:r_ Ptuj, torek, 8. decembra 2009
letnik LXII • št. 96 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Po Sloveniji Ljubljana • Prihodnje leto 30 milijonov evrov izgube
O Stran 2
Po mestni občini
Ptuj • Za enakopravnejše življenje gluhih in naglušnih O Stran 3
Po naših občinah Ptujska Gora • Na
ogled 62 najlepših umetnin
Z> Stran 24
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Dejan Zavec •
»V JAR grem po naslov svetovnega prvaka«
O Stran 11
Spodnje Podravje • Nova gripa povzroča nepotrebno paniko
Povečano zanimanje za zaščitno cepljenje
S povečanim številom obolelih za novo gripo, ki je žal v naši državi terjala prve smrtne žrtve (tudi v ptujski bolnišnici), se je zanimanje za cepljenje proti pandemski gripi tudi na Ptujskem povečalo.
Nogomet • Kdo je
na vrhu in kdo na dnu?
O Stran 12
V Zdravstvenem domu Ptuj so doslej cepili že blizu dva tisoč ljudi. Te številke niso dosegli v nobenem dosedanjem cepljenju proti sezonski gripi (tudi za to ljudi še vedno cepijo). Cepljenje proti pandemski gripi, ki so ga začeli 3. novembra, poteka vsak dan, od ponedeljka do petka od 13- do 16. ure, ob sobotah od 7.30 do 13-ure. Po potrebi cepilni čas tudi podaljšajo, izvajajo pa ga glede na potrebe - z eno ali dvema ekipama. Kot je povedala direktorica Metka Petek Uhan, se je na cepljenje potrebno predhodno naročiti na številki 02 787 16 93, cepijo pa tudi tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov niso uspeli naročiti. Nekih večjih stranskih učinkov doslej niso zabeležili, cepljeni govorijo le o lokalnih bolečinah v rokah in mišicah in o povišani temperaturi. V teh dneh pričakujejo tudi cepivo za aler-gike. Proti novi gripi je najboljša preventiva cepljenje in dosledno upoštevanje higiene, zlasti še pogosto umivanje rok. Potrdila o cepljenju morajo pacienti hraniti najmanj eno leto po cepljenju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet •
Slovenija z Anglijo, ZDA in Alžirijo
O Stran 15
Središče ob Dravi • Nič dolgočasna izredna seja J Markovci • S seje sveta
Enotnost liste se je skrhala Tokrat vsi za
Seje občinskega sveta Središče ob Dravi so bile zadnja tri leta precej nezanimive. Pa ne zato, ker ne bi sprejemali pomembnih in zanimivih sklepov. Nasprotno, mlada občina je sprejela številne odločitve, ki se jih tudi ormoški občini ne bi bilo treba sramovati, če bi jih bila sposobna domisliti se in speljati.
Ne. Seje so bile dolgočasne zato, ker se na njih ni zgodilo prav nič drugega kot natanko in do pičice tisto, kar je pisalo v dnevnem redu. Nobene akcije, nobenega prepira, nobenega ločenega mnenja. Vse so lepo, civilizirano uskladili na sejah odborov in svetniške skupine. Mnenja vseh osmih svetnikov Liste za razvoj občine Središče ob Dravi so bila v devetčlanskem svetu navzven ves čas enotna. Očitno pa se je nekaj kuhalo že lep čas, na 7. izredni seji pa so popravili povprečje za vsa leta nazaj. Kar pošteno so se postavili vsak na svojo stran, Ivan Viher pa je na koncu celo izstopil iz svetniške skupine Lista za razvoj.
Skupni rezultat popravljenega predloga proračuna, ki so
ga svetniki tokrat potrdili, je na odhodkovni strani za 38.000 evrov manj, po novem torej 3.683.735 evrov. Postavke večjih investicij, ki so jih začeli v minulih letih in jih odplačujejo več let, so seveda ostale. Glede pločnika v Obrežu pa je župan Borko še enkrat pojasnil, da v občinskem proračunu denarja za pločnik ni in da država pločnika ne bo gradila v dogle-dnem času. Seveda obstaja možnosti, kako pločnik zgraditi prihodnje leto. Dokumentacija zanj je že v pripravi, gradbeno dovoljenja ni potrebno, zato bi lahko delo spomladi že razpisali in sredi leta izvedli. Glede plačila pa bi se občina morala dodatno zadolžiti oziroma se z izvajalcem dogovoriti, da bo izplačilo sledilo v letu 2011. V Središču malo računajo tudi na to, da bo pri različnih postavkah ostalo kaj sredstev, bodisi
zato, ker ne bodo realizirane ali se bodo stroški zmanjšali. Vse takšne »viške« bi lahko preusmerili v pločnik.
V	novem predlogu proračuna je povečana postavka za neposredne subvencije v kmetijstvo s 15.000 na 22.000 evrov.
V	imenu svetniške skupine je govoril Jurij Dogša, ki je bil zadovoljen, da so bile nekatere njihove pripombe upoštevane, druge, čeprav povedane dovolj jasno, pa ne. Zato bodo podali svoje predloge še pisno z vsemi specifikacijami in številkami. Skupno bi po njegovem mnenju tako lahko prihranili okrog 60.000 evrov in jih preusmerili v pločnik v Obrežu. Svetniška skupina je iskala možne racionalizacije zlasti pri odhodkih, da bi bilo zadolževanje čim manjše.
O Stran 4
23. seja sveta občine Markovci je bila v četrtek, 3. decembra, ena krajših, saj so z osmimi točkami opravili v slabih dveh urah, redko pa se tudi pripeti kot tokrat, da so pri vseh predlaganih točkah vsi svetniki glasovali za in nobeden proti.
Ko so se po uvodnem delu lotili druge obravnave predloga proračuna občine za leto 2010, je župan Franc Kekec pojasnil, da je bil ta podrobneje predelan na vseh občinskih odborih ter da je v novem predlogu upošteval skoraj vse pripombe in predloge, amandmajev pa tokrat ni bilo.
Največ razprave je bilo ob obravnavi dodatne točke - predloga za ustanovitev interesne zveze občin za opravljanje gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo ter zagotovitve ustreznega dela proračunskih sredstev za delovanje te zveze v letu 2010. Kot je pojasnil župan Franc Kekec, gre za ustanovitev zveze šestnajstih občin z območja Spodnjega Podravja za skupno
pravno in ekonomsko svetovanje pri izvedbi postopka za podelitev koncesije za oskrbo s pitno vodo. V razpravi je svetnike zanimalo, zakaj bo po novem sistemu obračunavanja opravljanja gospodarske javne službe za porabnike vse dražje in ne obratno. Franc Rožanc je celo predlagal, da odločitev o tej zadevi prestavijo na katero od naslednjih sej, dokler ne bodo izvedeli, kaj spremembe dejansko prinašajo občini.
O Stran 5
Foto: OM
Slovenija • Posledice dviga plač v zdravstvu
ZZZS v 2010. predvidoma z okoli 30 milijonov evrov izgube
Upravni odbor ZZZS je v petek potrdil osnutek finančnega načrta zavoda za prihodnje leto. Kot je po seji poudaril generalni direktor zavoda Samo Fakin, so bili zaradi lani dogovorjenega dviga plač v zdravstvu primorani sprejeti dodatne varčevalne ukrepe. Kljub temu bodo odhodki prihodnje leto presegli prihodke za okoli 30 milijonov evrov.
10 milijonov evrov letno.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) naj bi po projekcijah v prihodnjem letu pridelal za 2,28 milijarde evrov prihodkov in za 2,31 milijarde evrov odhodkov. Ta primanjkljaj bodo pokrili iz presežkov iz preteklih let ter s sredstvi rezervnega sklada, s tem pa izpolnili zavezo o nezadolževanju, ki jim jo je naložila skupščina zavoda.
Po besedah Fakina bodo vse varčevalne ukrepe, ki so jih uvedli že v letošnjem letu, peljali naprej v 2010. Poleg tega so pripravili še dodatne varčevalne ukrepe, ki jih predlagajo skupščini zavoda v potrditev. Med predloge varčevanj so vključili prenos dela obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na prostovoljno zdravstveno zavarovanje. S tem ukrepom načrtujejo prihraniti
Uvodnik
Obseg pravic iz nujnega zavarovanja se zmanjšuje
Na prostovoljna zdravstvena zavarovanja bi v višjem odstotku prenesli na primer nenujne reševalne prevoze, zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, zob-noprotetične storitve in očesne pripomočke za odrasle. Fa-kin je ob tem dodal, da so skrbi o povišanju premij prostovoljnega zavarovanja po njihovih ocenah odveč - s predstavniki komercialnih zdravstvenih zavarovalnic so glede tega že v pogovorih.
Načrtujejo tudi zmanjšanje programa akutne bolnišnične obravnave za štiri milijo-
Kaj pa vi naredite za svoje zdravje?
V dneh, ko vesoljna Slovenija i>k.ljuč-no z mano kašlja, smrka, se kuha v vročini in se smili sama sebi, se nehote vprašamo, zakaj nas je morala doleteti bolezen. In v tej točki sta si celo uradna in alternativna medicina enotni: morda zato, ker ste premalo skrbeli za svoje zdravje? Na prste ene roke lahko naštejem ljudi, ki živijo zdravo. To pomeni, dase primerno prehranjujejo, redno telovadijo, so našli modrost, da znajo uiti stresu, znajo uskladiti pričakovanja z možnostmi in lahko na koncu rečejo, da živijo zadovoljno in zdravo življenje.
Večina nas permanentno stoka zaradi kakšne težave, ki se na prvi pogled zdi povsem legitimna in resna, v primerjavi s pomembnimi stvarmi v življenju pa se hitro skrči na svoje realne mere. Seveda ne moremo pustiti pomembnih reči neopravljenih in treba je poskrbeti za eksistenco, a šele ko nas zadene bolezen, smo se sposobni umiriti in razmisliti o sebi in svojem življenju. Nekaterim to ne uspe niti takrat. Medtem pa so časopisi bolj kot kdajkoli polni nasvetov o zdravem življenju, o tem se pišejo knjige, na to nas opozarjajo zdravniki.
Mi pa trmasto vztrajamo pri svojem, dokler nas ne zadane. Pa dokler je še prehlad ali gripa, je to mala malica. Po dolgih letih naše ignorance za potrebe lastnega telesa se oglasijo resne bolezni. Večina pričakuje čudeže pri medicini ali jih išče v alternativnih znanostih. Pripravljeni smo odšteti vse do zadnjega beliča. Težje pa je, če nam rečejo, da moramo nekaj za svoje zdravje narediti sami: manj in drugače bo treba jesti, več se je treba gibati, spremeniti je treba razvade in nezdrav način razmišljanja. Takrat pa so le redki junaki, ki res naredijo nekaj na sebi. Tega naj bi bili zmožni vsi. Menda ni neozdravljivih bolezni, so le neozdravljivi bolniki, ki zaradi udobja, lenobe in neaktivnosti rajši čakajo na čudež, a ga ne bo.
Tudi v luči zdravstvene reforme bo treba večji del odgovornosti za svoje zdravje prevzeti nase.
Viki Ivanuša
Foto: 24ur.com
Generalni direktor ZZZS Samo Fakin
ne evrov, predvsem na račun prerazporeditev sredstev v ambulantno specialistično dejavnost. Predlagajo še znižanje ležalne dobe za 10 odstotkov, zmanjšanje vračunanega dodatna za dežurstva v bolnišnicah za eno tretjino, kar bi prineslo dodatnih 12 milijonov evrov prihrankov v 2010, in zmanjšanje odhodkov za terciarno dejavnost za pet milijonov evrov.
