Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja zvečer vtak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan vratnih, Uide „DOMOLJUB« dan poprej. Cena mu je 80 kr. ta celo leto. — Spiti m dopiti naj tt poliljajo: uredništvu .DOMOLJUBA«, Ljubljana, v tomeniških ulicah U. 2. Naročnina in intertai pa opraemltvn ,,DOMOLJUBA• Vodnikove ulice it. S. — Naznanila m etprejemajo in plačujejo po dogovoru. itef. 19. V Ljubljani, 6. oktobra 1898. XetBlkXI. Slovenci in državni zbor. Mirimo, da ni treba bralcem aa drobno nalagati, ilovici pravifas, ne ame nam nalagati preveč bremen, da Slovenci ae Mirno ravno na roileab. Med tem, kor> Ogri hočejo imeti sopet nagodbo, ki bi koristila ajim. so drogi aarodi gostili se pri bogato obloienej vladinej Državni sbor bi moral sedaj uravnati nagodbo in iztrebiti misi, stali smo Slovenoi ob strani in smeli smo ssmo is nje vse nas krivično tožeče določbe. Te pa more gledati. Nismo MH nevoMijivi, ker te aečedaosti nal samo storiti, ako so poslanci neodvisni na vse strani, narod sploh le nikoli pokesal ni. Mi privolčimo vsakemu, ako povejo vsakemu resnico v obras, tudi, ako tveba, da se mu godi dobro. Samo to smemo Slovenci po božji ' vladi. Poslaaci se ae smejo vesati na nobeoo stran, in človeiki postavi' sabtevati, da se d& tudi nsm, da ('Dosedanja večina državnega sbora je sioer rada lahko livimo in se rssv|jamo. Ako pa pregledemo zgo- videla, da eo jo nali poslanci podpirali, da so vedno dovino vidnjih let, vidimo, ds moramo vedno ie trd boj glasovali I njo, ali sa nale težnje, narodne in gospo-blli sa veljavo nale mile materinščine. Nali slovenski, r dsrske, se le ni hotela prav Smeniti. bratje na mejah nsm v tem osiru ved6 povedsU dolgo Vse to dovedlo je katolilko-narodno stranko ia in talostno povest o tem boju se narodni obstanek, ki „jene državne poslance po tehtnem premisleku do sle-ga bijejO po Koroškem, Štajerskem in v tužnej litri proti mogočnim in bresosirnim nasprotnikom. Tudi na Kranjskem saviema nemltvo »e vedno mesto, katero mu po Itevilu nemikega prebivalstva nikakor ne gre. Vse to pa bi M smelo bit? pri nias, kjer imamo "Ugotovljeno po postsvf, da imajo vsi narodi enake pravice, nobeden več kot'drugi, ps tndi nobeden banj. Tudi v gmotnnm osiru godi sč nam Slovencem hudi Nal obrtni stan propada in o žalostnem stanju dečega sklepa: Vodstvo katoliško-narodne stranke v sporazumu s katoliško - narodnimi državnimi poslanci izreka svoje mnenje: 1. Sedaj ni politični položfcj nujno Zahteva, da slovenska delegacija isstepl is vladne večine in si pridobi s tem taktično svobodo. 2. Slovenska delegacija nfcj bodenavse nalega kmečkega stanu bi bilo odveč pisati. Naši bralci strani neodvisna, vse svoje delovanje ureja sami vidijo in občutijo, da nal narod komaj zmaguje strogo po svojih načel i b. bremena, ki mu letijo na ramah. Velifco srečnejši so Ogri, katerim daje nsgodba, katera je do sedaj valjala med nalo državno polovico in med ogrsko, velike prtfaoatf pred nami. Tako .na primer donalali so Ogri po tej nsgodbi k skupnim stroškom države 30'Odstotkov, nala polovica pa 70. Tej nagodbi je potekla doba vezave, in treba je z Ogrsko državno polovico skleniti nov6 nagodbo, ki jopotrtbna, kajti na-godba ureja razmerje med našo in ogrsko državno polovico. Tsks negodba ps mora biti nalej državnej po- 8. V vprašanjih narOdneravnopravnosti naj slovenska delegacijs tudi v bodoče postopa vzajemno s drugimi slovanskimi strankami. 4. Slovenska delegacija ne more glasovati za vladne nagodbene predloge, ker so narodnemu gopo^arstvu naših pokrajin n> kirar. S tem sklepom šli so katolilko-narodni poslanci na Dunaj. »Krščanska slovanska narodna svesa«, katero členi ao naii katoliško-narodni poslanci, posvetovala se je o tem sklepu. Preje ie so nafti liberalci, na čelu jim »Slovenski Narod«, ta sklep smeftill in aahtevali, naj nafti poslanci kar slepo podpirajo vlado in večino. Zato niso vedeli navesti drusega razloga, kaknr da tudi Č«hi v veČini. Ako bi povsod tako mislili, v t udi »Slovenski Narod«, potem bi moral n. pr. vedni skočiti v vodo Slovenec, kedar stori to č«b. »Krščanska slovanska narodna avesa« sicer ni sklenila takojšnjega izstopa is večine, ampak je sklenila z večino glasov, da ostane 80 v državnozborski večini, toda samo v toliko, kolikor ne bo večina slepo Sla sa vlado, da bode asarveč »krščanska slovanska narodna zveza« neodvisna prati vladi in jo bode podpirala samo, ako bode vlada tudi storila kaj sa aarede, katerih členi so udje »krščanske slovanske narodne sveže,« toraj posebno sa Slovence, Hrvate in Rusia* Bog daj, da bi »krftčanska slovanska narodna zveza« s tem sklepom dosegla uspehe, katerih si teli. Časi so resni in gospodarski polotaj narodov sahteva zboljšanja. Samo s obljubami ni storjen noben korak k zboljflanju. To nsj imajo poslanci vedno pred očmi in naj se ravnajo po tem. Tako rnvnanje smejo zah'.e\u.ti od njih volilci in sme zahtevati od njih ves rarod slovenski. Cesarica Elizabeta f Iz G ene ve na Dunaj. Truplo nafte pokojne cesarice so pripeljali iz Geneve v četrtek dnč 16. septembra zvečer ob 10. uri na Dunaj. Na vseh postajah, kjer se je peljal mimo dvorni vlak, se je zbralo nebroj ljudstva, ki je prihitelo is vseh krajev skazovat svoji ljubljeni vladarici zadnjo čast in spoštovale. V velikih mestih so čakali vlaka povsod tudi najvišji dostojanstveniki, rasna droitva, ki so polagali vence na krsto. Povsod so svonili svonovi in bila zaprte trgovine. Na Dunaju so vsprejeli cesaričmo truplo na za-padnem kolodvoru, kjer je bila spremenjena čukahrca v kapelo. Dvorni f upnik je opravil ondi mrtvaške molitve. Po blsgoslovljenju se je sačel pomikati taloatni sprevod proti cesarskemu dvoru. Povsod po ulicah je bilo sbranega na tisoča ljudstva, stoječega odkrito v tihi žalosti. Krsto so položili v dvorni kspali, kjer se je vrftilo drugo blagoslovljene. Cesar, ki se je pripeljal v spremstvu obeh svojih hčei& iz Senbruna, ss je udeležil blago-alov|jenja trupla. Nepopisno žalost, ki ss js opasovala pri ljubljenemu eesarju, je skuial On z vso silo premagati. Po blagoslovljsnju js pokleknil oessr, objel krsto in jo poljubil Na to je sprejel najvišji dvornik k|juč od krste, cerkev so pa ztprli. V petek od 8 ure zjutraj do 5, ure popoldan in v soboto od 12. ura je bil dovoljen ustop prebivalstvu v župno cerkev, ki je prihajalo tru-moma, da se poslovi od zemakih ostankov nepozabne cesarice. Ker je bila velikanska gneča, so spuftčali le od 30 do 40 oseb na jedenkrat v cetkev. Krsta, v kateri je ležalo truplo, je bila priprosta in narejena iz kovine. Okraskov ni imela, razven zlatega križa na sredi. Rakev je bila pokrita s črnim, s zlatom pretkanim prtom. Na nji so ležali štirje venci od otrok in vnukov umrle cesarice. Drugi venci so pa viseli ob cerkvenih stenah. Po g r eb. Od pogreba cesarjeviča Rudolfa ni videl Dunaj jednacega. 