44. štev.
Večerno izdanje „Edinosti“ št. 9D z dne ll novembra 1893.
"h	5
Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja so v tistih tržaških tobakarnah kakor .Edinost1
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti1 dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost1 8e 1 gld. ___________________________Л
Cene oglasom v ,Novičarju‘ so: za petit-vrstioo 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi

-K
Xefra nkovana pierna se ne sprejemnjo.
j..
Kaj sedaj?
Ravnokar je mestni magistrat v Trstu izdal svoj obračun ali sporočilo za minolo leto 1892. Ta obračun izkazuje primanjkljaja ali deficita 356.150 gld. 73g kr. Skupni dohodki so znašali svoto 2,771.860 gld. 20 kr., troski pa 3,128.010 gld. 93V* kr. L. 1891 bilo je primanjkljaja 259.488 gld, 68 kr. Nasproti proračunu so bili tro-ški za 66,509 gld. 26V» kr. manjši, kajti, dočim je proračun izkazoval primanjkljaj 422.660 gld., je isti v istini znašal samo 356.150 gld. Dolgovi ali dolžni ostanki znašajo sedaj 1,114.410 gld. 59 kr. —
Vspeh in posledica je torej deficit predlansko, deficit lansko in deficit letoSnje leto 1 Edina tolažba, katero izreka poročilo k obračunu je, da jo primanjkljaj za 66 tisočakov manjši, nego je bil proračunjen. A to je jalova tolažba. V proračunih izkazujejo nalašč še veče primanjkljaje, da bi dokazali vladi, da mora priti na pomoč bodisi s potrjenjem novih občinskih doklad ali pa z aktivno svojo pomočjo.
Sredi minolega leta je ministerstvo ustreglo prošnji tržaških krčmarjev ter odločilo odpraviti krivično občinsko doklado na vino pri razpečavanju na drobno, namreč točarino. Ta vladni odlok je gospodo zadel tem huje, ker se ga niso nadejali. Vlada jim je s točarino odvzela glavni dohodek, s katerim so navadno pokrivali „izvenredne troške*. Potem so jeli moledovati milosti pri vladi ter so res dosegli, da jim je dovolila pobiranje točarino še za letošnje leto.
Ako so že popred izkazovali velike primanjkljaje, storiti so morali to letos še v večji meri, ker jim gotovo odpade to-čarina. Za letos so izkazali zgube okolu 470 tisoč goldinarjev ter dne 24. julija t. 1. šiloma in hitroma zbobnali vkupe sejo mestnega zbora v posvetovanje, kaj je sedaj začeti. Z veliko vvčino so vsprejeli predlog dotičnoga odseka, da se na mesto toeorine poviša doklada na državni užit-ninski davek na vino od ]00°/o na 160°/o, doklada na pivo od 100°/o na 300°/0 drž. užituine in primeroma tudi na meso. Niso torej hoteli poslušati predlogov oko-ličanskega poslanca Nabergoja, da se namreč skrčijo troski s tem, da so odpravijo razni' nepotrebni magiatratni funkcijo-narji in nepotrebne laške šole v okolici ; da se naloži doklada rajši na vsa laška vina, ki se použivajo v mestu itd. Niti to so jih ni prijelo, da je sam vladni zastopnik namignil, da vlada težko odobri sklep povišanja doklad.
A magistrat obrača in vlada obrne. Povišanje doklade na vino od 100 na 1607« je vlada sicer odobrila, a te doklade bodo pobirali državni organi ter bodo s tem mestu olajšano za okolu 80.000 gld., katere izdaja sedaj za upravo dača.
Povišanje doklade na vino od 100 na 1607. drž. užitniuo jim je torej vlada dovolila, odrekla paje potrdilo po-vjjišanju doklad na pivo in meso1 Prihodnje leto bodo torej plačevalo vino toliko pri uhodu v mestu, kolikor, ako bode pridelano v obsožju užitninske črte, 6 gld 40 kr. mestne doklade in 3 gld. 40 kr. državnega dača, vkupe torej 9 gld. 80 kr., bodisi da je sam použiješ na domu ali je razprodajaš na drobno.