Po besedah Fakina pa pričakujejo tudi, da bodo z zdravstvenimi zavodi »prevetrili« število dežurnih mest in število ljudi, ki delajo na teh dežurnih mestih, poleg tega pa tudi, da bodo »kako rekli« o centraliziranih javnih naročilih za skupine bolnišnic in skupine zdravstvenih domov, o standardizaciji materialov in zdravil v bolnišnicah »po prin-
cipu ena bolezen, en material«, kaj je optimalen oddelek oz. koliko je optimalno število zasedenih postelj in še o podobnih ukrepih.
»Izvajalcem ponujamo naše znanje in jih opominjamo na elemente v njihovem poslovanju, kjer bi lahko zmanjšali stroške. Še vedno imamo v Sloveniji primer, ko določen tip bolnikov v eni bolnišnici obravnavajo v dnevnem ho-spitalu, v drugi pa isti tip bolnika hospitalizirajo za štiri dni. S tem se potroši nepotreben denar za hotelski del,« meni Fakin.
Fakin: Potrebna je hitra uvedba sprememb
Glede na dane razmere po besedah Fakina za zdravstvene službe »ni več časa, da bi se sanacijskih ukrepov oz. ukrepov za stabilno poslovanje lotevale počasi, ampak bodo morali prestaviti v višjo prestavo«. Opozoril pa je, da teh ukrepov bolniki ne smejo čutiti, saj so vsi ukrepi posledica povišanja plač v zdravstvu. Grožnje izvajalcev po zmanjšanju obsega dela, da bi lahko imeli višje plače, so po njegovih besedah neetične. Če bodo rekli, da bodo manj delali, bodo po besedah Fakina dobili tudi manj denarja in bodo morali tudi kakega človeka odpustiti.
Predsednica upravnega odbora zavoda Tatjana Čerin je izpostavila, da je zavod z varčevalnimi ukrepi, ki so jih začeli uvajati tekom letošnjega leta, že prihranil okoli 190 milijonov evrov, kljub temu pa bo izguba zavoda konec leta znašala okoli 90 milijonov evrov in jo bodo pokrili iz ostankov presežkov iz preteklih let.
Presežke bodo porabili, poleg tega bodo prihodki zavoda
v prihodnjih letih zaradi zaostrenih razmer v gospodarstvu nižji, je opozorila Čerinova in izpostavila, da naj bi po ocenah primanjkljaj ZZZS v letu 2013 znašal že 173 milijonov evrov.
Izvirni greh za vsa varčevanja je v povečanju plač v zdravstvu, so poudarili sogovorniki. Ob tem je Čerinova dodala, da so jih prav danes predstavniki ministrstva za zdravje informirali, da je na ministrstvo za javno upravo že podana pobuda za spremembo kolektivne pogodbe, a to je spet vprašanje pogajanj in rezultatov takih pogajanj. Čerinova sicer meni, da bo skupščina ZZZS tak predlog finančnega načrta za 2010 potrdila. Nekateri predstavniki zavarovancev so na današnji seji upravnega odbora sicer zahtevali zagotovilo, da do povišanja premij prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja kljub tem varčevanjem ne bo prišlo, in s tem pogojevali svojo podporo finančnemu načrtu. Skupščina bo o tem razpravljala 21. decembra.
STA (pripravlja: SM)
Izvirni greh za varčevanje višje plače
Izvajalci zdravstvenih storitev so letos za enak obseg programa kot v letu 2008 prejeli več sredstev, pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). In sicer prav za zagotovitev izplačila višjih plač in odpravo plačnih nesorazmerij skladno s plačno reformo v javnem sektorju. Kot je znano, so predstavniki Združenja zdravstvenih zavodov na novembrski novinarski konferenci opozorili, da lahko zdravstveni domovi preživijo vsa ostala kleščenja sredstev, ki jih je letos sprejela vlada, pavšalnega znižanja sredstev za plače za en plačni razred pa ne.
V ZZZS sicer opozarjajo na lani sprejeti dogovor med vlado in sindikati o povišanju plač v zdravstvu. Na podlagi tega so se zdravnikom in zobozdravnikom plače v povprečju povišale za 15,6 odstotka, zaposlenim v zdravstveni negi in ostalim zdravstvenim delavcem za 22 odstotkov, dejansko pa so se plače vsem 33.000 zdravstvenim delavcem povečale za približno 30 odstotkov. Ob tem izpostavljajo stališče predstavnikov zavarovancev in delodajalcev v skupščini ZZZS, da previsok dvig plač v zdravstvu ne sme zmanjšati pravic zavarovanih oseb ali dodatno obremeniti gospodarstvo z višjimi prispevki za zdravstvo. Tudi zato je ZZZS letos predlagal nekatere konkretne ukrepe za racionalizacijo poslovanja javne zdravstvene službe, s katerimi se poskuša zagotoviti dolgoročno finančno vzdržnost sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, pojasnjujejo. Kot pravijo, so pri snovanju ukrepov izhajali iz ugotovitev, da v zdravstvenem sistemu obstaja 10 do 20 odstotkov rezerv oz. prihrankov.
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Z novelo zakona o dedovanju prenos zapuščinskih zadev na notarje
Ministrstvo za pravosodje je pripravilo novelo zakona o dedovanju, ki prenaša nesporne zapuščinske zadeve iz okrajnih sodišč na notarje. Kot je pojasnil pravosodni minister Aleš Zalar, so glavni cilji novele razbremenitev sodišč, skrajšanje in pocenitev zapuščinskih postopkov ter okrepitev vloge notariata kot javne službe.
Zalar je na novinarski konferenci povedal, da trenutno na 45 okrajnih sodiščih zapuščinske zadeve rešuje 37 sodnikov, po uveljavitvi novele pa bo reševanje zapuščinskih zadev, v katerih ni sporov med dediči, prevzelo 99 notarjev. Prav tako je po njegovih besedah cilj novele skrajšati zapuščinski postopek, ki sedaj povprečno traja šest mesecev, na dva meseca.
Kot je zatrdil minister, je novela pomembna tudi z vidika cene in stroškov, ki jih nosijo dediči za izvedbo zapuščin-
skih postopkov. Nova notarska pristojbina za zapuščinske postopke bo namreč za 10 odstotkov nižja od veljavne sodne takse, je napovedal Zalar. (sta)
DZ znova izrekel »ne« Dobrovi, Framu in Zgornji Polskavi
DZ je sprejel sklep o razglasitvi odločitev na novembrskih referendumih o novih občinah. Sklenil je tudi, da predlogi za začetek postopkov za ustanovitev občin Dobrova, Fram in Zgornja Polskava ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev občin.
Vse omenjene predloge za ustanovitev novih občin je državni zbor obravnaval že v septembru. Vendar se je takrat odločil za razpis posvetovalnih referendumov v primeru Mirne in Ankarana ter delitve koprske občine, ne pa tudi pri ostalih predlogih - med njimi za nove občine Fram, Zgornjo Polska-vo in Dobrovo. Na referendumih, ki so potekali 8. novembra, so se prebivalci večinsko izrekli za ustanovitev novih
občin Mirna in Ankaran, ne pa tudi za delitev Mestne občine Koper na štiri manjše občine. O ustanovitvi novih občin DZ danes še ni odločal, temveč je zgolj razglasil rezultate referendumov.
Negativen sklep za občino Dobrova je podprlo 33 poslank in poslancev, za občino Fram 35, za občino Zgornja Polskava pa 36 poslank in poslancev. Proti takšnemu sklepu je bilo v vseh treh primerih 21 poslank in poslancev. (sta)
Humanitarne organizacije pozivajo državljane za del dohodnine
Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije poziva ljudi, da 0,5 odstotka dohodnine namenijo humanitarnim organizacijam. Kot so poudarili na današnji novinarski konferenci, humanitarne organizacije v trenutni socialni krizi bistveno pomagajo ljudem v stiski, zaradi gospodarske krize pa so tudi humanitarne
organizacije v vse težjem položaju.
Zavezanci, ki želijo 0,5 odstotka letošnje dohodnine podariti kateri koli nevladni organizaciji, morajo na svoj pristojni davčni urad do konca leta vložiti zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije. Obrazec s tem imenom je dostopen na spletni strani Dursa pa tudi v vseh davčnih uradih in izpostavah. Tisti, ki imajo elektronsko potrdilo, pa to lahko storijo prek sistema eDav-ki. Zavezanci lahko namenijo celoten delež eni organizaciji ali pa ta znesek razdelijo med največ pet organizacij. Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Janez Pezelj je poudaril, da država brez humanitarnih organizacij ne bi mogla izpeljati svojih programov tako, kot jih vodi. Natančnih izračunov, koliko se prostovoljsko delo odraža v BDP, sicer nimajo, predvidevajo pa, da znaša blizu desetih odstotkov.
Lani je sicer več kot četrtina vseh zavezancev 3506 različnim organizacijam podarila skupno 3,1 milijona evrov. Največ je dobila Slovenska Karitas, petina organizacij pa ni dobila prejemka. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Odprli prostore podružnice Društva gluhih in naglušnih
Za enakopravnejše življenje
Miklavža so se letos veselili tudi člani novoustanovljene ptujske podružnice Društva gluhih in naglušnih Podravja: v dnevnem centru Društva upokojencev Ptuj na Potrčevi cesti 34 v Ptuju so jim odprli svoja vrata, za kar so se v soboto, 5. decembra, posebej zahvalili predsedniku Voju Veličkov-iču in ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu.
Želja gluhih in naglušnih je, da bi jih v lokalnih skupnostih uvrstili na prednostno listo organizacij, ki jim za izvajanje socialnih programov zagotavljajo dolgoročna finančna sredstva, da bodo še naprej lahko uspešno izvajali posebne socialne programe, s katerimi gluhim, naglušnim in gluho-slepim zagotavljajo osnovne pogoje za izenačevanje njihovega položaja v družbi. Za vse opravljeno delo pri zagotavljanju pogojev in ustanovitvi podružnice na Ptuju so se v soboto zahvalili tudi sekretarju Društva gluhih in naglušnih Podravja Milanu Kotniku in predsedniku Be-driji Črešniku ter Mariji Her-nja Masten za njeno nesebično pomoč pri iskanju ustreznih prostorov. Prav posebno zahvalo pa so izrekli gluhim in naglušnim članom iz Ptuja in okolice, okrog 80 se jih je tudi včlanilo v podružnico, ki so vseskozi s svojimi predlogi in vztrajnim prostovoljnim delom pomagali pri urejanju prostorov.
Ptujska podružnica je bila ustanovljena 26. novembra letos, na dan, ko je 76-letnico delovanja praznovalo Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor, ki je v preteklosti že imelo svoje prostore na Ptuju. Odprtje novih prostorov in začetek delovanja podružnice so obogatili tudi s priložnostnim kulturnim programom s prikazom sveta gluhih v govorici glasu, telesa in rok. Celotno dogajanje so povezali
Foto: Črtomir Goznik
Simbolično sta vrvico prerezala predsednik ptujske podružnice Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor Sašo Letonja in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu so nastopile energične Štajerke iz Celja, ki so svet gluhih predstavile v govorici glasu, telesa in rok.
s praznovanjem svetovnega dneva invalidov.
»Društvo gluhih in naglušnih Podravja izvaja številne posebne socialne programe, ki omogočajo vsem odraslim invalidom sluha na območju Podravja v nam prilagojenih oblikah in tehnikah komunikacije ekonomsko, kulturno, politično, socialno in aktivno
delovanje v življenju in družbi. S svojim delom potrjujemo, da je društvo družbeno potrebno, da smo si zastavili pravilno pot razvoja, saj izvajamo delovne naloge v celostni skrbi za odrasle gluhe, naglušne in gluho-slepe ljudi,« je v svojem govoru, ki ga je javnosti predstavila tol-mačka slovenskega znakovne-
ga jezika Lidija Letonja, med drugim zapisal predsednik ptujske podružnice Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor Sašo Letonja. Začrtali so si veliko dela, največ pa na področju človekovih pravic. Pričakujejo, da bo država prisluhnila njihovim potrebam v življenju tišine, da jim bo končno zagotovila osnovno invalidnino, dostopnost do vseh informacij in komunikacij, tehnične pripomočke, izobraževanje brez komunikacijskih ovir in dosledno uresničevanje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Država naj bo socialna, pravična in nediskriminator-na do vseh državljanov, tudi do invalidov sluha, so povedali v soboto ob svečani otvoritvi prostorov podružnice.