2e od ranega jutra so se premikale neltete množice prebivalstva proti središču mesta ter skuftaie si safotoviti prostor na onih cestah, kjer je imel iti sprevod. Zunanje liee mesta je bilo te žalostnejfte od prejšnjih dnij. Dolge črne zastave so vihrale ras vseh hift, črna sagrinjala so pregrinjala ckna, čim bližje je bils ura pogreba, tem večje so bile množice. V očeh deklic in Sol& si opazil solse žalosti. Globoka in odkrita žalost se je brala ne obrazih mlsdih mož in osivelih starčkov. Zamolklo svonenje vseh dunajskih oerkva je naznanilo čakajočemu ljudstvu ob 4. uri, da se je v dvorni palači pričel žalostni spreTOd troti kapucinski cerkvi. Njega Veličanstvo cesar s ntmskim cesarjem Ti|jetaem II. in drugi vlsdarji so se odpeljsll od cesarskega dvora v sa-prtih voseh posebej v kapucinsko cerkev, kjer so prisostvovali blagoslovljsnju Štirje kardinali in več Ikofov se je udeležilo cerkvenih obredov. Truplo je blagoslovil kardinai knez in nadftkcf Grula. Mej knezi, ki so ss .vdelelili pogreba, nsj Se omenimo princa Leopolda Bavarskega, kralja aaftkeg«, prestolonaslednika laftkega, rumunskega kralja JCaroIs, ruskega velikega kneza Alekaga itd. Redkokedaj se je salo toliko kronanih glav v kakem mestu, kakor povodom cesaričinega pcg. eba. '«... I : . Ko je priiel mrtvaftki vos dp glavnih vrat kapucinske cerkve, Iger počivajo v grobiftču trupla članov najviAje cesarsko hite, so vzdignili krsto In jo nesli v spremstvu duhovščine v cerkev, kjer so jo položili ns pripravljeni oder. Tu se je vrSil slovesni blagoslov in in pevci dvorne kapele "O odpeli »Ubere«, Mej blagoslovljenem je stal cesar nemo s sklenjenima rokams, v topljen v tiho molitev. Glasno sta jhteli nadvojvodinja Valerija in princesinjs Gizela, pa tudi cesar se ni mogel zdržati joka. Sploh ni ostalo pri tem prizoru nobeno oko suho. Na to so vzdignili strebgi krsto in jo ponesli mej molitvami duhovftčine in v spremstvu svtttilcev očetov kapucinov v grobnico. Pred krsto je stopala duhovščina, takoj za krsto pa cesar s drugim spremstvom. V grobnici se je vršilo poslednje blagoslovljen je in po dovršenih molitvah je izročil najvišji dvornik kapu črnskemu gvardijanu ključ od krste. Ko se je vrnil cesar is grobnice, se poda k nemškemu cesarju In se odpelje 1 njim zopet /cesarski dvor. A n« urno m Dunaju, tudi V dragih krajih te j« kazal« isti din velika žalost. V vseh mestih so Mle za-prte gostilne, prodejalnioe ia verno ljudstvo se Je shiralo t cerkvah, kjer /k goreče molilo sa pokoj ranjke cesarice. In'ne le atstrijsko ljudstvo, ki je vedno ivesto ITOji vladarski h li in deli I njo žalost ali veselje tudi is vseh delbv sv«ta eo dohajali naiemu ljubljenemu vladarju Izrazi sočutja. Ljubezen in svestoba, katero so kasali avstrijski narodi bres railike jesika, narodnosti in atanu, svojemu vladarju pri žalostni priliki, sta ganili tudi vladarja. Cesarjev razglas, katerega je naslovil cesar naravnost na ivoje narode in kateri Je bil objavljen v vseh j«rkih širne domovine, priča nam glasno o tem. Glasi se pa: Mojim narodom! Kruta, nemila skulnja zadela je Mene in Mojo bilo. Moje soproge, dike Mojega preatola, zveste drutice, ki Mi je bila v tolažbo in oporo v najtežjih trenutkih Mojega življenja, s katero sem sgubil več, nego zamo-rem izreči, ni več. Grozna usoda vzela jo je Meni in Mojim narodom. . Morilčeva roka, orodje blaznega fanatizma, kateri meri aa to, da uniči obstoječi družbeni red, vzdignila se je zoper najplemenitejlo ženo zadevli v slepem, nez* miselnem sovraitvu srce, ki ai poznalo sovražtva, sroe, ki je bilo le za dobro. Sredi bezmejne boli rajedajoCo Mene in Mojo bilo, vpričo uečuvenega čina ppreletujočega s grozo ves civi-lizovani »vet, tati, Moje *roe v prvi vrsU glas Mojih ljubljenih narodov. Ponižno klanjajo se božji aaredbi prisadevli Mi tolik in neumljiv upare«, blagodarjam Previdnost ia preveliki dar, ki mi ostaja: m ljubezen in zvestobo milijonov v trenotkih grenkega trpljenja Mojega i« Mojih. V tisočerih znakih, bližnji in daljni svet, nizko in visoko javilo je bol in želost po blagopokojni cesarici in kraljici. V ganljivem soglasju toguje vse o neizmerni izgubi; priaten odmev čuitev pretresujočih Moje sroe. A kakor je Meni svet do zadojega trenotka spomin na Mojo preljubljono soprogo, isto tako vzdigne se ji za vse čase neminljiv spomenik v hvaležnoti in spolto vanju Mojih narodov. Iz globočine Svojega tožnega srca blagodarjam vse za novo jamstvo sočutja popolne udanoati. Ako tudi utihnejo veaeli glasovi, ki bi morali spremljati to leto, ostaja Mi vendar spomin na neitevilne dokaze udanosti in toplega sočustvovanja: najdražji dar, ki se Mi je mogel pokloaiti. Skupna nala bdi spleta novo, tesno vez okolo prestola in očetnjave. Iz nespremenljive ljubezni Svojih narodov zajemam ne le utrjeno čustvo dolžnosti, da vztrajam v naloženi Mi nalogi, nego tudi nado vspeha. Molim k Vsegamogočnemu, ki Mi je naklonil toliko britkosti, da Mi daje moči iapoloiti to, v kar sem poklican, prosim Os, da blagoslovi in razsvetli Moje narode, da najdejo pot ljubezni in sloge, ki naj jih