Izvestno je ta davek jako visok ter zadene v prvi vrsti naše slovensko okoličane poleg mesta, kateri so edini vino-rejci v obsežju užitninske črte, vendar pa ni tako krivičen kakor sedanja točarina, ko ne more nikdo razgolagati s svojim blagom, kakor hitro je prišlo pod roke magistralnih dacarjev. Vender imamo žalosten izgled v bodočnost. To pa rečemo mirno vestjo, da bodo davki tudi v bodoče tako veliki, da se ž njimi prav lahko pokrivajo izdatki. Vendar pa tržaška glasila pojo staro pesen, da vlada noče privoliti, da se urede mestne finance. Mestni zbor ima nocoj javno sejo, pri kateri se bode brez dvojbe sklepalo o kakšnem drugem izumu finančnega odseka, kako povišati sedanje doklade ter še bolj obremeniti ubozoga občana. — Vlada pa spodbuja občino v svojem poročilu, da ostali primanjkljaj pokrije z dobrim gospodarstvom in varčevanjem, in če to ni mogoče, z nalaganjem doklad na premožnejše slojuve. Temu dobremu nasvetu se pa omenjena glasila rogajo rekoč, da v mostnem gospodarstvu ni možno več stiskati, nogo ae stiska sodaj. In tudi mestni očetje gotovo no privole, da so krčijo izdatki. Magistrat torej pravi, da ne moro pokriti primanjkljaja brez novih doklad, a vlada, ča hoče
steratvo. Po tem „sporazu oljenju 11 sprejme ßacquehem notranje zadeve , trgovinsko ministerstvo pa bržkone levičar Widmann. Z druge strani se govori, da sprejme sestavo novega ministerstva grof B a d e n i, ako se Wmdischgrätzu ne posreči njegov „poskus*. — Vsa zadeva je danes še tako zamotana, da jo bodo morali kar šiloma razmotati in nasledek bodo ta, da ostanejo razne stranke nezadovoljno in da bodemo menda imeli vsled tega kmalu novo krizo.
Na Dunaju so zopet izvolili prejšnjega župana, dra. I. P r i x a, ki se je bil odpovedal. Mej opozicijo je nastalo veliko razburjenje radi tega izida, tako, da so je morala seja zaključiti.
Iz Berolina 'javljajo o rezultatu volitev v prusko deželno zbornico. Izvoljenih je: 149 konservativcev, 59 liberalnih konservativcev, 90 liberalnih naoijonalcev, 91 centralistov, 14 narodnih liberalcev (ljudsko stranke), 6 unijonistov in 18 Poljakov.
Umestna naredba. Rusko prometno ministerstvo je odredilo, da odslej odpirajo poštni uradniki na pošti v prisotnosti prejemnika vse priporočena (rekoman-dirana) pisma. Ako bode v katerem priporočenem pismu denar, ne da bi bilo zaznamovano na omotu, ali če je svota v
Poziv! V sredo dne 15. t. m. ob ^9. (poldeveti) uri zvečer, bodo pevska vaja v prostorih „Delavskega podpornega društva*.
Povabljeni so najuljudneje vsi čč. gg. pevci, osobito pa oni, kateri se mielijo^še vpisati v „Slov. pevsko društvo* v Trstu. Pridojo naj kar naravnost k skušnji v sredo zvečer. Žrtvujte ono poldrugo uro petju, kajti le z združenimi močmi da se kaj napraviti. Upam, da ne zastane nijeden, kateri čuti le količkaj ljubezni do petja, kateri čuti, da more se svojim glasom pripomoči do tega, da napravimo odločen korak na kulturnem polji. Ne nazaj, nego naprej moramo 1! Nadejam se, da smemo pričakovati lepših dni v društveni sobi. Na svidenje torej v sredo dne 15. t. m. zvečer v društvenih prostorih „Delavskega podpornega društva*.
Ivan — — —.
Z Opčin nam so piše: Poleg slovenskega „Nikoduuoa“ in „Pevsko bralnega društva*, govori se, da mislijo nekateri udje iz omenjenih društev ustanoviti „Društveno gostilno“, kjer bi se točila pristna domača vina, pridelana od soudov.
Namenjena gostilna stati bi morala ob državni cesti, v postrežbo tujcem, posebno pa Tržačanom, kateri ob nedeljah
biti dosledna, mu jih ne Kaj potom torej?
sme odobriti.