Sobotno dogajanje je ptujski župan dr. Štefan Čelan doživel kot trenutke, ki nas obojestransko bogatijo. Dobro je delati dobro. Prepričan je, da bodo skupaj razvijali skupni projekt društvo, podružnica in lokalne skupnosti tega območja; svoje želje in predloge bodo lahko predstavili že na enem bližnjih kolegijev županov Spodnjega Podravja. Tudi predsednik DU Ptuj Vojo Ve-ličkovic je prepričan, da bodo druge drugega s svojim delovanjem bogatili, saj je dnevni center Društva upokojencev že doslej dokazal, da je hram druženja, dobrih ljudi in dobre volje, ne glede na razlike.
MG
Ormož • Vsakoletno srečanje starejših krajanov
Tokrat povabili tudi Miklavža
Zadnji vikend v novembru se na tradicionalnem srečanju zberejo krajani krajevne skupnosti Ormož, ki so stari več kot 70 let. Letos je bilo srečanje teden dni kasneje, to pa mu je dalo še poseben čar, saj so gostitelji srečanju dali pravi pridih miklavževe sobote.
Zbrane je pozdravil predsednik KS Ormož Ivan Brumen. Povedal je, da ga veselijo takšna vsakoletna srečanja, s katerimi
želijo starejšim dati vedeti, da so del te skupnosti in da niso pozabili na njih. Prav tako je izrazil svojo hvaležnost za delo,
Foto: Viki Ivanuša
Prijeten vsakoletni klepet med znanci in prijatelji
ki so ga starejše generacije opravile in ga poskušajo danes mlajši nadaljevati po svojih najboljših močeh. Na srečanje so povabili kar 516 krajanov, vsako leto pa jih dejansko pride okrog 170. Prav posebej pa se je zahvalil OŠ Ormož in ravnatelju dr. Bojanu Burgarju, ki vsako leto prevzame izvedbo srečanja.
Goste je tudi letos pričakala slavnostno pogrnjena jedilnica. Učitelji so se angažirali na različnih področjih - eni so sprejemali prihajajoče goste in jim pomagali do sedežev, drugi so jih postregli s toplim čajem, tretji so poskrbeli za glasbo in ozvočenje, četrti pa so pripra-
vili program. V prisrčnem programu so nastopili otroci, kar je dalo srečanju še poseben čar. Ker pa je bila miklavževa sobota, ni smel manjkati niti Miklavž s svojim spremstvom. Parklji niso nikomur nagnali strahu v kosti, saj so v koših prinesli darilca, ki so jih za starejše zavili otroci.
Po programu so si gostje privoščili skupno kosilo, ki so ga skuhali v šolski kuhinji, postregle pa so ga učenke ob pomoči učiteljic. Kot so povedali zbrani, se tega srečanja zelo radi udeležijo, saj se z nekaterimi znanci vidijo le ob tej priložnosti.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Miklavževanje pred Mestno hišo
V soboto je bilo pred Mestno hišo na Ptuju tradicionalno Miklavževanje, ki sta ga organizirala MO Ptuj in župnija sv. Ožbalta. V župniji sv. Ožbalta so pripravili poučno igrico na temo dobrote in pridnosti. Po nagovoru župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana in Miklavža so simbolično prižgali praznične mestne lučke, zatem pa je Miklavž med otroke razdelil darila. Ptujski župan se je razveselil polnega Mestnega trga, kar je dokaz več, da se je miklavževanje, ki se je pred leti začelo s 15 udeleženci, v vseh teh letih dodobra prijelo.
MG
Ormož • Postavili smreko in pravljično deželo
Foto: Viki Ivanuša
Praznično vzdušje se počasi seli na ulice. Na Ke-renčičevem trgu v Ormožu so prvo adventno nedeljo dočakali z girlandami, razpetimi med uličnimi svetilkami, venčki na vsakem kandelabru in prvimi prazničnimi lučkami. V minulih dneh so delavci Komunalnega podjetja na trgu postavili tudi smreko, ki jo je v ta namen podaril občan. Okrasili so jo s pentljami, za svetlobno okrasitev Kerenčičevega trga pa so razpeli okrog 3000 metrov lučk. Pod smrečico je že zrasla pravljična dežela, ki vsako leto privablja najmlajše. Kakšnih posebnih novosti pri okraševanju mesta in občine pa za letos ni v načrtu. Še bolj čarobno bo, ko bo čez nekaj dni zasvetila vsa okrasitev, ki smo je vajeni iz preteklih let. Edina težava pri čaranju prazničnega vzdušja je, da doslej še niso iznašli gumba za priložnostno sneženje.
Viki Ivanuša
Hum • Spekli parklje za drobno veselje
Prosvetno društvo Janeza Trstenjaka s Huma se ukvarja z negovanjem najrazličnejših običajev, ki so bili nekoč prisotni ali so še živi. Nemalo veselja imajo vsako leto z miklavževanjem. Kar 17 članov, članic in gostov se je minuli teden zbralo pri Marti Gregorc v Cerovcu. Med klepetom in pesmijo so obujali spomine na miklavževanje nekoč. Na srečanju so za svoje drage zamesili in lepo okrasili parklje iz medenega in kvašenega testa. Medtem ko so se izdelki pekli, so se okrepčali z odličnim čajem tete Marte in njenimi kulinaričnimi dobrotami. Članice društva so v decembru zelo zaposlene. Prihodnji teden bodo gostovale na OŠ Velika Nedelja, kjer bodo v okviru projekta domače obrti učencem prikazale izdelavo jaslic. Članica društva Anica Jaušovec pa se je na praznike začela pripravljati že veliko prej. Letos je oblikovala nove jaslice iz krep papirja. Tako trenutno s svojimi izdelki sodeluje na razstavah jaslic v Veržeju in na Ptujski Gori.
Viki Ivanuša
Foto: MG
Foto: Lazar
Središče ob Dravi • Sedma izredna seja prav nič dolgočasna
Enotnost liste za razvoj občine se je skrhala
Seje občinskega sveta Središče ob Dravi so bile zadnja tri leta precej nezanimive. Pa ne zato, ker ne bi sprejemali pomembnih in zanimivih sklepov. Nasprotno, mlada občina je sprejela številne odločitve, ki se jih tudi ormoški občini ne bi bilo treba sramovati, če bi jih bila sposobna domisliti se in speljati.
Ne. Seje so bile dolgočasne zato, ker se na njih ni zgodilo prav nič drugega kot natanko in do pičice tisto, kar je pisalo v dnevnem redu. Nobene akcije, nobenega prepira, nobenega ločenega mnenja. Vse so lepo, civilizirano uskladili na sejah odborov in svetniške skupine. Mnenja vseh osmih svetnikov Liste za razvoj občine Središče ob Dravi so bila v devetčlanskem svetu navzven ves čas enotna. Očitno pa se je nekaj kuhalo že lep čas, na 7. izredni seji pa so popravili povprečje za vsa leta nazaj. Kar pošteno so se postavili vsak na svojo stran, Ivan Viher pa je na koncu celo izstopil iz svetniške skupine Lista za razvoj.
Pločnik da, vprašanje le kako
Skupni rezultat popravljenega predloga proračuna, ki so ga svetniki tokrat potrdili, je na odhodkovni strani za 38.000 evrov manj, po novem torej 3.683.735 evrov. Postavke večjih investicij, ki so jih začeli v minulih letih in jih odplačujejo več let, so seveda ostale. Glede pločnika v Obrežu pa je župan Borko še enkrat pojasnil, da v občinskem proračunu denarja za pločnik ni in da država pločnika ne bo gradila v doglednem času. Seveda obstaja možnosti, kako pločnik zgraditi prihodnje leto. Dokumentacija zanj je že v pripravi, gradbeno dovoljenja ni potrebno, zato bi lahko delo spomladi že razpisali in sredi leta izvedli. Glede plačila pa bi se občina morala dodatno zadolžiti oziroma se z izvajalcem dogovoriti, da bo izplačilo sledilo v letu 2011. V Središču malo računajo tudi na to, da bo pri različnih postavkah ostalo kaj sredstev, bodisi zato, ker ne bodo realizirane ali se bodo stroški zmanjšali. Vse takšne »viške« bi lahko preusmerili v pločnik. V novem predlogu proračuna je povečana postavka za neposredne subvencije v kmetijstvo s 15.000 na 22.000 evrov.
V imenu svetniške skupine je govoril Jurij Dogša, ki
je bil zadovoljen, da so bile nekatere njihove pripombe upoštevane, druge, čeprav povedane dovolj jasno, pa ne. Zato bodo podali svoje predloge še pisno z vsemi specifikacijami in številkami. Skupno bi po njegovem mnenju tako lahko prihranili okrog 60.000 evrov in jih preusmerili v pločnik v Obrežu. Svetniška skupina je iskala možne racionalizacije zlasti pri odhodkih, da bi bilo zadolževanje čim manjše. Še vedno so jih motile postavke z visokimi indeksi in tudi povečanje stroškov za delovanje občinskega sveta se jim ne zdi potrebno. Med postavkami, ki so doživele grajo, so bili tudi izdatki za protokolarne dogodke, za medobčinsko upravo, Dogša pa je opozoril, da ni treba pretiravati z izdatki za gasilsko zvezo, saj so lani na tem področju investirali veliko več, kot jim je bilo rečeno, ko se je zveza ustanavljala. Tudi obnovi Sokolane in Orlane ali gradnja teniškega igrišča prihodnje leto menda niso tako nujne.
Osebni interesi pod krinko skupnih?
Nato je spregovoril podžupan Ivan Viher, ki je najprej računovodsko službo zaprosil za pregled realizacije
investicij oziroma finančnih vložkov po posameznih vaseh, da bi si lažje predstavljali, kolikšna sredstva so v katerem kraju dobili. Zadnjo, 24. redno sejo, na kateri je bil predlog proračuna zavrnjen, je Ivan Viher protestno zapustil in sedaj je želel pojasniti zakaj. Zavrnitev predloga proračuna je videl kot oviranje procedure, saj predlog, predlagan s strani župana in uprave, v nobenem primeru naj ne bi bil tako zanič, da ne bi bile podane možnosti za razpravo na odborih, kjer bi se izkristalizirali boljši predlogi. »Gre za zavračanje dveh temeljnih vrednot -sodelovanja in dialoga brez argumentiranih razlogov in s kazanjem glasovalne moči,« je prepričan Viher. Šlo pa naj bi tudi za nespoštovanje oziroma žalitev občinske uprave in župana. S tem ravnanjem in enoumjem v svetniški skupini se Viher ni mogel strinjati in je iz svetniške skupine izstopil.
Jurij Dogša se je malo začudil nad povedanim in župana vprašal, o čem sedaj pravzaprav razpravljajo - o proračunu ali o tem, kar je povedal svetnik Viher. Povedal je, da če bi bil že prvi predlog proračuna takšen kot drugi, bi bila takrat tudi razprava drugačna. Potem pa se je posvetil izjavi svetnika Ivana Vihra, za katerega je povedal, da ne prenese dialoga,
ampak tega javno ne prizna. »Na svetniški skupini se niste bili pripravljeni pogovarjati, ker so vam tam nekateri svetniki, predvsem jaz, jasno nasprotovali. Zato vas ni bilo več na svetniško skupino,« je bil jasen Dogša. Spomnil je na prvo in jasno opredelitev Liste, da ne bo delovala kot stranka in da bo lahko vsak glasoval po svoji vesti. Na očitek preglasovanja je Dogša odvrnil, da je v demokraciji pač takšen sistem, da večina preglasuje manjšino. Kar se pa tiče očitanega enoumja, pa se mu zdi enoumje še vedno boljše kot brezumje, če je to alternativa. Šel je še dlje in Vihru odvrnil, da ima le-ta očitno težave samo z njim, in to od takrat, ko mu je Dogša jasno povedal, da se ne strinja z izgradnjo vodovoda za Lipje, dokler se ne sprejme dogovor s tistimi, ki bodo imeli korist od tega vodovoda, in se določi, koliko bo kdo financiral.