dovede do sreče ia blagostanja. V SchOnbrunnu, dne 16. septembra 1898. FRAN JOSIP 1. r. Da bi počastil spomin cesariCin, je Nj. Veličanstvo ustanovil Etizabetia red. Prvi veliki kri« tega redu j« podaril cesar grofici Sataraj, ki j« bil« prizadeta kot spremljevalka cesaričina v prvi vrsti od grozovitega hudo delstva v Genevi in spričevalka cesaričine smrti. -il.ij r 15X7 O« 9{h Ki '■■'•' »li n«)'-.! Avstrijska dršavna •bemiea se je seila k novemu zasedanju 26. septembra. Glavni namen, da se je sklioal drtavni zbor, je bil« s«bt«va Mažarov, da se sklen« nadaljna pogodba z Ogrsko postavnim potom. V prvi otvoritveni eefi so israsili poelanci skupno žalost nad prebritko hgubo, ki j« zadela vladarja in vso državo. V isti seji eo izvolili poslanoi tudi zbornično predsedstvo- V drugi precej burni seji so se braU vMinoma vladni in dosti drugih nujnih in navadnih predlogov. Voditelji raznih strank ob p« isražftli svoj« mnenj« o nsgodbeni razpravi. Nemci, isvzemSi Alane nemftkonarodne in Wol-fove strandioe, no odnehali od svojega rogoviljenja. — S prvim oktobrom eo povišali državnim uradnikom plače. Mi jim gotovo privoMimo to zboljšanje slasti onim is nižjih raradov. Seveda bode treba na to svoto, za katero ao jim< avisab- plače, novih dohodkov, katere bodo mora* plačevati' ž« neznosno obremenjeni brezpravni delavski stanovi. V Gradcu so ao' vrifle volitve sa mestni abor, ki je bil rasptttčen povodom nemirov. Kakor j« bilo le Razgled po svetu. /on naprej videti, zmagali so nemlko-narodno prusalki življi nad nemlko-avstrijtko meiCaneko stranko. Najleple pri teh volitvah je pa to, d« so državni uradniki potegnili s prttsaki in voHH može, ki jih je narekovala pruska druhal. To je samo le v Avstriji mogoče, da podpira državni uradnik izdajeko stranko! ■ N« Goriškem je bil sklican deželni zbor, ki je itnel pa le dve seji. V prvi so sklenili udanostno izjavo, ki se je poslala cesaiju, v drugi p«, da se Osebna dihc-darin« oprosti vkeb deželnih doklad. N« Danskem je umrla 29. septembra kraljica Lujiza, atara 81 let. Bila je n« gl«su kot dobrotljiva in milosrčna vladarica, ki je rada lajlala gorje trpinov. Na Francoskem bodo zopet preiskavah umazano zadevo judovskega sleparja Drajfuza, ki je izdal Rusom natančneje podatke o francoski vojni sili. Tako je sklenil ministerski svet a vsemi proti jednemu glasu. Vsled tega je pa odstopil vojni minister Zurlinden, ki se je prepričal popolnoma o Drajfusovi krivdi. Navno tako j« vložil tudi minister sa javn« dela ostavko. Nepopisno veselje je nastalo takoj po vseh iidovskih ia od judov podkupljenih časopisih, zvedevSi ta sklep. Iirael meni namreč, da ne bode več obsojen kapitan Drajius. — Francoski ftnaniai minister aahteva aa mornarico v prihodnjem letu ogromno svoto 310 milijonov. Turško. Angleška vojna mornarica je streljala na del glavnega mesta Kaadije na otoku Kreti, ker so turlki vojaki in mohamedanski uporniki napadli angleškega poslanca, ubili 12 angleških vojakov in umorili do 1000 kristjanov. Štiri države: Francija, I lija, Rusko, Angleško, ki so prevsele nalogo, da sopet uvedejo mir na otoku, so poslale radi tega nečloveškega postopanja na sultana sklep, v katerem zahtevajo, da odpoklice vse turtke uradnike in vojake x otoka, ker podpirajo ti najbolj turške krvolofineže. Na Španskem ste bili sklicani državni zbornici k izrednemu zasedanju. Povod temu zasedanju je bil, da ae odobri mirovni aapiwwk, kar ia\«Mk*bi, kaj ae godi a sinoma, da je poaahila qa lastno nevarnost. Po celo uro je predula pred podobo sveto ■ Preči-ate in gofeče zdihljejo pošiljala'sa njiju proti nebu. Pri tem svetem opravilu sta jej pomagali Lenka ,4a Kova-čica in o sačraeli sid siromaifce koč« so odmeval gta- i, sovi: »Sveta Marija, mati božja...« in jagodo na molku so padata mej prsti draga aa drago. V takem stanju so dobili F«aneeqo Hralovo družino, ko so bili pridrli * hiio. Bilo jih je kakihpetoajst Preiskali/so v b;pu vso kote, in kar so naili iiveta, so pobrali, sakurili na ognjišču ogenj in ai napravili večerjo. Gospodinja je morala'milo glodati, kako jej uničujejo bressrflneži še to malo, kar ima. Drugo jutro so k sreči odšli Francozja in vask Hiteli so daljo, 4« ne bi prereč zaostali aa vojsko< Hvalovka ravno ogleduje omaro, > če sa >le kaj pustili požrešni sovragi, kar zagleda skosi okno< kako ae pomika po vasi pokrit voz, v kateri, je vproteft par najlepših sircev. Star vaščan. ki je nekaj 4asa govoril s »aa naveliča« se vožnje, predno bomo > Budimpešti*. v »Je-li Se daleč tja?« .»V dveh urah/ menim, bomo že tamkaj.« »Bog ve, bova-li dobila očeta. Oj, kako bi jih videl še jedenkratl« »V predmestju na desni strani Donave so velikanske zgradbe in obširna dvorišča. Slišal sem že večkrat praviti, da rede tu konje sa vojsko. Tamkaj poprašava« Mej takimi pogovori je tekel čas našima znancema, v katerih smo spoznali Selanoviča in H/alotega Petra, kaj hitro. Kar naenkrat je obstala ladij* v luki Dane, kjer je izstopilo več nego polovica potnikov, a ljudi je čakalo na obrežju toliko, da se je celo pomnožilo prejšnja Število na ladiji. Mimo Adoi»y, Eaesi je letela ,Lastavica( in se vedno bolj bližala glavnemu mestu Ogerske. 2e so se videla iz daljave poslopja, visoko proti nebu dvigajoči se svetilnik, ia ladija je nastopila pot v luko.- Pred veličastnim poslopjem v pristanišču se ustavi, iu popotniki se usujejo kakor bučele iz panja Vrišč in brušč ob desni in levi ne moti naiih znancev, da bi se kje ustavila. Čttz velikanski most na verigah kreneta v predmestje, kjer bi po Selanovičevem mnenju marala dobiti Hvalo. Mimo krasnih poslopij, po divnih prostorih,, olepšanih a vsakovrstnimi parki in nasadi, hodita dobrs pol ure. Pdter je ves zavzet nad toliko lepoto mesta. Belanovič ga opazuje smehljajoč se mu: »Kaj nisi ibil Se v nobenem mesto, da tako gledal? Saj imate vendar tako blisu Trst.« •Kaj Trst; kai Trst! Kar je aaie Lipovje preti Trstu, /to jo i Trst prod Budimpešti.