NOVICAH,
0 razvoju krize poročati nam jo nastopno : Knez W i n d i s c h g v ä tz je dne 8. t. m. zopet razpravljal v dolgih pogovorih z načelniki glavnih strank. Niso pa prišli do Hpovazumljenja. Posvetovanju prisustro-val je tudi državnozborski predsednik vitez C b 1 u m e c k y. V dobro poučenih krogih misli se, da kriza skoraj konča. — Da je bilo posvetovanje brezvspešno, potrjuje tudi včerajšnji oficijozni „Fremdenblatt*. Tega dne so govorili na Dunaju o naslednjem ministerstvu:	Predsed-
nik: Windischgrätz; notranje zadeve:	Bacquchem; pravosodje:
Sohönborn; nauk in bogočastje: Bobrzinski; poljedelstvo:	Falken-
hayn ; finance: Plener; domobranstvo: Wolsorsheinb; ga I iški minister: Javorški. Trgovinsko ministerstvo sprejme od levice bržkone dvorni sovetnik E x n e r, ker se brani baron Widmann vstopiti v ministoratvo. Exner je liberalec in predsednik dunajskega eno logičnega obrtnega muzeja. — Levičarji se krepko ustavljajo kandidaturi Bobrzin-skega. Izjavili so, da ga no sprejmejo pod nobenim pogojem zaradi toga, ker podpira vorako šolo in ker no zna popolnoma nemški (I !). Skušalo se bode torej zadovoljiti tudi levičarje s tem, da ostane na svojem mostu plemeniti Gautsch. Ako pa konservativci in Poljaki no bi odmaknili kandidature Bobrzinskega, potem so umakne levica, in stopi v opozicijo koalicijskemu ministerstvu. Kriza mora pa končati že zbok tega, ker cesar odpotuje, kakor smo javili, dno 13. t. m. v Monalcovo.
Istotako bila so brezvspešna posvetovanja dne 9. t, m. Nadejajo se pa vender, da morejo predložiti cesarju do danes, 11. novemb. sporazumno sestavljeno mini-
pisniu manjša kakor je zapisana na omotu, popoldne kaj radi zahajajo na Opčine, zapleni se ves denar v prid državne bla- j Od 8V. Alojzija se nam piše: Tudi v gajnice.	Od	denarja, kateri prihaja iz	ino-1 nft^em okraju je podpisalo	nad 60 starišev
zomstva	v	priporočenih p i s m i h,1 Pl'oanj° za slovensko šolo.	V tem tednu
zapleni se 757« v prid države. Po tej na- bi,i 80 vabljeni očetje pred komisijo k sv. redbi se gotovo ne bodo slišale več pri- Jakobu v hišo laško šole (Via delle scuolo) tožbe, kakoršne so običajne pri nas,	da	— a tužno, prišlo jih je	samo 23, in še
namreč	v	priporočenem pismu ni	bilo	0(1 teh je bila večina odvržena, ker se
denarja, čeprav je atrije ali oče pisal :1 stariši menda boje potrditi, da so podpisali „Tukaj ti priložim toliko in toliko goldi-j prošnjo za slovensko šolo v Ka-dinu. Opo-narjev*, ali pa se je našla v pismu manjša minjamo še enkrat vse tiste, kateri so pod-svota, kakor jo naznačena v pisanju.	pisali to prošnjo, da pridejo v nedeljo k
Francoski škof o Rusih.
Kakor drugi
sv. Jakobu in tam odločno potrdijo, da so
francoski škofje, proslavil je tudi škof ni- ali sami podpisali ali privolili, da jo drugi meški, Mons. Illie, obisk Rusov na Fran- za njo podpisal. Ni se treba bati; ako coskim. V okrožnici, katero je razposlal zdaj zastanete, ne dobite nikdar več šole. pa svoji škofiji, piše mej ostalim nastopno : |— Vsak, kdor jo dobil povabilo, naj ne „Vzgledi pobožnosti, kakoršne so nam pozabi na svojo dolžnost. Kdor ne ve, zadali ruski mornarji, so taki, da nas opo- kaj je poklican, naj vpraša gospoda Kluna, minjajo, da jo Gospod prvi gospodar, ki ki je prvi podpisan, ali katerega druzega čuva vojništvo, in da so od Njega odvisna gospoda! Vsakdo jim rad razloži važnost vsa cosarstva, in le kadar On hoče, za- prošnje. — V tem trenutku priporočamo denejo narod velike naloge. Videli smo,! vsacemu bolj izvedenemu Slovencu, da kako so se ti mornarji v molitvah obra-^ gre na roko nevednim Kadincom. Opomnim čali k Njemu na svojih krasnih brodovih; šo, da kdor ne pride, utegne še biti kaz-kako so prepovali „Tebe Boga hvalimo !* j novan. Toraj naprej za slovensko šolo v
v svojih cerkvah, tako v Toulonu kakor. Kadinu !
v Parizu. Tudi mi se svoje strani smo dolžni zahvalo na milosti, koja nam je poslana. Zbok česar hočemo jutri, na dan Vseh svetih, od vsega srca opraviti zahvalno službo.