Samo Kočevar se je pridružil mnenju Ivana Vihra, kaj več ni želel povedati. Še naprej pa bo deloval v svetniški skupini Lista za razvoj.
Ob koncu seje je Blanka Kočevar pojasnila, da je občinska uprava po daljših naporih uspela najti ključ za povračilo davka na dodano vrednost od projektov. To bo v občinski blagajni ohranilo precejšnja sredstva.
Viki Ivanuša
Foto: NS
V Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum v Ver-žeju so odprli drugo razstavo slovenskih jaslic, ki bo na ogled do 7. januarja prihodnje leto. Pripravljenih je več kot 50 unikatnih jaslic iz najrazličnejših materialov, poleg tega pa je obiskovalcem na ogled še 25 jaslic, ki so nastale v okviru natečaja za vrtce in šole severovzhodne Slovenije. Prvo mesto je v tem natečaju pripadlo osnovni šoli Kobilje, drugo vrtcu Veržej, tretje pa vrtcu Križevci pri Ljutomeru. Letošnja razstava sodi v sklop projekta »Božična Prlekija«, v okviru katere bo med 15. decembrom in 7. januarjem tradicionalna, že deseta Božična vas v Banovcih, 24. in 26. decembra in 2. januarja bodo na Razkrižju pripravili predstavo Božična noč, projekt pa bodo z Božičnim koncertom v Ljutomeru 9. januarja zaključili člani komorne skupine Orfej.
NŠ
Mala Nedelja • Rekordno na Miklavževem pohodu
Foto: NS
Udeležba na jubilejnem, že desetem Miklavževem pohodu obrtnikov in podjetnikov, članov Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer, je bila letos rekordna. Prijavljenih je bilo kar 86 pohodnikov, vsi pa so uspešno prehodili okoli 14 kilometrov dolgo pot po naseljih KS Mala Nedelja v ljutomerski občini. Startno in ciljno mesto je bilo pri kopališču v biotermah pri Mali Nedelji. Pot je vodila skozi Moravce, Drakovce in Bodislavce. Udeleženci so v Drakovcih obiskali rojstno hišo dr. Karla Grosmana, prvega slovenskega filmskega delavca. Sicer pa so med potjo za okrepčilo poskrbeli domače turistične kmetije in zasebni gostinski obrati.
NŠ
Ptuj • Obnova Doma krajanov Bratje Reš
Foto: Črtomir Goznik
Lanskoletno neurje s točo je poškodovalo več javnih objektov, med drugim Dom krajanov Bratje Reš, enega izmed dveh domov v ptujski četrtni skupnosti Panorama. Obnova strehe bo stala deset tisoč evrov. Dve tretjini so zagotovili v MO Ptuj, tretjino pa v ČS Panorama, je povedal predsednik sveta ter ptujske ČS Rudolf Vrabl. Včeraj pa so se v ČS Panorama s priložnostnim srečanjem, ki so ga pripravili v Domu upokojencev na Ptuju, spomnili vseh, ki so stari nad 70 let. Razveselili so jih s krajšim kulturnim programom.
MG
Markovci • S seje občinskega sveta
Tokrat vsi za in nobeden proti
23. seja sveta občine Markovci je bila v četrtek, 3. decembra, ena krajših, saj so z osmimi točkami opravili v slabih dveh urah, redko pa se tudi pripeti kot tokrat, da so pri vseh predlaganih točkah vsi svetniki glasovali za in nobeden proti.
Foto: M. Ozmec
Podžupan Zvonko Črešnik (desno) in svetnik Milan Gabrovec (levo) sta menila, da bi morala skupna občinska uprava za občine, ki so vanjo povezane, storiti več kot sedaj, s tem pa so se strinjali tudi drugi svetniki.
Ko so se po uvodnem delu lotili druge obravnave predloga proračuna občine za leto 2010, je župan Franc Kekec pojasnil, da je bil ta podrobneje predelan na vseh občinskih odborih ter da je v novem predlogu upošteval skoraj vse pripombe in predloge, amandmajev pa tokrat ni bilo.
Največ za kanalizacijo
Najpomembnejši razvojni cilj občine v prihodnjem letu je gradnja kanalizacijskega omrežja, predvsem tistih delov, ki so vezani na pričakovan priliv državnih in evropskih sredstev ter takse za obremenitev okolja. Na območju, kjer načrtujejo kanalizacijo, sočasno načrtujejo tudi posodobitev celotne infrastrukture, kar zadostuje trenutnim potrebam posameznih vasi. Nekaj proračunskih sredstev bodo namenili posodobitvi druge infrastrukture , stanovanjski izgradnji ter nakupu zemljišč za načrtovano gradnjo doma upokojencev v Markovcih. Glavnina proračunskih sredstev pa je namenjena zahtevam za financiranje lokalne skupnosti.
Tako v občinskem proračunu za leto 2010 načrtujejo 5.481.536 evrov skupnih prihodkov, med katerimi naj bi bilo dobrih 1,9 milijona evrov davčnih prihodkov, iz državnega proračuna načrtujejo
V jubilejnem letu so Ljuto-merčani gostili priznane zbore iz Japonske, Kanade, Indonezije in Maribora. Izvedli so tudi cikel koncertov glasbe od 12. do 16. stoletja in uspešno nastopili na mednarodnem tekmovanju
okoli 982.000 evrov, nekaj denarja pa pričakujejo tudi iz Evropske unije. Skupnih proračunskih odhodkov naj bi v prihodnjem letu imeli 7.200.692 evrov, saj naj bi ob koncu letošnjega leta zaradi nekaterih nedokončanih investicij prenesli letošnji ostanek sredstev v višini 1.718.560 evrov v proračun za prihodnje leto.
V razmeroma kratki razpravi je Franca Rožanca zanimalo, zakaj v predlogu proračuna niso predvidena sredstva za sekundarno kanalizacijo v Bukovcih, župan Franc Kekec pa mu je pojasnil, da tako načrtujejo, ker občini slabo kaže pri pridobivanju sredstev iz kohezijskih skladov in v okviru konzorcija za zaščito podtalnice Ptujskega polja. Če pa jim bo uspelo sredstva pridobiti, lahko to uredijo s prvim rebalansom proračuna.
Svetnik Janez Liponik pa je menil, da bi morali v prihodnjem letu nameniti več sredstev za delovanje občinskega glasila List iz Markovcev, saj bi ta moral vsebovati več barvnih strani, njegovo vsebino bi lahko razširili, izšel pa bi lahko večkrat na leto. A se je moral zadovoljiti z županovim pojasnilom, da po njemu dosegljivih informacijah že sedaj primanjkuje prispevkov iz posameznih vasi in društev, tako da urednici skoraj vedno primanjkuje materiala za objavo. Če pa bo prispevkov pri-
v madžarskem mestu Pecs.
Zbor, ki je posnel in izdal jubilejno zgoščenko, je v svojem delovanju prejel številna priznanja. Med odmevnejša gre šteti njihovo zastopanje Štajerske in Prekmurja na zaključnem
hodnje leto več, lahko tudi tukaj zagotovijo nekaj dodatnih sredstev z rebalansom.
Sicer pa so dopolnjen predlog proračuna za prihodnje leto očitno dobro uskladili in uravnotežili, saj je za njegov sprejem glasovalo vseh 12 prisotnih svetnikov.
Zakaj bo opravljanje gospodarskih javnih služb dražje?
V drugi obravnavi so sogla-
koncertu ob 15. mednarodnem dnevu zborovskega petja pred štirimi leti v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Leta 2007 je zbor na tekmovanju Naša pesem prejel srebrno priznanje, letos je na že omenjeni turneji po Madžarski v kategoriji mešanih zborov osvojil drugo mesto, posebna nagrada pa mu je pripadla za najboljšo izvedbo skladbe Kyrie. K izjemnemu uspehu sodi še najprestižnej-ša nagrada mesta Pecs, ki ga je zboru namenilo občinstvo.
Orfej, ki ga vse od ustanovitve (1989) vodi Romana Rek kot umetniški vodja in dirigentka zbora, se je v pomurskem prostoru uveljavil kot uspešen organizator mednarodnega zborovskega festivalaORFEST.
Niko Šoštarič
sno in skoraj brez razprave sprejeli predlagane spremembe statuta občine Markovci, saj so po besedah direktorice občinske uprave Marinke Bez-jak Kolenko v njem zajete le nekatere manjše spremembe, ki so posledice prilagajanja zakonodaji in novim razmeram. Za sedaj spremembe statuta občine ne bodo povzročile nikakršnih finančnih obveznosti, bodo pa te nastale, ko bo občina določila koncesionar-je za opravljanje posamezne gospodarske javne službe.
Franca Obrana je zanimalo, zakaj s spremembami okrog gospodarskih javnih služb tako hitijo, saj se ve, da bo potem za uporabnike vse dražje. Kaj se lahko občini in svetnikom zgodi, če odloka o gospodarskih javnih službah sploh ne sprejmejo? Ko mu je župan Kekec pojasnil, da bo z 31. decembrom 2009 za vedno konec dosedanje urejenosti na področju opravljanja gospodarskih javnih služb, saj ta ni v skladu z zakonodajo, so se s predlaganimi spremembami občinskega statuta vsi strinjali.
V drugi obravnavi so vsi soglašali tudi s predlaganimi spremembami poslovnika občinskega sveta, saj gre po besedah župana Franca Kekca le za nekatere lepotne popravke in prilagoditve občinskemu statutu.
Ko so se v drugi obravnavi lotili predloga odloka o gospodarskih javnih službah, je župan pojasnil, da so se na nedavnem posvetu županov Spodnjega Podravja dogovorili o tem, da bi bilo smotrno in nadvse koristno, če bi občine ustanovile posebno interesno združenje, ki bi skrbelo za koordinacijo dela na področju prilagajanja novih zakonskim predpisom, kar bi delo poenostavilo in pocenilo. Potem
ko je direktorica občine uprave Marinka Bezjak Kolen-
ko dodala, da je to temeljni občinski odlok, na podlagi katerega bodo lahko pozneje sprejemali še vse druge potrebne odloke, ki so vezani na to področje, so se z vsebino omenjenega odloka o gospodarskih javnih službah vsi strinjali in ga sprejeli.
Skoraj brez pripomb so na predlog odbora za javne finance z vsemi glasovi sprejeli predlog dopolnitve programa občinskega stvarnega premoženja za leto 2009., saj gre za dopolnitve, ki so potrebne za izgradnjo kanalizacije v Prvencih, konkretno za služnost v korist Elektra Maribor.
Od skupne občinske uprave pričakujejo več
Največ razprave je bilo ob obravnavi dodatne točke -predloga za ustanovitev interesne zveze občin za opravljanje gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo ter zagotovitve ustreznega dela proračunskih sredstev za delovanje te zveze v letu 2010. Kot je pojasnil župan Franc Kekec, gre za ustanovitev zveze šestnajstih občin z območja Spodnjega Podravja za skupno pravno in ekonomsko svetovanje pri izvedbi postopka za podelitev koncesije za oskrbo s pitno vodo. Na predlog inštituta naj bi pooblastili Komunalno podjetje Ptuj, da z izvajalcem, torej inštitutom sklene pogodbo za pravno in ekonomsko svetovanje pri ustanovitvi te interesne zveze občin ter izvedbi postopka za podelitev koncesije ter da v ta namen v predlogu proračuna za leto 2010 zagotovijo pripadajoča sredstva v višini 7.500 evrov. Kot je pojasnil župan, bi z ustanovitvijo omenjene
zveze poenostavili in bistveno pocenili pripravo potrebnih aktov. Lex localis naj bi za ureditev vsega tega zahteval okoli 120.000 evrov, kar pomeni, da bi vsaka od občin morala prispevati po 7.500 evrov.