« , Selanovič vajea mesta, kamor tj e prišel le tobkrat po kupčij^. pelje Patra ia-ulice v ulioo,. dokler iLae pridela na prostor, tograjenvokotti in okoli a močnim aidom. »Ta krni i* odmeaiea sa konje, ia ono poslopje na koacui je kobilarna, i Tako sem slišal fiaviii te tajnega oCeta, ko je najt nekoč pot zanesla-semkaj.« v Peter, ki je dosedaj t ja občudoval na desno in levo, se pri besedi >,kobilarna' vzbudil kakor.iz sanj. »Hitiva torej 1 Oh, videl ibom vendar ia jodeekent oče ta I« u Prišedši do vel kih vrata kreneta naravnost na dvo-1 risče. Prvi,"ki ju pozdravi? je velikaask pes bele barva, ki se je\meni nič: tebi nič priblieal Petru, koteč poskur siti, ia kakošaaga blaga so njegove hlače, tj Peter se ustraši velike živali in se umika rsdao boij in raatesa krovu«stoji nmlad človek ia neprestano gleda aParkljetl Bo« ael aem in pustil ljudi na miru !«> kočijažea, da znamenje s roko, jn ko ni ji zavijejo naravnost proti H valovi hiSi. Vsa zavzeta hiti gospodinja iz hiše in. kp stopi pa prag, skoči mlad, snažno oblečen ČtOvdk s 'voza in njej hiti naprdti. »Da ste mi zdravi, dobrotnioa moja!« jej zakliče in poda desnico. H valovita ga gleda nekaj časa, kakor bi se hotela nečesa domisliti. »Kaj vi tu? Morda zopet potujete? In v teh nevarnih čdsiht« reče hladno in ga pelje v hišo. »Ne, drugačne okolnosti so me privedle semkaj. Kakor veste, pred Štirimi leti sem.bil vaš gost,? »Da bi se ne bilo nikoli zgodilo!« vsdibne vmes Hralovka. , . »Vem, mati, da sem vas spravil v nesrečo, a bodite prepričani, da se je to zgodilo zoper mojo voljo. Kaj sem storil, sem zvedel Bele pred kratkim po vaSem sinu Petru«. »Petru? Kaj-ste govorili ž njim? O povejte, usmilite se uboge matere! Kod kodi? 2e predmesecomdnij bi se bil moral vrniti, a ni ga od nikoder.« Bogdan jej pripoveduje vse ea drobno, kako in zaka} je prišel Pater v Daruvar, kako* je slučajno ali — kakor je povdarjal —. po tožji previdnosti stsnaailse* njim. •In tako« nadaljuje s povzdignenim glasom, »sem prišel k vam, da saj nekoliko poravnana, kar sem zagrešil. Moj oče je obljubil Petru, da hoče žrtvovati vse, da bi tako mogel nadomestiti žalost in nesrečo, ki jo je bil vam provaročil sin, oni sin, ki ste mu rešili življenje. Zato se je napotil s Petrom v onem času, ko sem se jas odpravljal k vam, v Budimpešto, da poišče vaSega gospodarja., Ia meni je naročil, naj pripeljem vas in hčerko s seboj, da bosta saj za časa vojske v varnem kraju in da ne bosta trpeli pomanjkanja.« »O Bog!« vsdihne Sena vsa v solzah, »kako U vse prar uravnal! Včeraj so mi pobralhsoVražaikKVes živec In danes — kaka Vesela novieal« Vsa vesela hiti po Lenko in Kovačico, ki sta se pogovarjali v veli s kočijažem, ker nista hoteli motiti pogovora mej materjo in tujcem. Pustimo veselo družino, naj sa po dotgem^času raduje, ia poglejmo ae Petrom I »< Od Mobača se pomlče proti' severu po Denavi par- • nik. V sačetku vozi počasi, a čim bolj se oddaljuje od pristanišča,* item umeje i m g'bljO ) in puSfia iSe sefeej ogroamoi množino 4imaj> ki se čimdalje holj vsdigujeo po okoUciir »Kako-prijetna je vožnja po reki!« reče in se ot>rae*peoti*Nffen stoječemu stariksvemu tovarišu. < »Kaj ne t In kevt sa voziš » prvo, zdi se ti še vse lepSh« i v < k Dolga potres je bila od Daruvara do Mohača,-a prišedši na ladijo sem pozabil na ves trud.« Pes odide s povesemm repom. Selanovič pa atopi bliže, in vprašai: v »Ni li-tu lipovskih konjarjev?« i > »Konjarji in konj «-*- te peto leta«; »Ia Hvala?« »Hvala % Ta je najiamniinqj&a oseba izmoji vseh, saj gospod ga čislajo najbolj. Bi-li radi govorili a »jim? »Radi, srčno radi!« oglasi s« Peter, ki je sedaj Cisto posabil na psa in se približal tujcu, ko je sače! pripovedovati o Hvali. »Počakajte tu malo. Takoj pride. Drugje ne more biti nego pri konjib.« Ne traja dolgo, ko pride čez dvorišče sem od hlevov brsih korakov človek, briioč si roke ob bel predpasnik. Peter je ie od daleč spoznal v njem najdražje bitje, po katerem je hrepenel že toliko let. Ne more si kaj, da ne bi mu stopil nekaj korakov proti in saklical: »Moj oče!« »Peter, ti tukaj? O...?« vzklikne Hvala in oče in sin si padeta v naročje. »Kdo bi si bil mislil! Tako daleč — in si naSel pot!« reče Hvala, ko se oddahne od prvih čuvster, ki so privreli na dan z vso silo očetovske ljubezni. »Tega gospoda imam »hvaliti s« vse«, odvrne Peter in pokafte na Selanoviča. »Da ste mi zdravi in dobro doSli I« in Hvala mu poda desnioo. »Kdo bi si bil mislil? Kdo bi si bil misUl?« ponavlja Hvala ves srečen in smehljajoč se opašite sina. Ta se ludi ne more nagledati očeta. f J V U'' f • »A kaj bomo stali tukaj Pojdita s menoj v stanovanje, če tudi je boroo in priproato. Vem, da imata veliko novic s Krasa in slasti iz Lipovja, na katero mislim slednji dsn, in kamor bi ae rad Se povrnil, predno me pokliče Bjg k sebi. Kaj ne, Peter, postaral sem se, a ti si cel korenjak, skoro bi te ne posnal več.« (Dalja sledi.) JRazgled po Slovenskem. Najnovejša vest. V parlamentarnih krogih se govori, da bo namesto odstopivšega trgovskega ministra imenovan grof Kari Maks Zedwitz, Član četkega konservativnega veleposestva; dalje se vzdržuje govorice, da odstopita tudi naučili in poljedeljski mieister ter da se nju naslednika vzameta iz kluba katoliške ljudske stranke in slovanske krsčansko-narodne zveze, in imenujeta se sa ti mesti baron Dipauli kot nauSni minister in vodja PovSe kot potidejjski. Tako bi bili vai klubi desnici zastopani v ministerstvu. Umrl je v ponedeljek sjutraj po dolgem, silno mučnem bolehanju v ljubljsnsksm »Leoninumu« bivSi župnik viSnjegorski g. M s tej Kljun. Pokojnik je bil rojen I. 1857. m posvečen L 1880. Službovsl je da|je časa v Železnikih, v Begunjah, v Zgornjem Tuhinju in v ViSnji gori, kateri župniji ss je nedavno odpovedal, ter v hudi bolezni s vzgledno potrpežljivostjo in uda« noatjo v voljo božjo pripravljal se na smrt, ki gs js reSila vseh časnih bridkostij. Pogreb je bil v torek popoldne is »Leoninuma« aa pok( paližče sv. Krištofa. Iz