Imenovanja. Finančni ofioijal Viljelm Stransky je imenovan blagajnikom v IX. pl. razr. pri dež. finančni blagajni v Trstu ; davčni preglednik Ernest Lenarduzzi jo imenovan oficijalom v X. pl. razr. pri isti blagajni.
Knezoškofom v Gradcu je imenovan veleč. dj. Leopold Schuster.
V Gorici je razpisana služba stolnega vikarja. Znati mora oba deželna jezika. Slovenski bode moral prepovedovati, italijanski in nemški pa spovedovati.
Ruski komponist Peter Iglič Čaj-k o v s k i umrl je te dni v Petrogradu.
Okrajno sodišče v Cerknici prično poslovati z dnem 1. januvarja 1894.
Vaš prijatelj.
Novačenje. Mestni magistrat naznanja vsem mladeničem, rojenim leta 1873, 1872 in 1871, toliko spadajočim pod tržaško občino, kakor inostrancem, kateri menijo prositi za oproščenje od vojaške službe, da si za časa preskrbč potrebna dokazila, kakor krstne liste, svedočbo poroke, šolska spričevala itd,. Onim mladeničem pa, ki so za vojaško službo celoma nesposobni, da se zglasć pri mestnem magistratu v teku prihodnjega januvarja meseca. Vso prošnjo za oproščenje od dejanske vojaške službo se morajo predložiti mestnemu raa-gistvato do konca januvarja 1894. Potrebne tiskovine, da se dokaže potreba novačenca v družini, se dobe na magistratu (vojaški oddelek), kjer se dobe tudi vsa druga pojasnila.
V Tolminu so osnovali „Ljudsko posojilnico in hranilnico*. Načelnik jej je dekan Kragelj.
V	Ljubušnjem pri Kobaridu imajo t-f* dni sv, misijon, kateri ae neha jutri.
čuden bolnik. V „Edinosti“ poročamo žp, da je policija zaprla nekega Roviga-Ili^chin. Tej vesti je še pridodati: V sredo po noči prišli ao štirji stražarji v neko hišo v starem mestu, kjer biva 30 lotili Rovigo-Hischia, ki jo nedavno prišel iz zapora, kamor je bil obsojen na Štiri meseca radi nečega, menda veleizdajskega govora v Miljah. Rigo zagledavši stražarje, naznani se bolnnga, na kar poslednji rečejo, iti po kočijo, da ga odpeljejo v bolnico. Ukažejo mu, naj se obleče, ker je bil v spodnjih hlačah. Rigo gre v svojo sobo. Ker pa ga le ni hotelo biti iz nje, polukajo stražarji vanjo, a niti tu ga več ni bilo. Skočil je skozi okno na dvorišče, kjer je mirno sedel na smetišču; jeden stražarjev steče na dvorišče, a Rovigo mu v tem uide ter spleza po kapnici do prvega nadstropja. Kmalu potem so ga pa prijeli ter odpeljali v zapor.
V	Novemmestu so osnovali mestno hranilnico.
V	Laškem trgu so ustanovili „bralno društvo..
Grozna nesreča na Španijolskem.
Dač 4. t. m. prišla jo v pristanišče v Santandru (v gaskonskem zalivu) ladija „Cabomechicago* lastnina brodarske družbe „Bilbao J Sevilla“, Ladija bila je naložena s petroljem in imela je na krovu tudi dvajset zabojev dinamita, kateri naj bi se utihotapil na suho. Ne ve se še, какб se je vnel petrolej, in ogenj je prijel tudi zaboje, napolnjene z dinamitom. V tem hipu začuje se grozoviti pok in bilo je vso pristanišče poplavljeno z gorečim pe-troljom. Vse Indije, zasidrane v pristanišču, so silno poškodovano. Veliki parnik „Al-fonso XII“. hitel je moštvu nesrečnega „Cabomaohioago* na pomoč, a prijel je ogezij tudi njega in oba parnika sta pogorela do morsko površine sredi pristanišča! Možtvo obeh parnikov je poginilo v plamenu. Razpok je ubil do 600 ljudij, ne ve se pa še natanko, koliko je ranjenih. V trenotku razpoka pridrdral je nek vlak v Santadersko postajo; silni puh je vlak pomedel; kar je bilo popotnikov v vlaku, so vsi ali ubiti ali teško ranjeni. Dva mrliča so našli na neki strehi daleč v v mestu. Gasilci so imeli opraviti v torek, da so pogasili ogenj, ki je prijel razna poslopja. — Nesrečnemu mestu prihajajo pomoči iz vseh strauij kraljestva.