Franca Obrana je zanimalo, s katero ptujsko Komunalo se občina dogovarja, saj baje v Ptuju obstajata dve komunali: ena je Cvetkova, druga Čelano-va. Ko je dobil županov odgovor, da gre za pravo, Cvetkovo komunalo, je bil zadovoljen.
Podžupana Zvonka Čre-šnika je zanimalo, zakaj se ne bi pri tem angažirala Skupna občinska uprava, ki je bila ustanovljena prav z namenom, da občinam olajša in poenostavi delo pri skupnih interesih, a je dobil odgovor, da v SOU nimajo svoje pravne službe, zato tega ne bi zmogli opraviti.
Vladka Kelenca je zanimalo kako imajo to urejeno druge slovenske občine, Stanislava Toplaka pa je želel vedeti, kaj želi država s predvidenimi spremembami na področju izvajanja gospodarskih javnih služb doseči, saj je znano, da bo zadeva za uporabnike v končni fazi dražja za 20 do 30 odstotkov. Vprašal je tudi, zakaj smo pred leti Slovenijo razdelili na 210 občin, če jih sedaj spet na razne načine poskušamo združevati. Tudi Milan Gabrovec je menil, da bi morala skupna občinska uprava storiti za vanjo povezane občine več kot sedaj, menil pa je tudi, da je 120.000 evrov, kolikor zahteva Lex localis za svojo storitev, izredno visoka cena, zato ga je zanimalo, kaj vse bodo za ta denar nudili občinam. Stanislav Toplak je ob tem ugotovil, da vse skupaj zgleda tako, kot da bi volku naložili, naj čuva ovce, saj je več kot očitno, da si ptujska Komunala pripravlja teren za svoj biznis.
V razpravi je tudi druge svetnike zanimalo, zakaj bo po novem sistemu obračunavanja opravljanja gospodarske javne službe za porabnike vse dražje in ne obratno. Franc Rožanc je celo predlagal, da odločitev o tej zadevi prestavijo na katero od naslednjih sej, dokler ne bodo izvedeli, kaj spremembe dejansko prinašajo občini, na ponovno pojasnilo župana Franca Ke-kca, da ustanovitev interesne zveze občin nujna in v tem primeru najugodnejša rešitev, pa so svetniki predlog o pristopu občine Markovci k ustanovitvi interesne zveze občine soglasno podprli, soglašali pa so tudi s predlogom sklepa, da v ta namen zagotovijo v proračunu za leto 2010 pripadajoči del sredstev, to je 7.500 evrov.
M. Ozmec
Ljutomer • Jubilej komornega zbora Orfej
Prvih 20 let
Z razstavo fotografij Prvih dvajset let, ki so jo minuli torek odprli v ljutomerski galeriji Ante Trstenjak, se iztekajo celoletne aktivnosti članov komornega zbora Orfej iz Ljutomera, vrhunec pa je bil dosežen s sobotnim slavnostnim koncertom.
Ptuj • Koncert in razstava likovnih del
Tokrat drugačen Zveglin sejem
Tradicionalni šesti Zveglin sejem, ki je med Ptujčani dosegel že veliko prepoznavnost, je letos potekal nekoliko drugače. Namesto stojnic, na katerih so ponavadi predstavljali različne izdelke in izdaje kulturnih društev (zgoščenke, kasete, publikacije ...), so žveglin dan letos obeležili z razstavo, ki so jo pripravili osnovnošolski otroci, in koncertom.
Spremembo dogajanj na Žveglinem sejmu je spremljala tudi sprememba lokacije dogodka. Zveza kulturnih društev Ptuj, ki sejem organizira v sodelovanju z IO JSKD Ptuj, prireditve letos ni izpeljala v prostorih Stare steklarske delavnice, temveč v veliki dvorani Narodnega doma. To namreč od četrtka naprej krasi izjemna razstava likovnih del osnovnošolcev, ki so nastala v delavnici Mih-čevega festivala 2009 pod mentorskim vodstvom prof. Jožeta Foltina. Svoje kolaže razstavlja 11 osnovnošolcev iz štirih osnovnih šol: OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt in OŠ Markovci. Mladi razstavljavci, ki so svoje umetnine predstavili tudi širši publiki, saj bo dogodkov v Narodnem domu Ptuj v decembru precej, so: Krištof Križanec, Oskar Križanec, Niko Čeh, Janja Golc, Lucija Vincek, Aljaž Mislovič, Ajda Foltin, Črt Foltin, Sarah Ines Rakuš, Eva Podgorelec in Ajda Podgorelec.
»Kolaž smo izbrali, ker je to tehnika, ki je manj prisotna v osnovnih šolah. Uporabili
Trije izmed 11 mladih razstavljavcev so se udeležili slavnostnega odprtja, pridružila pa sta se jim tudi mentor Jože Foltin in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
Koncertni del so izpeljali Tadej Kampl, Jani Mršek in Peter Markež Peter.
smo veliko različnih materialov, od vate, blaga in vrvic do različnih revij. Kljub temu pa sem pogrešal še kakšne druge materiale. Sem pa z nastalimi deli zelo zadovoljen,« je ob odprtju razstave dejal mentor delavnice Jože Foltin.
Letošnji sejem pa so organizatorji popestrili še z enim dogodkom, koncertom Kulturnega društva za glasbeno analizo Ptuj, v katerem ustvarjajo Tadej Kampl, Jani Mršek in Peter Markež. S skladbami Maiden Voyage, Spain, There will never be another you, Blue in green, Giant steps ter Song for Bilbao so zaključili letošnji nekoliko drugačen Žveglin sejem, na katerem nismo pogrešali nič drugega kot kakšno pravo tradicionalno žveglo.
Kot je dejala Nataša Petrovič, predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj, so se za drugačno pripravo sejma letos odločili predvsem zato, ker je bilo v zadnjih letih obiskovalcev na sejmu manj, kot so pričakovali, in so tokrat želeli ponuditi nekaj novega in drugačnega.
Dženana Bečirovič
Lenart • V knjižnici spodbujajo domače avtorje
Slovenske gorice ustvarjajo
15. novembra so v Lenartu končali kar 14-dnevno praznovanje občinskega praznika, v okviru katerega so pripravili mnogo zanimivih dogodkov. Eden izmed njih je bil v sklopu projekta Slovenske gorice ustvarjajo v petek, 6. novembra, v lenarški knjižnici, kjer so dokazali, da lahko prav odlično gredo skupaj knjige, glasba, dobro razpoloženje in pečen kostanj.
Prireditev, na kateri so se obiskovalci lahko družili z literarnimi ustvarjalci iz slovenskogo-riških krajev, je, kljub temu da ji je zagodlo vreme, zaradi katerega je moral svojo prisotnost odpovedati glavni gost, pisatelj Slavko Pregl, dobro uspela. »S projektom Slovenske gorice ustvarjajo, ki smo ga začeli že pomladi, poskušamo pritegniti k večjemu branju slovenskih avtorjev in na splošno k branju mlade in starejše. To poskušamo dosegati na različne načine
z raznimi prikupnimi projekti. Prav tako spodbujamo tudi literarne talente našega območja (pomagamo, recimo, pri urejanju pesniških zbirk), saj želimo, da bi ljudje to, kar čutijo, spravili na papir. V zadnjih letih je tako izšlo kar nekaj romanov avtorjev našega območja, veseli smo tudi, da se veliko ljudi ukvarja z raziskovanjem zgodovine in domoznanstva, geografije ...« je povedala Marija Šauperl, vodja knjižnice.
Tako kup literarnih del iz
Predstavili sta se literarni ustvarjalki Stanka Devjak in Danica Elbl.
tega območja vztrajno raste, knjižnica, ki tem delom pomaga zagledati luč sveta, pa je nenehno pred novimi izzivi. Letos so že podelili tudi priznanja - cekine za mlade avtorje - mlajšim literarnim ustvarjalcem.
Na novembrskem literarnem dogodku pa sta se predstavili dve domači ustvarjalki Stanka Devjak in Danica Elbl. Prva, sicer zaposlena na Območni obrtno-podjetniški zbornici Lenart, je izdala pesniško zbirko Visoke vode in več pravljic za otroke. »Pisati sem začela v osnovni šoli in nato z občasnimi presledki pisala vse do danes. Navdih jemljem iz narave, otroškega sveta in drugih lepih stvari,« nam je zaupala umirjena sogovornica.
Druga gostja literarnega popoldneva pa je bila precej drugačna, a prav tako zanimiva Danica Elbl iz Benedikta, ki je izdala pesniški zbirki Moje pesmi, moj zaklad in Življenje moje mojega dela sad, kmalu pa si želi v domove svojih bralcev pripeljati tudi nove pesmi.
Njeno ustvarjanje je zaznamovala težka življenjska pot, saj
je kot petmesečna deklica ostala brez staršev. »Moja pesniška pot od otroštva do sedaj je bila stkana iz življenja, ki sem ga živela. Moja življenjska zgodba je na moje ustvarjanje vplivala zelo dobro, kajti življenje piše pesmi ter knjige in tudi moje jih je. Menim, da če ti je nekaj velikega vzeto, ti je po drugi strani nekaj velikega tudi dano - meni so bile pesmi,« je povedala Elblova, za katero se radi pošalijo, da tudi v vsakdanjem življenju včasih odgovarja kar v verzih.
Ker živi na kmetiji, kjer je veliko dela, piše predvsem v prostem čas, saj, kot pravi sama, vedno naleti na kaj, o čemer je vredno pisati. »Pesništvo je zelo dober ventil za sproščanje,« je še dodala vsestranska pesnica, ki se med drugim ukvarja tudi s slikanjem.
Prijeten dogodek so na koncu s svojimi glasbili in glasovi popestrili še vaški godci Pod lipo, ki so dokazali, da lahko tudi v knjižnici nastane pravi žur.
Polona Ambrožič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Od tod in tam
Ptuj • Ta veseli dan z Benko
Foto: DB
Dan kulture, v sklopu katerega je bilo na Ptuju letos izpeljanih izjemno veliko prireditev, je med drugim postregel s simpatičnim literarnim večerom v Domu kulture v Muzikafeju, kjer je gostovala Benka Pulko. Popotnica, fotografinja, pisateljica, avanturistka, Slovenka leta 2003, rekorderka, huma-nitarka in Ptujčanka Benka Pulko je na gostovanju v Domu kulture na samosvoj simpatičen način spregovorila o nekaterih svojih življenjskih izkušnjah. Med drugim je predstavila svojo knjigo Pocestnica. V njej Pulkova opisuje avtobiografsko avanturo, potovanje po svetu z motorjem. »Na cesti sem se največ naučila,« je številnim obiskovalcem, ki so želeli prisluhniti njeni zgodbi, med drugim zaupala Pulkova. Ob tejpriložno-sti je predstavila tudi fundacijo Verjemi vase in osvoji svet, v kateri zbira sredstva za šolanje tibetanskih sirot. Majhen prispevek k temu so lahko pridali tudi obiskovalci literarnega večera z nakupom tibetanske zapestnice.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Vinski večer z istrskimi izbranci
Foto: Črtomir Goznik
V vinski zgodbi Vinakoper - istrski izbranci v klubu Gemina XIII. hotela Primus so gostje 27. novembra ob priložnostnem kulturnem programu z Dejanom Rihtaričem pokusili osem vinskih vzorcev. Koordinator večera Janez Vrečer je gostil Mirjano Cupin, ki v kleti Vinakoper skrbi za vinsko promocijo. Vinski list so sestavljala vina blagovnih znamk Capris in Capo dIstria. Po grlu je stekel tudi refošk, kije glavno vino te slovenske kleti, pokusili pa so tudi zvrst iz dvojne buteljke, mešanico kaberneja in merlota, ki so jo na tržišče dali leta 2007, ko je klet slavila 60-letnico. Ta petek bodo ljubitelji kakovostne vinske kapljice lahko poskusili slovenske penine.