Rima piSe prijatelj naSega bata: O strašnem umoru naSe presvitle cesarice smo zvedeli v Rimu Se tisti dan okoli 8. ure zvečer. Mestna godba na »piazza Collona« je ravno začela igrati, a je takoj odstopila in se ni povrnila devet dni. — Sv. oče so bili zelo izne-nadeni, zlasti, ker je bil morilec Italijan; d>a dni pozneje so darovali sv. mašo za pokojno ceiarioo, po sv. masi so ostali nenavadno dolgo v molitvi in tudi sprehoda se niso udeležili tisti dan. - Po ukazu sv. očeta je daroval veliko sv. malo v cerkvi santa Maria in Transpontina, blizo bazilike sv. Petra, kardinal Rampolla v navzočnosti skoro vseh rimsk h kardinalov, veC Škofov in redovnih glavarjev. — Tako vidite, dragi bralci »Domoljuba., kako sv. Oče in ž njimi vsi dobromisleči Rimljani spoštujejo presvetlo cesarsko avstrijsko hiSo. Roparaki umor v Podgori pri Gorici. Dač 13. septembra popoldne so našli ob železniškem mostu 21-let- nega Maksa FriSkovioa, uradnika v Podgorski papirnici. Neposnani lopov preparal mu je trebuh ter pobral vse, kar je imel pri sebi. Odrezal mu je tndi prst, da mu je mogel vzeti prstan. Morilca so menda še dobili Goriški deželni zbor je po dolgem prestsnku imel zopet sejo; kakor znano, se Slovenci 2e dolgo niso hoteli udeležiti njegovih sej, to pa vsled krivic, ki se jim na Primorskem godč, a se nič ne stori, ds bi se odstranile. Ia tako zbor vsled nesklepčnosti nI mogel zborovati. Ker je pa bil sedaj na dnevnem redu isrks sočutja ob veliki nesreči, ki je zadela cesarsko hiso in vso državo, in udanostna adresa presvetlemu cesaiju, so se tudi Slovenci udeležili te seje; gledč nadatjnih sej pa so ostali pri svojem prejšnjem Sklepu In tako je zborovanje zopet preloženo. Bike plemaqjaka belanske, pinegavske (cikasts) pasme, kakor tudi nekaj sive pasme, oddajal bo deželni odbor kranjski v oktobru proti povračilu polovice na-kupnih stroškov in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi vrsti pa tudi zasebnim živinorejcem. Večerja za vojak«. Počenši s novim letom dobivali bodo vojaki vsak torek in petek večerje is sočivnih konzerv, sa večeijo ostalih dni v tednu pa se sme sa-računati jeden krajcar sa moža. 7 Gospodinjska iota e. kr. kaaetijske družbe kranjska ' se bo otverila sredi tega meseca. Omenjena Sols je Šesta s v Avstriji fn ponosna sme biti naia dežela, da je med f prvimi, ki je jela skrbeti sa strokovno naoferasbo svojih gospodinj. Srečen slučsj je pa ob jednem nanesel, da ao se vsled prijavne ponudbe tukajšnjega zavoda »Marija- 1 nišča«, dobili zelo primerni selški prostori, vsled česar je kranjska gospodinjska Sola najlepša in najprimernejše vrejena med vsemi v Avstriji. To Solo toplo priporočaate; nekaj mest je Se praznih. Kdor ima tedaj kako sa to ■" Solo sposobno hčerko, nsj nemudoma vloži prošnjo za vsprejem. i 8 Homca ae nam pifle: RožnivenSka bratovlčina, ki je bila t nafli župniji ustanovljena te sredi 17. sto-U^a, združi vsako leto ob poglavitnem prazniku, na rolnivensko nedeljo, ogromno vernikov od blizu in daleč na prijaznem Homcu v nali lepi cerkvi. Trije spovedniki so imeli dovoj opravila soboto popoldne in nedeljo zjutraj. Obhajancev je bilo okrog 450. Popoldne je bila velikanska procesija, uvrščena za belim banderom rotnivenike Kraljice. Letos je ljudstvo posebno Se zanimal prenovljeni in olepSani zvonik, kateremu so se nad linami odkrile in v trikote pozidale poprej z bakrom sakrite frčale, odstranili mokroto nategujoči kspovi in je sedaj ves prav lepo prebeljen, da ga je odslej videti na veliko daljavo kot mogočen prst, kažoč proti nebeški domovini. Na Rovih pri Kamniku obhajali bodo 100 letnico te župnije. Dne 16. oktobra posvete premilost knez in šk< f prenovljeno cerkev ia novi veliki altar. Dne 17, 18., 19 j oktobra se pa obhaja slovesna tridnevnica. Vse ki dan te tridnevnioe bodeta dva cerkvena govora, jeden ob 9 dopoldnej drugi ob 3 popoldne. Slovesna sv. msSa bo vsaki dan ob 6 in pa ob 10. Sv. stolica podelila je —---------- za to tridnevnico sledeče milosti: Vsi ven»ki, ki prejmejo zakramenta sv. pokore in presv. B T., se udeleže enkrat v tridnevnici pobožnosti v oerkvi ter molijo na namen sv. OJeta, dobijo enkrat v tridnevnici popolni odpustek; vsaki dan pa dobi vsakdo, ki se vsaj skesano vdeleži pobožnosti v cerkvi, nepopolni odpustek 300 dnij. Ti odpustki se morejo nakloniti tudi vernim duBam v vicah. Zadnji dan, v sredo, podeli se vsem vernikom, pričujočim pri pobožnosti v cerkvi, apostolski blagoslov, s katerim je združen popolni odpustek. Z Vrha. Dnš 25. septembra blsgoslovil je preč. gospod dekan M hael Arko novo župniSče na Vihu pri sv. Treh Kraljih. Župljani postavili so s tem lep spominek na cesarjevo petdesetletnico. Zidal je stavbeni mojster g. Jos. Kacin v sploSno zadovoljnost. Jako se je trudil predsednik stavbnega odbora, g. Janez 2ust, ter spričal, da ve tudi v dejanji pokazati ljubezen do svojega duSnega voditelja. Dasiravno razmere tu niso ugodne, zmagala je le požrtvovalnost in navdušenost ter pokazala kaj se napravi po geslu naSega presvitlega, tolikanj pre-skuSenega cesarja, »viribus unitis«. Blagoslov božji bodi vedno nad hiBoI J««*-t-r Raznoterosti. • 'i ■' '■. - i" 'tf ' t * ; (Pepelasmn zadeve^jea.) Nt ki knez je imel pri (Pavliha.) Nt k prebivalec kraja Apen cel je slišal, Parizu jako lep vrt Pri njegovem uh )du je dal postaviti da je sigmaringSki knez velik prijatelj starin; večkrat napis a prav velikimi črkami: »Ta vrt naj bode onega, je bil namreč že izdal, če tudi za grde stvari, velike kateri je popolnoma zadovoljen.« Kar pride memo bogat svote denarja. Nekega jutra pa se poda Apencelec s skopuh in ko bere napis, hiti naglo h knezu meneš, da svojo ženo na pot v knežje letovišče fn ogovori služa-bode dobil krasen vrt On se predstavi knezu in reče, bnika, rekoč: »Jaz sem čul, ds je gospod knez poseben da je popolnoma zadovoljen ia bi radi tega rad dobil prijatelj starin, sedaj imam eno, če bi jo hotel vzeti vrt Tu se pa nasmehlja knes, rekoč:-»Diagi moj, jaz knes.