Zaplenjene oprave. Poveljnik in mornarji parnika „Stefanie“ ogrsko-hrvatskoga parobrodneg* društva imeli so jako nepristojno opravo. Popotniki so se vedno rogali taki opravi, ki je bila naravnost v protislovju z elegantno uredbo parnikovo* Parobrodno društvo jo obleklo vsled tega poveljnika in možtvo v opravo vojne mornarice. Koje to doznal vojni minister avstrijski, ukazal je vladi na Reki, da zapleni te oprave, kajti privatno društvo nima pravice oblačiti svojo mornarje liki vojna mornarica. Sedaj nosijo poveljnik in mornarji zopet staro nepristojno opravo, društvo pa bode moralo bržkone plačati visoko globo.
Dividende plzenske pivovarne. Upravni svet je določil v zadnji svoji seji v Pragi letošnjo dividendo 45 gld (laui bilo je 32 gld.) na vsako delnico. Cisti dobiček iznaša okoTb pol milijona. Iver je delnic skupno 8000, pride na vsako nečistega dobička 62 gld. Vsled te visoke dividende poskočile so delnice takoj za 100 gld. ter veljajo danes gld. 1450.
Župana3čikaškegajrIIairisona, ustrelil je v lastnem stanovanju Irec O. Patrick Prcndergast. Morilca so zaprli, toda misli se, da je blazen.
Obsojen lekarničar. Lekarničar v Som-boru je obsojen na 20 gld. globe, ker ni maral izročiti brez denarja zdravil nekj ženski. Na receptu, katerega je pokazala žena lekarju, napisana jo bila od zdravnika opazka, da je dotični bolnik v smrtni nevarnosti.
7,:] Nezgoda, llletna Viktorija Tedesrhi, stanujoča v ulici „delle scule israelitichc“ h. št. 2. hotela je včeraj zjutraj zapaliti ogenj v domači huhinji. Držeča svečo v roki, zapalila si je jopico in hkrati bila je v plamenu. Na njo kričanje prihitela jo mati, katera pa se je tudi izdatno opekla, trgavša goreče oblačilo raz deklico. Ubogo dete bilo je močno opečeno, posebno desna roka bila je vsa v rani. Deklico so odpeljali v bolnico, toda vrnivši se nje oče na dom, prišel je v bolnico po njo in jo odpeljal seboj.
Muzikaličen tat. Dno 31. oktobra t. I. ukradel je neznan uzmovič v hiši st. 17 ulice Sanitd gosli, vredne 26 gld. Včeraj našel je g. Titz muzikaličnega tatu v osebi 151etnega mizarskega vajenca Angela Li-veliga iz Gorice ter ga spravil v „palačo Tigor.“
Sodnljsko. 31 letni prodajalec sadja Vilim Stambach iz Trsta je dobil 8 mesecev ječe radi javnega nssiltva. — Bolj srečen je bil 291etni kmet Miha Križman iz Javorij. Bil je obtožen teškega telesnega poškodovanja, toda sodišče ga je spoznalo nekrivim in ga oprostilo.
Najdeno novorojeno dete. Včeraj ob
ßa/i uri zjutraj našli so pred cerkvijo sv. Atona novega novorojeno dete ženskega spola zamotano v krpah in povezano z vrvico. Zdravniško razparanje je dokazalo, da je bilo dete rojeno živo, da je je pa nečloveška mati zadušila s tem, da mu je zamašila usta in nos s krpami. Policija pridno išče uzorno mater.
Fes m i,
zložil Tugomer.
I.
Pri banketu.
O, ne smehljaj se tam-le-gör In ne povešaj mi oči,
Deklet prelepih živi zbor —
Le brez strahu v obräz mi zri !
čeprkv nelep sem in že star,
Krog sonec sivi so lasjč,
Rad vender gledam vsikeddr Jaz mlddo, drdžestno deklč.