MG
Ptuj • Zakaj so kopali v Lackovi in Miklošičevi?
Foto: Črtomir Goznik
Te dni se je marsikateri Ptujčan vprašal, zakaj so kopali v Lackovi in Miklošičevi ulici. Izvedeli smo, da so kopali zaradi hišnih priključkov za plin. Izvajalec in investitorje Adria plin, ker gre za izvedbo del v okviru podeljene koncesije. Dela bodo dokončana do 15. decembra, ko naj bi uporabniki pričeli uporabljati zemeljski plin. Oskrba s plinom na območju starega mestnega jedra je v glavnem zaključena razen nekaterih objektov, kjer se lastniki še niso uspeli poenotiti glede te oskrbe. Pri etažni lastnini so takšni primeri bolj pravilo kot izjema.
MG
Ptuj • Poslanski večer s finančnim ministrom dr. Francijem Križaničem
Izpostavljen razvojni vidik novega proračunskega obdobja
Poslanec SD v Državnem zboru Dejan Levanič je zadnji november v okviru poslanskega večera gostil ministra za finance dr. Francija Križaniča. V vladi ocenjujejo, da sta državna proračuna za leti 2010 in 2011, ki sta precej drugačna od dosedanjih, ne glede na neugodne javno finančne razmere razvojna, prinašata občutno več denarja za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, za znanost in tehnologijo, je povedal gost.
Proračuna sta pripravljena na podlagi opredeljenih programskih prioritet in ciljev, kar naj bi bil prvi korak k transparentnemu upravljanju z javno finančnimi viri. Ob proračunih za leti 2010 in 2011 so na tokratnem poslanskem večeru govorili tudi o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih.
Z dosedanjimi protikriznimi ukrepi je bilo ohranjenih kar nekaj delovnih mest, v prihodnje pa bo po oceni poslanca Levaniča največja težava prav pri ohranjanju delovnih mest.
V	proračunu za 2010 je za politiko trga dela zagotovljenih 529 milijonov evrov ali 1,5-odstotka BDP, realizacija v letu 2008 pa je bila 186 milijonov evrov, kar je razlika zaradi razmer, v katerih se nahajamo. Za zagotavljanje osnovne socialne varnosti pa je v proračunu za to leto kljub vsemu zagotovljeno 1,4 milijarde evrov. Pomembna razvojna komponenta so tudi predvidena vlaganja v investicije, razvoj znanosti in tehnologije. Za ptujsko območje pa so pomembna tudi vlaganja v železniško infrastrukturo. Kljub padcu BDP je za leto 2010 v Sloveniji napovedana dvakratna rast.
Po Križaničevih besedah je Slovenija tranzicijo izvedla na mehak način s postopno privatizacijo, ves čas pa je vodila tudi aktivno socialno politiko.
V	vsem tem obdobju pa nismo uspeli zbrati dovolj energije za vodenje ustrezne razvojne politike, kakršno vodijo normalna evropska gospodarstva in države. Nekatera mala, odprta gospodarstva so s takšno politiko uspela doseči dobre rezultate. Najboljši primer tega je Finska, pa tudi bližnja Avstrija, ki je z ustreznimi spodbudami dosegla razvoj novih tehnologij in novih pristopov. Slovenija pa je zaradi svoje odvisnosti od drugih izgubila skoraj celo stoletje, tudi zato je bila odločitev za samostojnost izredno pomembna.
Državno spodbujanje razvoja v podjetjih je zelo pomembno, obstaja cel sklop ukrepov, ki sodijo med dovoljene oblike državne pomoči, Slovenija jih je začela uvajati že z letošnjim rebalansom proračuna, še več pa jih je pričakovati v prihodnjih letih. Tako nekatere evropske države v svojih manj razvitih območjih spodbujajo razvoj v podjetjih do polovice stroškov za raziskave in razvoj in še dodatno stimulirajo povezovanje univerzitetnega in dela inštitu-
tov z delom v večjih podjetjih, kar bi lahko prišlo v poštev tudi na Ptujskem. To so t. i. lizbonski cilji, ki jih Slovenija poskuša doseči, za raziskave in razvoj nameniti triodstoten delež bruto domačega proizvoda, s tem bomo tudi bistveno izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva in tudi standarda.
»V zadnjih petnajstih letih so se razvili posebni ukrepi za mala in srednja podjetja, pri katerih se ne sofinancira samo razvoj, temveč tudi investicije, ker se predvideva, da v tem primeru tržna motnja ni tako velika, ker gre v večini za podjetja, ki delujejo na lokalni ravni. V tem primeru gre za veliko razpisov za garancije, sofinanciranje nakupa opreme. Lok smo napeli do konca, da bi v obdobju krize povečali povpraševanje in zavrli njegovo upadanje. Neka počasna rast je očitna, pričakujemo, da se bo rast pospešila, da se bo vrnila v stare tirnice, predvsem pa, da se bo dvignila kakovost. To je bil glavni cilj proračuna,« je povedal finančni minister dr. Franci Križanič na ponedeljkovem poslanskem večeru na Ptuju.
Gospodarska dediščina je bila slaba
Gospodarstvo, ki so ga podedovali, ni bilo v najboljši kondiciji, rast je bila ekstenzivna, dokler je bila, in je vodila v inflacijo. »V območju evra smo imeli 7-odstotno inflacijo, rast pa je temeljila na sorazmerno majhni dodani vrednosti na zaposlenega. Padli smo v krizo, v kateri so se pokazale vse pomanjkljivosti takšnega načina rasti. V tem je tudi iskati vzroke za takšen nadpovprečen padec v zadnjem lanskem četrtletju in prvem četrtletju letošnjega leta, ko še ni prijel nobeden od naših ukrepov, potem pa se je začelo izboljševanje,« je dodal Križanič. Ko bodo ukrepi do konca prijeli, bo po Križaniče-vem prišlo do hitrejšega izboljšanja, predvsem pa bo dolgoročnejše.
Minister za finance je v ponedeljek na Ptuju glede sindikalnih zahtev o povišanju minimalne plače na 600 evrov neto povedal, da je Slovenijo v takšno stanje spravila dolgoletna razvojna neaktivnost, tega se čez noč ne da obrniti, da bi trg zaradi spremenjenega povpraševanju po delu pripeljal do višjih plač. Slej kot prej se bo to sicer zgodilo, če bomo le uspešni z razvojno politiko. V
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Levanič in dr. Franci Križanič na ponedeljkovem poslanskem večeru v hotelu Primus na Ptuju.
krajšem obdobju je prav gotovo potrebno nekaj narediti, ljudje to pričakujejo, to je izvedljivo postopno, z nekimi vnaprej ciljnimi zneski, v kombinaciji z davčnimi razbremenitvami za najnižje sloje in z iskanjem novih virov. V obdobju krize je to sorazmerno težko, ker je težko najti nove vire, da se stanje še dodatno ne poslabša. Rešitev je brez dvoma neka posebna olajšava minimalne plače. V zvezi s tem bodo predloge zbrali in obravnavali v zaprtem krogu. Če jih bomo na široko razlagali, lahko pride do neke negativne javne klime.
»Preštudirali smo švedski model. Švedi so šli v reformo leta 1992/93, ko so doživeli veliko finančno krizo, povezano z razpadom Sovjetske zveze in njihovega trga. Takrat so znižali najnižje stopnje in pridobili dodatna sredstva z dvigom davka na dodano vrednost za štiri odstotne točke, z 21 na 25 odstotkov. To je bil zelo drastičen ukrep, tega Slovenci psihično kot narod verjetno nismo sposobni. Zato bomo morali iskati neke prehodne možnosti. Po izboljšanju gospodarskih razmer bo prišlo do avtomatičnega povečanja javno finančnih prilivov, ki bodo tudi omogočili, da bomo lahko del sredstev namenili za socialno vzdržnost.«
Plačilna nedisciplina -problem velikih in malih
V razpravi so udeleženci poslanskega večera iz različnih okolij dali nekaj konkretnih pobud, obenem pa so opozorili na nekatere probleme, s katerimi
se srečujejo.
Predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič je povedal, da se je število zaposlenih pri obrtnikih na Ptujskem, teh je nekaj več kot 1500, zmanjšalo za okrog 600 zaradi recesije in tudi finančne nediscipline. Člani OOZ Ptuj imajo velike probleme s plačilno nedisciplino, največkrat v primerih, ko jih mora poplačati glavni izvajalec, pri katerih obrtniki delajo kot podizvajalci. Zaradi tega pogosto ostanejo brez plačila ali pa za opravljeno delo dobijo le del plačila. Obrtno-podjetniška zbornica je že dala pobudo za spremembo zakona, da bi izvajalec lahko obrtniku opravljeno delo plačal direktno, s čimer pa se ne strinjajo v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer zastopajo velika podjetja, ki na trg vstopajo z dampiškimi cenami, njihovo izgubo pa pokrivajo mali obrtniki in podjetniki. Pobuda je v parlamentarni razpravi, je povedal Križanič, ki upa, da bo to spremembo parlament tudi potrdil. »Velikih gradbenih firm se iz podobnih razlogov bojijo tudi podjetniki,« je v imenu Manager kluba povedal Miran Senčar.
Pri kreditih so velik problem osebna poroštva za podjetnike, kar je nesprejemljivo, če so banke dobile državna poroštva. Banke bi po Križaničevem tudi v krizi morale imeti posluh za podjetnike, s katerimi so v obdobju gospodarskega razcveta dobro sodelovale, to se od njih pričakuje. »Podizvajalci bodo morali biti napisani na prijavi in bodo na tej podlagi dobili direktno plačilo,« je povedal Križanič.
Mag. Danilo Toplek, predsednik uprave Taluma, pa je
vprašal, kako bo država reševala plačilno nedisciplino zaradi tujine. Podjetja v krizi ne plačujejo čisto nič. Ne gre samo za plačilno nedisciplino med obrtniki in gradbenimi podjetji, tudi tuja podjetja niso nič boljša, plačilni roki so od 180 dni naprej, Nemčija, ki je bila včasih vzor za plačila, danes plačuje v 200-dnevnem plačilnem roku brez vsakršnih zamudnih obresti. Potrebno je vedeti, da so tudi podjetja, ki so odvisna od tujine, da lahko plačujejo svoje domače izvajalce. Pri navajanju problemov plačilne nediscipline je potrebno biti previden, ni tako vse enoznačno, je prepričan Toplek. Pravega odgovora za te probleme v tem trenutku država še nima. Poskuša pa tisti del, ki zadeva javni sektor, čim bolje izpeljati. Vse plačilne roke so skrajšali na 30 dni, po novem zakonu o izvajanju proračuna ne bo več 60-dnevnega roka pri plačilu investicij. Z januarjem 2010 pa bo začel veljati tudi 21-dnevni rok za vračilo DDV. »S krizo nelikvidnosti se država bori na več načinov, preprečili smo, da bi finančna kriza postala tipična depresija, na vse načine pa smo poskušali spodbuditi kreditno aktivnost v večjem kot tudi malem gospodarstvu ter tudi pri fizičnih osebah. V začetku je bilo nekaj težav, spremljamo posamezna podjetja, ali bodo po teh garantnih shemah dobila kredite ali ne,« je povedal Križanič. Za obrtnike pa so ti krediti na voljo preko Ministrstva za gospodarstvo in Slovenskega podjetniškega sklada. Splošen problem v območju evra pa je v tem, da je povpraševanje zelo majhno. Križanič tudi pravi, da ni nobenih ovir za povečano kreditno aktivnost
bančnega sistema ne glede na lastništvo.