« Služabn k mu odgovori, da naj gre s svojo znane verjamem, da bi bili sadovoljni, ker drugače ne bi menitostjo v sprejemno sobo. Knez se kar začudi, videč, vi hoteli imeti le vrta « da je Baljivec dovedel svojo grdo ženo. Velikodušno (Zlomljeno razpelo.) Koncem decembra leta 1884 obdari knez ženo; možu pa pokaže vrata rekoč, da naj je vatopil v kraju Folleville na Francoskem \ kočo rev- s takimi starinami ostane drugi pot doma. nega kmetovalca nek popotovalni trgovec, proseč, če bi (Koliko pejedo tiči.) Ce se pravi o katerem člo- se smel nekoliko pogreti. Ko je hotel iti posestnik po drva, veku, on je kakor tič, se navadno vedno misli, da on mu rede trgovec: »Nikar ae ne trudite, vzemite to-le in malo vživa; vendar pa ni opravičeno to mnenje. Vgol- nacedite ogenj I« Pri tem pa pokaže na leseno razpelo, žnnu (krofu) kraguljevem so dobili ostanke 79 gosenic, viseče na eteni. »Ne dotaknite segal« zavpije posestnik 24 hroflčev, jedne poljske misi in jedne pijavke. To je ves rasburjen in hi i po div>. Med tem je pa že snel biez- bila gotovo le majhna južina; pravijo namreč, da kragulj, botnet razpelo, prelomil nogi in ju vrgel v ogenj. Ko ki ae hrani z večine z mišmi, na leto do tisoč pokonča, se na to odstrsni, da bi nadaljeval avojo pot, kar naenkrat Od neke vrste sove poročajo, da je pogoltnila sspore- obstsne; nobenega koraka ni mogel ved narediti. StraSno doma 7 miSi, tri ure pozneje je požrla Sa štiri druge, aačne vpiti: »Moje noge so zlomljene in so zgorele « Najbolj pridna v tem ozira je menda taSčica. Neki dan Nekaj mimogredočth ga prime in ga odpravi v bližnjo so videli, da je požrla drobna tičica črvov, približno bilo. On pa je vpil v enomer, da so mu zlomljene noge 14 črevljev dolgih, ne da bi se njena teža bila snatno in da so mu sgorele. Nekaj ur pozneje je umrl. Du- pomnožila. Črvi sami so tehtali okoli 80 gramov, dočim hovmk, po katerega ao poslali, je priiel, ko je nesrečnež talčica sama komaj polovico tehta, že isdihnil svojo duSo. (Pravi junak) Avstrijski general Laudon ni bil le (Otreške mnenje.) Sinček nekega gostilničarja epa- srčen junak, marveč tudi vrl kristijan, ki je dal Bogu, suje d|je časa gosta, ki je bil ves pleiast, a je nosil kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Ko ae je veliko brado. »Ata, pridite malo sem I« vsklikne mali. približala po življenju, polnem alavnih del, smrt, je po- — »Kaj pa je?« vpmle oče. — »Temu možu se pa klical plemeniti junak k sebi svojega vnuka in mu dejal: adrčali lasje a glave U »Boj se Boga, svojega Stvarnika in spolnuj sapovedi krščanuke vere; zakaj brez vere nisi ne Človek, ne junak, ne drtavnik. Ljudje brez vere ao izvržek človeKva, ki sami sebe najbolj ponižujejo. V bolezni in nevarnosti ao oni največji strahcpstneži, brez vsake srčnosti!« Okoli stoječim se nato Se zahvali za vsa Ijubavna dela in svestobo. »O, ti dobro ljudstvo«, je končal, »jaz nisem zaslužil tvoje ljubezni. Potolažen grem torej n sveta.« Po teh besedah je ponižni mož izdihnil svojo duSo. Gotovo lepa smrt po tako zaslužnem krščanskem življenju 1 (Zlate besede.) V neki družbi, v kateri je bilo navzočih več rokodelcev, vstane krojač in hvali krojaštvo prav resno kot najp'emenitejSe delo. On je ljubil svoj stan in to je lepo. Prepirali so se na to o tej stvari. Neki tesar je hotel nsmreS izpodbiti mnenje krojačevo. Oa je zlasti pjvdarjal, da je naS Gospod, Jezu* Kristus sam bil tudi opravljal tesarska dela in ne krojaška. Ko so se bili ž s »koro do cela sprli, vstane neki star mojster in isjavi: »Vsako rokodelstvo je dobro ali slabo, kakor se opravlja. Vsako rokodelstvo, kakor se Imennje, je plemenito, če se i Bogom začne in s Bogom dela. Naj-plemenitejši je oni rokodelec, ki se boji najbolj Boga in se d A voditi pri svojem delu od tega « (Ni pričakoval.) Dijak: »Čemu si oglledujete krono tsko natanko, ali mar menite, da je ponasejena?« — Natakar: »Ne, jas aem bil ves presenečen, da sem dobil od vas tridesetega Se krono.« (Opravičene.) Sodnik: »Kako ste zamogli kar meni nič, tebi nič tolite|ja imenovati .starega osla'?« Tožcnec: »Saj gs poznam, gospod sodnSati: Povejte mi, kaj naj sedaj verujem, to, kar ste me vi učili, ali to, kar so me dobra, pobožna iaati ?« Kakor strela je sadelo to vprašanje presenečega prostomiseloa. Povesil je svoje oči in spregovoril z »bridkim glasom: »Otrok, veruje kar so te učili mali!« (Vera in veda.) Ko je letal na smrtni postelji veliki' matematik in naravoslovce Nsatoa, je • Spregovoril besede: »Jec ne vena, kaj bode rekel svet o mojih delih. Samemu sebi'sem se sdel vedno> kot kski otrok, igrajoč se ob morskemu obrežju, U najde* sedaj svetlo Školjko, poteos pisan* kamenček, dočim se rosgrinja nesasledno i pred menoj notje resnice.« I a ta. veliki učenjak, ki je itračunil sskone gibanja nebesnih teles, fTumrl trdno prepričsn, da biva večni, oravičnl Bog, da je neumrljiva človeška duSa in odgovorna Bogu sa svoja dejanja. Kako domišljavo se napihuje nasprotno marsikateri pol-omikanec in neomikanec menefi, da dosti ve in dane potrebuje božjega razodenja. (Zadoveljnost osrečuje) Pagsnski Modrijan Dijogen je bil snamenit radi velike radovoljnos«. Njegovo načelo je bilo: »Ctm manj potrebuje človek, tem sreč-nejSi je.« 8tanoval le v so*u r njegovo celo imetje je bil en plalč, ena gonjača in ena lesena čaSa, katero je pa stran vrgel, ko je videl nekega dne piti dečka z roko. Ko je bil v Korintu, ga j« obiskal tudi premaga-lec svets Aleksandsr Veliki. Duhovitih odgovorov modrijana je bil jako vesel in mu je ukasal, naj si izprosi kako milost. Dijogen mu hitro'odgovorih »Pojdi mi h tro s soleča!