Sladdk spomin minolih let Ta pćgled v duši mi budi,
Ko ljubil sem dekliški cvet —
Oj srečne ve, presrečne dni!...
II.
Spomin.
Po zraku sinjom ptiček poje,
Zdaj spet pri gnezdu gostoli,
Veselje naznanjuje svoje :
Svoj ljubi domek si gradi.
A ročne bridka bol navdaja,
Ko srečo ptiča tega zrem,
Podoba zgubljenega raja Odstira mojim se očem . . ,
Jaz tudi nekdaj v mladoletji Bil ljubico sem si izbral,
Ter upal som, da v nje objetji Bog bodo srečo meni dal.
Zaman je bil moj up ! — nezvosta Pod rano zdaj gomilo spi,
Bridkost pa meni je nevesta Skoz burnega življenja dni ! . . .
Pepiček in Repica.
Bajka iz ptičjega življenja za malo in velike vrabce.
(Pripoveduje prosto po francoskem Aleksandrov.) (Dalje.)
Doli na trgu ustanovil si je svojo prodajalnico, kakor že omenjeno, trgovec z raznimi prekomorskimi, šarenimi ptiči. Vsa ta ptičja gnspöda stanovala je v prekrasnih, pozlačenih kletkah in se mastila h takimi jedili, po katerih bi so ubogemu preprostemu vrabcu le sline cedile — če bi bil vrabec človek. Ni toraj čuda, da je bila ta krasno oblečena ptičja gospdda
vedno dobre volje. Kričala, žvižgala in drla se je kolikor se je le mogla. Saj ji ni bilo treba skrbeti ne za hrano, ne za stanovanje! Za vse to so je Jskrbno brigal lastnik. Zraven tega pa je skrbel dobri prodajalec tudi za zabavo svojo krilate gospode. Kar po cele ure jim je sviral na malo godalo najlepše pesmice in najživah-nejše plese, da so pisane ptice kar poskakovale od samega veselja in radosti! Bil jo pravi in pravcati ptičji ples! Vse to sta opazila in opazovala z visokega svojega stanovanja doli Pepiček in Pepica. Kdo ve, koliko časa sta čepela jeden tik druzega na skrajnem robu streho ter zrla dan za dnevom polna zavisti na srečneže tam doli P Zrla sta, kakor v sanjah na srečno krilato gospodo in vzdihovala: Oj, da bi bili i mi taki, kakor so oni tam! Bila sta pa vendar že dovolj pametna, da sta sprevidela, da se nju želje nikdar in nikoli vreaničiti ne morejo. Kako bi prišla ona dva, preprosta siva vrabca med tako šareno in kraano oblečeno gospödo P Kaj ao jima ne bi poznalo že na obleki, da ata čisto preprostega, negosposkega stanu? Res bi bilo drzno le pomisliti na kaj ta-cega ! Kako bi prišel ubogi okoličan v preprosti svoji kmetski obleki med bogato mestno gospodo, oblečeno v svili, v frakih in cilindrih P Kaj tacega nikdar ni mogoče ! In ker pa sta bila Pepiček in Pepica dovolj pametna to sprevideti, ravno zaradi tega bila sta od dne do dne otožnejša in nezadovoljneža s svojim stanom.
Ženska pa je ženska, tudi če je v podobi preprosto oblečene vrabkinje Popiče. Kar ženska ne more doseči po ravnem potu, to doseže z zvijačo. Mislila jo že Pepica, kako bi ae mogla utihotapiti med šareno gospödo, hotela je vzeti svojega bratca seboj, — a ni vedela in nikakor ni mogla izumiti, kako bi se moglo zgoditi kaj tacega. Njenemu ugibanju pride pa srečen — ali nesrečen — slučaj v pomoč.