Ptujski župan dr. Štefan Če-lan je opozoril na probleme lokalnih skupnosti pri črpanju evropskega denarja, ker niso zmožne zagotoviti lastnega deleža glede na strukturo proračunov, ki je v 85 odstotkih že vnaprej razdeljen, z ostankom v višini petih ali šestih milijonov evrov pa ne morejo veliko narediti, čeprav naj bi večino evropskega denarja v višini 4,5 milijarde evrov, ki je na voljo do leta 2013, počrpale lokalne skupnosti. Problem pa je tudi v tem, da morajo sedaj lokalne skupnosti pri projektih, pri katerih računajo na evropski denar, zagotoviti že polovico potrebnih sredstev, kar tudi pomeni, da bi, če bi lokalne skupnosti želele uporabiti ta denar, morale na drugi strani zagotoviti prav toliko denarja, kot ga je v tej finančni perspektivi na voljo, torej 4,5 milijarde evrov. Izračun je pokazal, da bodo imele lokalne skupnosti v tem obdobju le milijardo evrov prostih sredstev za investicije, v najboljšem primeru pa dve milijardi. Ptujskega župana je zanimalo, ali se država pripravlja na to, da bi zagotovila tisto drugo polovico potrebnega denarja, da bi počrpali denar, ki pa je Sloveniji na voljo v Evropi in ga tudi za razvoj nujno potrebuje, da ne bomo še večji neto plačniki kot smo že sedaj. Zanimalo pa ga je tudi, kako bo z uresničevanjem okoljevarstvenih zavez, za realizacijo katerih bo potrebnih osem milijard evrov. Vprašal je, zakaj se za osem milijard dajejo poroštva in garancije bankam, zakaj ne lokalnim skupnostim, ki so jih po zakonu dolžne izvesti. Če bi jih dobile, bi lahko hitro pridobile tudi zasebni kapital. Najpomembneje pri tem pa je, da so za vsemi temi investicijami položnice. S to pobudo, da bi lokalne skupnosti dobile poroštva za te investicije, se je minister za finance Križanič strinjal in dodal, da je prva te vrste, ki jo je slišal. Če bo takšna garantna shema pravilno predstavljena, ne vidi razloga, da ne bi šla skozi parlament. Pri koheziji pa je še drugi problem, da ne dobiš nepovratnega denarja, če imaš zasebnega partnerja, je ministra še opozoril ptujski župan. Po predlogu župana občine Hajdina Radoslava Simoniča bi bilo za zagotavljanje potrebnega deleža občin pri črpanju evropskega denarja priporočljivo dovoliti večje zadolževanje občin.
MG
Gospodarstvo po svetu
Somalija • Po samomorilskem napadu v hotelu
Ubitih 22 gostov, ■ ■■ ■■■■ ■ ■ ■ ■
med njimi trije ministri
V nekem hotelu v somalij-ski prestolnici Mogadiš se je minuli teden razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je bilo po zadnjih podatkih ubitih 22 ljudi, med njimi trije ministri somalijske prehodne vlade. Do napada je prišlo, ko r. „. , , , se je več ministrov udeležilo
Foto: biyokulule.com '	v
slovesne podelitve diplom študentom medicine. Napad so že ostro obsodili v ZN in EU.
Med smrtnimi žrtvami napada so minister za visoko šolstvo Ibrahim Hasan Adov, minister za izobraževanje Mohamed Abdulahi Vajel in minister za zdravje Kamar Aden. Minister za šport Sulejman Olad Roble je bil ranjen. Ubita sta bila tudi najmanj dva novinarja in nek zdravnik, sicer pa je med mrtvimi in ranjenimi največ študentov. Gre za najhujši napad na predstavnike prehodne somalijske vlade, odkar se je v državi začel s strani teroristične mreže Al Kaida navdihnjen upor islamistov, ki je poskrbel za nov val nasilja na Afriškem rogu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po prvih podatkih se je v hotelu razstrelil eden od študentov, ki se je udeležil slovesnosti.
Napad sta že obsodila nova zunanja predstavnica Evropske unije Catherine Ashton in generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon. Ashtonova je napad označila kot »strahopetnega«, somalijski prehodni vladi pa je znova zagotovila, da bo EU še naprej podpirala Mogadiš v boju proti ekstremizmu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Ta napad lahko samo okrepi odločenost somalijske vlade, ljudi in njihovih partnerjev, da vztrajajo pri prizadevanju v boju proti terorizmu,« pa so v izjavi sporočili iz Banovega urada. O krvavem napadu naj bi danes razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov, poroča AFP.
V	nasilju, ki spremlja poskuse islamistov, da prevzamejo nadzor nad somalijsko prestolnico, je bilo v minulih letih ubitih na tisoče ljudi. Somalijski uporniki so maja letos sprožili novo ofenzivo proti prehodni vladi predsednika Šarifa Šejka Ahmeda, v kateri je bilo doslej ubitih več kot 250 ljudi, kakih 120.000 jih je zaradi nasilja zbežalo iz Mogadiša.
V	Somaliji od leta 1991, ko so različne oborožene skupine strmoglavile diktatorja Mohameda Siada Barreja, nato pa se spopadle med sabo, vlada brezvladje. Zveza islamskih sodišč (UIC) nadzira velike dele Mogadiša, pa tudi večino osrednje in južne Somalije. Obstoj prehodne vlade je odvisen od prisotnosti kakih 5000 pripadnikov misije Afriške unije v Somaliji. (sta)
Bruselj •
Rassmusen napoveduje:
V Afganistan še najmanj 7000 dodatnih vojakov
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je napovedal, da bodo ameriške zaveznice v Afganistan napotile dodatnih 7000 vojakov. »Najmanj 25 držav bo na misijo v letu 2010 poslalo več sil,« je Rasmussen dejal po srečanju z zunanjimi ministri držav članic Nata v Bruslju.
»Ponudili so okoli 7000 vojakov, še več pa jih bo sledilo,« je Rassmusen dejal na novinarski konferenci. »Poleg jasnih obljub, ki so že na mizi, smo slišali namige ... da bodo lahko tudi drugi zavezniki in partnerji verjetno napovedali prispevke v prihodnjih tednih in mesecih,« je dodal. To je odgovor na poziv ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je ta teden napovedal napotitev dodatnih 30.000 vojakov v Afganistan. Ob tem je ostale članice Nata pozval, naj zagotovijo dodatnih 5000 do 7000 vojakov. Predstavniki Nata so v četrtek izrazili prepričanje, da jim bo uspelo preseči številko 5000.
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je v četrtek v Bruslju dejal, da Slovenija danes ne bo najavila svojega prispevka za Afganistan. Ob tem je pojasnil, da Slovenija sicer ostaja v Afganistanu, a ne razmišlja o kvantitativnem, temveč o kvalitetnejšem prispevku, tudi na civilno-razvojnem področju.
»Isaf bo imel leta 2010 vsaj 37.000 vojakov več kot letos,« je
danes poudaril Rasmussen. »To je solidarnost v akciji,« je dodal. Čeprav je Obama napovedal začetek ameriškega umika sredi leta 2011, je Rasmussen zagotovil, da ne bo naglega umika iz Afganistana, kjer ima Nato trenutno več kot 70.000 vojakov iz preko 40 držav. »Nobenega dvoma ni, da bodo pogoji težki, nihče naj ne pričakuje takojšnjih rezultatov. Toda to ne bo beg proti izhodu,« je še dejal generalni sekretar zavezništva. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki se je prav tako udeležila srečanja v Bruslju, pa je Nato in njegove partnerje v Afganistanu pozvala, naj podprejo novo ameriško strategijo za to državo v boju proti talibanom in skupaj končajo delo. »To je naš skupen boj. In končati ga moramo skupaj,« je sporočila kolegom iz Nata. »ZDA od drugih ne bodo zahtevale nečesa, česar nismo pripravljeni narediti sami,« je nadaljevala Clintonova. »V Nato in Isaf smo prišli skupaj, ker smo spoznali, da si delimo varnost - da imamo skupno odgovornost,« je na srečanju še dejala Clintonova. (sta)
Frankfurt •
ECB pustila obrestno mero nespremenjeno
Obrestna mera ostaja pri enem odstotku
Svet Evropske centralne banke (ECB) na zadnjem zasedanju po pričakovanjih znova ni spremenil ključne obrestne mere za evrsko območje, ki že od maja vztraja na zgo-
dovinsko nizki ravni enega odstotka. Svet ECB prav tako ni spremenil obrestne mere za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki še naprej ostajata pri 1,75 oz. 0,25 odstotka.
Osrednja monetarna ustanova evrskega območja je sicer med lanskim oktobrom in letošnjim majem obrestno mero znižala za 3,25 odstotne točke na sedanjo rekordno nizko raven v zgodovini območja skupne evropske valute.
Svet ECB, ki ga sestavlja šest članov izvršnega odbora - predsednik slednjega in s tem ECB je trenutno Jean-Claude Tri-chet - in vseh 16 predsednikov centralnih bank držav evrskega območja, med njimi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ključne obrestne mere od takrat ni spreminjal, tako pa naj bi po prepričanju večine poznavalcev ostalo vse tja do druge polovice prihodnjega leta. Trichet je na novinarski konferenci po koncu seje Sveta ECB sicer poudaril, da je trenutna raven obrestnih mer primerna, kar je po mnenju opazovalcev jasen znak, da bo ta še nekaj časa ostala nespremenjena. Trichet je predstavil tudi sklepe glede politike zagotavljanja likvidnosti bančnemu sistemu v letu 2010. ECB je bančnemu sektorju vse od začetka svetovne finančne krize zagotavljala injekcije dodatne likvidnosti v višini več sto milijard evrov. Pred izbruhom krize je ECB bančnemu sistemu likvidnost zagotavljala v okviru operacij refinanciranja s tedensko in trimesečno zapadlostjo, pri tem pa se je pribitek na ključno obrestno mero določal na podlagi povpraševanja bank po sredstvih. V času krize je ECB uvedla mesečne, šestmesečne in 12-mesečne operacije, poleg tega pa je obrestno mero fiksirala na ravni ključne, bankam pa je zagotavljala tudi neomejen obseg sredstev.
Trichet je napovedal, da bo ECB
še naprej vse operacije refinanciranja izvajala po fiksni obrestni meri in z neomejenimi sredstvi in pri tem vztrajala, dokler bo potrebno oz. vsaj dokler se ne konča tretje obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv v letu 2010, to pa je 13. aprila. Takšen način naj bi še naprej veljal tudi za posebne operacije refinanciranja z ročnostjo enega obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv (dolžina teh niha v letu 2010 med 21 in 42 dni, giblje pa se okoli enega meseca), ki se bodo izvajale še vse do 13. aprila prihodnje leto. Prav tako pa bo to načelo veljalo tudi za prvo redno trimesečno operacijo v prvem četrtletju 2010. Trichet je poleg tega potrdil tudi, da bo decembrska 12-mesečna operacija refinanciranja zadnja, izvedla pa se bo po fiksni meri, in sicer bo ta v višini povprečne vrednosti minimalnih ponujenih obrestnih mer od začetka izvajanja te posebne krizne operacije refinanciranja. To pomeni, da bodo banke morale plačati malenkost več od enega odstotka. Zadnjo šestmesečno operacijo bo ECB izvedla 31. marca prihodnje leto, je danes še napovedal Trichet.