« Aleksander stopi na strani rekoč : »Ce nebi bil jas Aleksander, ielel bi biti Dijogen ■ (Vrli Tirolei) Cesarica Marija Teresija je dobila kakor drugi navadni podlotniki osepnloe. Ko so izvedeli to Tirolei, so sklenili, da pošljejo odposlanstvo na cesarski dvor na Danaj, katero bi IsrasHo njih sočutje. Nsksj tednov pozneje — cessriči no zdravje se je obrnilo že na boljše — je dospelo odposlanstvo treh krepkih Ttrolcev aa Dunaj v narodni noli. Na dvoru so bili veprejeti takoj. - »Moji ljubi prijatelji« jih nsgorori prijazno eeearica, »žele me veeelt, da se epominj^jo mene pridni Tirolei, ki so bili babeburM hisi vedno svesto vdani, sedaj mej boleznijo. — Nato prične voditelj odposlancev govoriti, rekoč: »No, kako Ti pa gre vendar? Besa!« — »O,« vzd-hne eesarioa, obrača se le na boljie, le — moj obraz!« Pri tem pokrije svoj od osepnlc popačen obras s rutico. — »E, kaj obraz«, tolair dobro volj ni Tirolec cesarico: »Na obraz ne damo tako nič, če si le druga Ca zdrava.« (Koliko jezikov govore ljudje)? Po najnovejših rs-ziskavsnjih francoskega zemljepisen je aa' svetu okoli 5000 narečij in 860 mej seboj različaih Jezikov. V Evropi je aaStel učenjak 89 jezikov, v Afriki 114, v Auji 123, v Ameriki 417, in ostalih 117 Jesikov pa govore na otokih, nahajajoč h ae med Asijo ia Jutne Ameriko. Čudno je, da govora na vsakem telr malih otokov prebivalci drugi jesik, dasi niso oddaljeni preveč drug od druzegs. (Lovska ) V vsaki gostilni so delali kmetje ln lovci, mej seboj se pogovarjajo resne stvarii Kar vstane gozdar in sačae pripovedovati: »Jas vaas povem« jih zagotavlja, »nedavno se je> ponesrečil taeki lovec na jako čuden način. Streljal je> divjo« mačko ia jo Jadel v glavo. Pri tem je Sla krogija skozi glavo. V tistem hipu se pa obrne tival tako naglo, da je odletela -krogija prihajajoča na drugi strani is glavej nasaj naravnost v lovca in ga zelo ranila « (V Soli) Učitelj ispraiuje vi toltolrekei ># .sedmerih očenaSevih proflnjah. Pri četrti proiajt atavi vpraSanje: »Zakaj prosimo sa vsakdanji, ne aa tedenski, ne mesečni sli letni kruh% — Neka / mala deklica/tedgovori urno na to: »Ker bi postal krth drugače plesniv« Prihodnja itevflka »DOMOLJUBA" hkl« 20 oktobra 1808 zvečer. Loterijake arečke. Dana), 1. oktobra: 61 60 78 32 38 Grade«. 1. oktobra: 60 25 38 84 63 Line, 24. septembra: 69 23 14 12 88 Trst, 24. septembra: 71 1 6 20 11 Tržne cene v Ljubljani. 14. septembra. m Plenica m. st. Ret, > Ječmen, > Ore«, » Ajda, » Proso, » Koruza, » Krompir, Leča Grah, » Piiol, » Maslo kgr. Mart, Speh, mi » bktL 9 401 7 60 6 60 6 40 9 60 6 80 6 40 2'70 10 12 -9'60 80 70 68 Špeh, porojen, kgr, Surovo maslo, > Jajce, jedno . . Mleko, liter . . Goveje meso kgr. Telečje » > Svinjsko » > Koitrunovo > » Pilanec.... Uolob .... Seno, 100 kgr.. Slama. > » . Drvatrd«, 4kob.mtr » mehka . . gl.|kr.| _ 70 _ 90 _ 3 _ 8 _ 0ti _ 66 — 66 — 36 — 45 — 15 1 60 1 20 6 60 6 60 1 fFT„Kovaški meh" srednje velikosti, vSpi^ene vrsta, čisto nov in prav dober, se ugodno prod& pri Avguštinu zabkarju V Ljubljani, Marije Terezije ceata. Takoj je mogoče nastopiti alužbo cerkvenika in organista v Navijali pri Kamniku. Rokodelci imajo prednost. 2upni urad v Nevljah. 343 1-1 Leopold IHhar župnik. Zahvala. 344 1-1 V4em onim, ki so ob dolgotrajni bolezni obiskavali rajnega gospoda župnika Matevža Kljun I in vsem, ki so ga včeraj spremili na pokopališče ter zanj molili, posebej Se bivSim njegovim župljanom viSenjskim in tuhiojskim ter si. »Bralnemu druStvu« v Železnikih se | v imenu sorodnikov prisrčno zahvaljujem. V Ljubljani, dn6 6. oktobra 1898. Dr. Jožef L6sar alojzijeviSki vodja. Na nijviiji povelj« Njih c. in k. »post. Veližamhn XXXII. c. k. državna loterija za ctvllne dobrodelne namene avstrtjsklli dežčl. Ta denarna loterija - ediaa v Avstriji postavno dopuščena — ima 13084 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 401.800 kron. Glavni dobitek znaša: 200.000 kron. Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebanje bode nepreklicljivo dni IS. deoeabra 1898. Jedna aročka Htane krone. Srečke so dobiti pri driavni loteriji na Dunaji, I., Riernergssse 7, v loterijskih kotekturah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrti za kupovalce srečk zastonj. Srečke ee potUJajo po&tnine prosto. 340 6-1 C. k. vodstvo državne dohodnije Oddelek za državne loterije. v Šentjurjl pri Kranji, prav blizu cerkve ob deželni cesti, na jako lepem prostoru, pripravna za prodajalnico, peka-rijo ali kaki drugi obrt, obaloječa z dveh aob spodaj in treh zgoraj, je m» produj. Pri hiSi je tudi trhfika in kovačnica. — K hiSi spada tudi jedna njiva nad 30 mernikov posetve v jedni parceli, lep travnik in blizu Štiri orale mlade, lepo zaraSčene hoste. HiSa in drugo v dobrem stanu. Proda se iz proste roke. — Ceno po\ 6 lastnik Anton Skok, organist v Mekinjah, poŠta Kamnik. 341 1—1 registrovana zadruga z omejeno zavezo uradovala bode a 1. oktobrom 1898 pričenši vsaki ponedeljek od 9. do 12. ure dopoldne, ter 337 1-1 vsaki torek od 9. do 12. ure dopoldne ter od 3. do 6. ure popoldne. Na prodaj Ja 336 i—i *3 koračnicam z vsem orodjem vred po nizki ceni. — Več povč Primož Košenina, S p. Se ni ca, poŠta Medvode. Prodd ®e 355 1-1 krasna Koželjeva vila % vinogradom v Koprivi na Krasu okrajno glavarstvo Sežana. Več se zv6 v Trebčah št. 93, poita Opčlna. 387 9 Zastonj uilcjojp ne dol>ivnjo! 319 (12-4) Velika zaloga bioikljev in poljedelskih strojev! , Kdor r® hoče kupiti iz- vrsten in trpeien šivalni etroj za 5* ceneje kakor kje , drugej. U nej ee zaupno obrne na pno in najstarejšo tovarniško zalogo šivalnih in poljedelskih j strojev na Kranjskem ceneje kakor kjo drugej. Pozor! Franc Detter Ljubljana, Stari trg •t i. Trdia in prejema pod dobrimi pogoji potoralce in zastopnike ta deželo. Cenili! enxtouJ Ia poAtulno pronto. V zalogi »Katoliške f)u-kvarne« je izlla in se dobiva po vseh knjigarnah r četrtem pomnotenem natisu za slovenske gospodinje iu kuharice prepotrebna knjig« kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala in in na STitlo dala Magdalena P1 ei wei». — Tej novi izdaji je pridejan obširen dodatek, katerega je spisala M. Lav ti t ar. Vkljub temu, da je vsebina knjige vsled dodatka zda-tno obiirneja, kakor v pr*-jinib izdajah, knjiga obsega ▼ novi izdaji 808 strantj, ostala je cena stara, namreC za nevezano 1 gld. 50 kr., za vezano v platno pa 1*80 gld.; po polti poslana 10 kr. vet Pftai^itlll "" prodaj! Iz proste roke sa proda hifla s vsemi gospodarskimi poslopji, mlin in fužina zraven okolo 10 oral gojzda in 12 ornI niivin travnikov. Vse to je poldrugo uro od Št Vida ali Zatičine na Dolenjskem. Več pove 353 2 Anton Kunatek, trgovec, St. Vid na Dolenjskem. 