V podstrešju isto hiše stanoval je neki slikar-mazač. Pepiček in Pepica opazovala sta ga večkrat skozi neko okence na strehi in dobro sta videla, kako je z nekakšnim žebljem (to je bil čopič) mazal na razpro-strano platno in namazal najlepših barv, prav takih, kqkorSne so imele na svojih krilih toliko zavidane ptice tam doli na trgu. Sinila je torej Pepioi drzna misel v glavo, da si preskrbi za-ae in za svojega bratca potrebno „oblačilo* v raznih lončkih slikarjevih, na katere jo opozorila svojega bratca. Pepiček seveda je takoj pristal na laskava obečanja, katera mu je znala predočiti mila njegova sestrica, češ, povaljava se nekoliko v tistih lončkih tam, pa sva oba „gospoda” ; jaz som divna gospodičina, ti pa plemeniti gospod. Uboga vrabčka pa nista pomislila, da so bile toliko občudovane barve le „cikorijaške* barve, namreč take barve, katere prav lahko izpere vsaka voda, čo tudi ni blagoslovljena. V svoji zaslepljenosti — bolje rečeno p o-h 1 e p n o s t i — skočita toraj neko jutro pozno v jeseni naša dvojčeka v slikarjevo sobo. Gospodarja m bilo, turaj mogla sta irebeja gosta gospodariti po svoji dragi volji z lonci, barvami in z vsemi ropoti-jami, katerih srečni lastnik je bil odsotni slikar. To je bilo veselje ! — — „Vidiš Pepiček !* vsklikne Pepica „tu jo čarobna barva, zelena, kakor jo nosijo tiste ošabne kljunavke (menda papige P) tam spodaj na trgul' Tako čvikajoč skoči v lonček, napolnjen s „čarobno* zeleno barvo. Pepiček zasledi v tem drugi lonček, napolnjen s kričečo rdečo barvo in z vsklikom : „Tudi t o nosijo naše kljunavke“, strmoglavi se v njo. Frfetaje prideta na površje; ona je zelena, on pa je rdeč. Občudujeta se drug druzega, a vendar sovetujo Pepica, da treba barvi zamenjati a tem, da gre o n kobacati v zeleni, o na pa v rdeči lonček. Ker ata znala drug drugemu pokazati, kje je dotični „zaklad“, brzo sta se nekoliko oškro-
pila vsak v svojem lončku. Prideta si drug drugemu nasproti — in skoraj da ge njeta spoznala.	(Konec prih.)
SVOJI K SVOJIM!
PfiZflR! Podpisani naznanja, da je odprl 1 ■ svojo kitimo v ulici Media št. 3. „Osteria aila liuona bottau. Toši izvrstna Istrska vina, ter so nadeja obilnega obiska. Priporoča se torej slavnemu občinstvu
8-4	L PIRIH.
Gostilna „Štoka“,
poleg kavarno „Fabvis“, priporoča ве Slovencem v mostu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
B. Švrepljuga., £“„!
dion st 1, priporoča so p. n. slovenskemu občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Josip Kocjančič, %?Г«в,7»Гс'
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo do Franz“ v ulici Irenoo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(v ulici Belvedore št, 3)
pristopno zadružnikom in nozadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička, Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
{■poprej Pertotovo)
10 minut oddaljeno od mosta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer se t >čijo izborna
domača, v in a, teran, pivo v at ek le nicali itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jodili.
•SeT“ Novi člani "^6
se šo vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od ti—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 uro prodp.	104—32
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
dvanajstih m»ttrva.lt“, priporoča se slavnemu slovenskomu občinstvu za obilon obisk. — Točila so bodo samo domača. im vrstita vina. 104 -9
PipočlaJaJLnicai
jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja
J ožet' Černe Piazza delta Caserma it. I (uhod Via Ghega).	Cl.
Mlekarna Frana Gržine ŠŠ
na Notranjskem (Via Campauille v hiši Jakoba Brunnerja št. ä (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
TUTn.AAn.nvi i ,Commercio‘
i*t ,Te de e oo‘
v ulici Caserma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilon obisk so priporoča Anton Šorli. Cl.	kavarnar.
Antnn Pnf4#ai na vo£lu ulice Ghega MIIIUII rUUftdJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Gostilna „AHa Vittoria“
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torronte št. 30) toči izvrstna vina in prirejajo jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v cono. Cl.
Gostili ,№ cilta at Gm- ä
poleg kavarne „Universo“ priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KÜMAB
Martin Krže,
Via-za S. Giovanni št. 1, ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
B. Modic in Grebenc, st^SmS
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašonjo grobnih spomenikov. Cl.
Naznanjam sl. občinstvu, da sem odprl Via Lszzaretto vecchio št. 12 pr-odnjalnico asadjet, i** zelenja,-ve. Prodajam tudi vino v stektlenioa-H, mleko, smetano i. t. d. Obetam dobro postrežbo, ker imam veliko zalogo blaga I. vrste. Priporočam so sl. občinstvu za obilen obisk. Z velepoštovanjem
52—14	Matevž: Furlan