100 flo 300 li lahko pohoDo zasluti sleherni ter gevsed brez tffube. ako bore prodajali pestavns depuitsns »reike in driarna pisma. Ponudbe nt Ladsvlka Oestsrraisher. BudapeetVIll OMtsafcaaasM 8 68i 10 6 353 9 Vi zitniče priporoča Katol. Tista, Janez Schindler C- Jr. imetnik privilegijev na Dunaju, III., l., Erdbergstrasse 12 razpošilja brezplačno in franko cenike v slovenskem Jeziku (628) z vet ko 300 podobami (10 5) raznovrstnih strojev in orodja za poljedelstvo, vinogradarstvo itd. Ceneje /co povsod drugej. Za blagi jamčim, dajem na poskuinjs, olajšujem plačevanj« I Iščem krščanskih agentov. Obrniti se je naravnost na Jan- Sohindlerja, Dunaj, IIL> !•) Erdbergstrasse 12. Najcenejše m dobiva pri podpisani lekarni, ako ae nareča po poitl, po kateri ae odpošlje vsako, tudi najmanjše naročilo. "^Pogled mestnega trga In lekarne Ubald pl. Trnkčciija 347 3 v Ljubljani. Ubald pl. Trnk6ezy lekar pri rotovžu v Ljubljani priporoča sledeča zdravila: Doktor pl. Trnk6o*y-Ja žeiodečne kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — Steklenica 20 kr. Jeden tucat 2 gld. Karla Zali. Varat* »naiaka. Doktor plom. Trnk6o«y -ja ■ odvajalne (Čistilne) tisti jo želodec. — Imn ilPO Skatlia 21 kr., 6 Skatljic 1 $ld. 5 kr. KI Uy IJlUU - Pocukrene krogljice,^ Škatljica 40 kr., Doktor plem. Trnkocsy-ja pljučni in kašljev «ok ali zeliščni erun, sestavljen z lahko raztvarljivim vapnenim železom, . utiSa kaSelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, ' vzbuja slast do jedi in tvori kri. — Steklenica 66 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Doktor plom. Trnk6c«y-ja t« ali drgnilnl cvet (udov npfltinclfl cvet' Gichtgeiat), je kot Ul UlIlluM bol uteSujoče, ublažu-* joče drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu l. t. d., priporočljiv. - Steklenica 60 kr., 6 steklenic 2 gld. 60 kr. Varatr. tnamka. Doktor pl. Trnk6osy-ja tiaktura za kurja očesa, izkuSeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradovice, utrpnjenje kože, žulje in ozeblino. Ima to veliko prednoat, da se samo le s priložtinim čopičem bolani del namaže. — Steklenica po 40 kr. 6 steklenic 1 gld. 74 kr. prsni HEKBABOT -Je v podfosfornaBto-kisli Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slan, upokojuje kaialj, pomanjšuje p6t, daj« slast do Jedi, poapetnje prabavljasj« in redil- nost, telo Jail in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko ai prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive fosforno -apneno soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostij. 726 20—20 Cena steklenlol Ja 1 gld. 95 kr., po pottl 30 kr. v6 sa zavijanj«. (Polsteklenic ni.) ■V Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - Mesni slrnp. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zaraaSku ime, ,Herbabny" vtisnjeno ( vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. 239 19 Osrednje skladiiče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkelt" VIL A, Kalsorstrasse 73 in 7«. V zalegi skoro v vaeh lekarnah aa Dunaju fa v kreneviaah. Zarezano strešno opeko (Strangfalz-Dietizisgal) prešano opeko za zid in navadno OpekO za zid ponujata po znatno znižani ceni Knez & Supančld 294 13 tovarna za opeko v Ljubljani. Vožnje karte ln tororni listi 9 Kraljevi belgijski postni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno koncesijonovana potovalna pisarna E. Schmarda v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 362 25-16 priporoča po nizkej ceni Katoliška Tiskarna v Ljubljani. ttfsega ozira vreden ter domai iz4elek j« i. klanskih planUakik rasjlla »pmljeni Ukšr „cTriglav" J. Klauer-Ja t IJub^Janl. Po svoji Čistosti in veliki zdravilni moči saielodec j. U žganjina vsega priporoževanja vredna. Kot krepiatoo Bi jato naj bi imeli U likir v vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. M. ° 1MJ mL Trmk6osy, kakor tudi ve&noma pn vseh prodajalo« delikaUs in ▼ apaeerijah. Z&--JO w 323 8 Slovenci in Slovenke! Prava kava družbe sv. Cirila in Metoda, katero dobite v vsaki prodajalniol, d& najboljši okus in lepo barvo črni ali mlečni kavi, ako jo k isti rabite; torej aahtevajte 1« povsod to isborno domačo kavo. Glavni zalagate!] Ivan Jebačin, Ljubljana. Lminent Capsici tonpas. 231 23 is lekarne Blohter-Jeve v Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mašilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gkL v veek lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39-39 Richter-jgv liniment i jidrom' ter sprejme ia previdnosti le v steklenicah s inano varetveno marko „sidro" kot ~ Riohter-jeva lekarna ftl alateai leva v Prafi. I Jako pripravna iepna kajilica, ae za potrebo t« posebno za potovanje, naglo ia brez učitelja priučiti nemščine, je slovensko - nemški jf ,Slovarček', 3 in za angleščino P» slovensko.angleški .ANGLEŽ', 00 55 kr. komad, poštnine prosto povsod, dobi ie pri izdajatelju Jo*. Puulin u v Ljubljani, Mariji« trgstv 1 kakor t"di T »»o*ih knjigarnah. iPiLvii vitžsščsai IVAN KORDIK Ljubljana, Prešernove ulice št. 10-14, Knloj^n «1 rol*»JLne na debelo tn^drobno, priporoča svojo veliko zalogo m- gi*mif aBtiU čevljev -m najboljših tovarn, 339 4_i Zunanja naročila »e takoj Izpolnijo. HM Prodtjaloem velik rabat. Izdajatelj: dr. I. JaneZIč. Vipavska vinarska sa druga v Vipavi i i 6 e veščega 342 1-* gostilničarja, imajoč 1000 gld. varščine, koji bi • 16. oktobrom t. 1. prevzel zadružno gostilno na Breg« v Ljubljani s skladiščem v svojo režijo sli ali na račun. Ponudbe je vposlati takoj vinarski zadrug' v VipaV° Načelništvo. Odgovorni urednik: Ivan ltskovec. Tiska »Katoliflka Tiskarna.