»Izboljšane razmere na finančnih trgih so pokazale, da niso vsi naši ukrepi za zagotavljanje likvidnosti potrebni v enaki meri kot do sedaj,« je povedal prvi mož ECB in obenem ugotovil, da centralne banke območja evra bančnemu sistemu še vedno zagotavljajo podporo in olajšujejo posojilno dejavnost bank. ECB je objavila tudi svoje najnovejše napovedi glede gospodarske rasti in inflacije v letih 2010 in 2011. Septembra je ECB za prihodnje leto napovedala gibanje BDP v razponu med 0,5-odstotnim padcem in 0,9-odstotno rastjo, pri inflaciji pa so strokovnjaki ECB napovedali razpon med 0,8 in 1,6 odstotka. Tokrat je ECB napoved nekoliko zvišala. Za letošnje leto sicer ECB napoveduje upad bru-
to domačega proizvoda (BDP) v višini med 4,1 in 3,9 odstotka, kar pomeni srednjo vrednost štiri odstotke. Prihodnje leto naj bi se gospodarstvo evrskega območja okrepilo za med 0,1 in 1,5 odstotka (0,8 odstotka), v letu 2011 pa za med 0,2 in 2,2 odstotka (1,2 odstotka). Glede inflacije ECB za letos napoveduje 0,3-odstotno letno inflacijo, prihodnje leto naj bi bila ta med 0,9 in 1,7 odstotka (1,3 odstotka), v letu 2011 pa med 0,8 in dvema odstotkoma (1,4 odstotka).
Trichet je danes izrazil pričakovanje, da bo gospodarstvo evr-skega območja v prihodnjem letu zmerno raslo, pri čemer pa naj bi bilo okrevanje znotraj območja nesorazmerno, napovedi pa so obenem še zelo negotove. Poleg tega naj bi inflacija v srednjeročnem obdobju, ki je bistveno za monetarno politiko, ostali na ravni tistega, kar ECB tolmači kot cenovno stabilnost. Gre za inflacijo blizu a pod dvema odstotkoma. (sta)
Ankara • Po
švicarski zavrnitvi gradnje minaretov
Turčija muslimane pozvala k bojkotu švicarskih bank
Turški minister za evropske za-
deve Egemen Bagis je muslimane pozval k bojkotu švicarskih bank, za tak poziv pa se je odločil v luči izidov nedeljskega referenduma v Švici. Na njem so se volivci namreč izrekli za prepoved gradnje minaretov v tej alpski državi. Pozivi k bojkotu švicarskih izdelkov medtem prihajajo tudi iz Sirije.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je turški minister švicarsko prepoved gradnje mi-naretov označil kot »priložnost za vse muslimanske brate, da razmislijo o morebitnem hranjenju denarja v švicarskih bankah«. Po mnenju Bagisa, ki je obenem tudi glavni pogajalec Turčije z EU, je to pravi trenutek, da muslimani svoja sredstva raje kot v švicarske vložijo v turške banke.
Da je Švicarje za odločitev, kakršno so sprejeli na nedeljskem referendumu, potrebno kaznovati, meni tudi odgovorna urednica sirskega državnega časopisa Ti-šrin Samira al Masalme. V današnji izdaji je muslimane tako pozvala k bojkotu švicarskih izdelkov, s čimer bi po njenem mnenju Švici kot izrazito izvozno naravnani državi zadali hud udarec. Al Masal-mejeva je Švico obenem obtožila »rasistične demokracije«.
Odločitev švicarskih volivcev so sicer v preteklih dneh kritizirali številni predstavniki muslimanskih organizacij po svetu, ki pa so kljub vsemu muslimane pozivali k strpnosti. Tokratna odziva Turčije in Sirije sta tako po poročanju dpa prva, ki pozivata k bojkotu. (sta)
Foto: static.guim.co
Dublin • Po razkritju zlorab otrok
Irske nune žrtvam ponudile 128 milijonov evrov
Potem ko so Irsko v minulih mesecih pretresla razkritja o več desetletjih trajajočih zlorabah otrok v katoliških šolah in sirotišnicah, je eden večjih katoliških ženskih redov na Irskem, red sester usmiljenja, danes napovedal, da je žrtvam zlorab, irski vladi in dobrodelnim organizacijam pripravljen izplačati kar 128 milijonov evrov odškodnine.
Gre za doslej najvišjo odškodnino, ponujeno s strani katerega od 18 redov katoliških duhovnikov, menihov in nun, ki so na Irskem vodili več kot 250 šol, vzgojnih zavodov in sirotišnic, v katerih so v minulem stoletju odraščale in bile žrtve spolnih in drugih zlorab generacije irskih otrok.
Kot so v današnji izjavi po poročanju ameriške tiskovne agencije AP zapisale sestre usmiljenja, »iz vsega srca obžalujejo trpljenje, ki so ga izkusili otroci v njihovi oskrbi«, in upajo, da bo njihova ponudba pokazala, da so vendarle »zveste vrednotam zadoščenja, sprave, ozdravljenja in odgovornosti«. Od 128 milijonov evrov naj bi jih šlo 20 milijonov v gotovini v nedavno ustanovljeni sklad za pomoč žrtvam zlorab in njihovim družinam, preostalih 108 milijonov pa bi predstavljale donacije v obliki posesti.
Posebna komisija, oblikovana s strani irske vlade, je po devetletni preiskavi maja letos objavila odmevno poročilo, ki razkriva, da so katoliški redovi od 30. let prejšnjega stoletja v svojih institucijah dovoljevali posilstva, pretepanje in druge zlorabe. Verske oblasti so za zlorabe vedele in so jih prikrivale. Irska vlada je po objavi poročila od katoliških redov zahtevala, da več kot 14.000 žrtvam zlorab izplačajo skupno za kar milijardo evrov odškodnin. Že pred sestrami usmiljenja se je oglasilo več redov, ki pa so ponudili precej manj od danes ponujenih 128 milijonov evrov, poroča AP.
Katoliški redovi so leta 2001 z irsko vlado sklenili dogovor, po katerem je maksimalna vsota, ki jo je zaradi omenjenih zlorab dolžna plačati katoliška Cerkev, 127,5 milijonov evrov. Dogovor velja na Irskem za izredno spornega, saj pomeni, da morajo veliko večino odškodnin, ki so jih v minulih letih iztožile žrtve zlorab, pokriti davkoplačevalci.
Sestre usmiljenja so v skladu z dogovorom iz leta 2001 že plačale 33 milijonov evrov, ki v danes ponujenih 128 milijonov niso vključeni. (sta)
Berlin - Največja svetovna bonitetna hiša Dun&Bradstreet (D&B) v decembrskem poročilu ugotavlja, da je Slovenija tehnično izšla iz recesije, vendar pa je letna rast daleč pod stopnjami, ki jih je dosegala v preteklosti. Vseeno pa to pomeni relativno ugoden vstop v leto 2010, še posebej ob upoštevanju okrevanja slovenskih izvoznih trgov, predvsem Nemčije. Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v Sloveniji prvič spet okrepil na prehodu iz prvega v drugo letošnje četrtletje, rast se je nadaljevalo tudi v tretjem četrtletju, pri čemur pa je bila rast v avgustu najopaznejša, so danes sporočili iz ljubljanske Bonitetne hiše I, ki je partnerska družba D&B. Sicer D&B glede naslednjega leta ni preveč optimističen in dopušča ponoven padec zaradi popuščanja učinka ukrepov. Ocenjuje tudi, da je splošno tveganje poslovanja v Sloveniji nizko, in sicer zaradi solidnega stanja bank, vpetosti v EU, zdravih ukrepov in zelo ugodnega okolja za poslovanje. D&B je v decembru znižala rating dvema državama, in sicer BiH in Kubi, zvišala pa ga je Turčiji.
Detroit - Ameriški avtomobilski podjetji General Motors (GM) in Chrysler sta v četrtek sporočili, da bosta ponovno razmislili o zaprtju kar 3000 avtomobilskih prodajaln po ZDA. Obe podjetji trdita, da je to nujen del prestrukturiranja, ki ga izvajata po stečaju. GM je nameraval do naslednje jeseni zapreti 2400 od skupaj 6000 prodajaln, Chrysler pa 789. Trgovci, ki so imeli z obema podjetjema pogodbo za prodajo avtomobilov in so dobili sporočilo o prekinitvi sodelovanja, so se nemudoma pritožili nad nepreglednim postopkom in drugimi nepravilnostmi. nekateri med njimi so trdili, da je odločitev neumna, ker zapirajo tudi dobičkonosne trgovine. Predstavniški dom kongresa je nato poleti sprejel predlog zakona, ki bi obema podjetjema prepovedal zapiranje trgovin. Senat o tem še ni razpravljal, predsednik Barack Obama pa je proti predlogu. Septembra so se začela pogajanja in v četrtek sta se podjetji odločili, da se bo proces iskanja trgovin, ki bodo zaprte, ponovil.
New York - Ameriški Mednarodni svet nakupovalnih centrov (ICSC) je sporočil, da so po trgovinah v ZDA novembra prodali za 0,3 odstotka manj različnega blaga kot novembra lani. Agenciji Thompson in Reuters sta sicer ugotovili za 0,5 odstotka višjo prodajo. Ne glede na to, kdo ima prav, pa je jasno, da je prodaja slaba, kar potrjujejo tudi poročila nekaterih velikih trgovin, kot so Macy's, Saks, Abercrombie & Fitch, Target in Children's Place. Analitiki so pričakovali, da bo letošnja prodaja višja od lanske, ko je po podatkih ICSC prodaja padla za 7,7 odstotka v primerjavi z novembrom 2007. Target je poročal, da dobra prodaja za praznične dni okrog zahvalnega dneva ni zapolnila luknje ostalih dni. Prodaja je novembra v primerjavi z novembrom lani padla za 1,5 odstotka. Analitiki so pričakovali 0,5-odstoten padec. Children's Place je poročal kar o 13-odstotnem padcu prodaje, potem ko so analitiki pričakovali odstotno rast.
New York - Ameriška kabelska televizija Comcast je danes sporočila namero, da od konglomerata General Electric (GE) kupi večinski delež hčerinske družbe NBC Universal za skupaj 13,75 milijarde dolarjev. Govorice o tem prevzemu se sicer širijo že od konca septembra. Od konca septembra so delnice Comcasta izgubile 11 odstotkov vrednosti oziroma »je šlo v dim« pet milijard dolarjev. Predvsem delničarji Comcasta se bojijo, da bo ustvarjanje novega medijskega velikana doživelo usodo Time Warnera in AOL, ki bosta 9. decembra naznanila uradno ločitev. Comcast je že leta 2004 neuspešno ponujal 54 milijard dolarjev za drugega medijskega velikana, in sicer družbo Walt Disney.
(sta)
Podravje • Težave oseb z duševnimi motnjami
Invalidnost niso le težave z vidom, sluhom, gibanjem ...
Danes je službo težko dobiti zdravemu človeku, za invalide pa je še toliko težje. Mojca Kosi, koordina-torica zaposlitvene rehabilitacije invalidov pri zavodu Šentprima, je v pogovoru nanizala, s kakšnimi težavami se srečujejo iskalci zaposlitve, ki imajo določene omejitve, s katerimi se poklicno ukvarja.
Šentprima je zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov, ki si je za svojo dejavnost pridobilkoncesijo pristojnega ministrstva. Dobili so koncesijo za eno ekipo, ki jo sestavlja pet strokovnjakov. Z njo pokrivajo vso Slovenijo in so razdeljeni na regijske centre. V ekipi so zastopani različni poklicni profili - kot najbolj primerni so se izkazali socialni delavec, zdravnik, psiholog in delovni terapevt. Kar 75 % vseh storitev opravijo za zavod za zaposlovanje, osebe pa lahko k njim napoti tudi SPIZ ali delodajalec. Letno obravnavajo od 40 do 45 oseb. Specializirani so za delo z brezposelnimi osebami s težavami v duševnem zdravju.
Kako pride stranka do vas?
Mojca Kosi: Običajno osebne svetovalke na zavodu posumijo, da ima oseba težave, in ji predlagajo oceno delazmo-žnosti, ki naj bi pokazala, kje ima oseba težave in kako velike so. Osebo pregleda rehabilitacijska komisija na zavodu, in če ne more sama podati mnenja, jo preusmerijo k nam. Pri nas se sestane delovna ekipa, pregleda dokumentacijo in brezposelnega povabimo na pogovor, da sam pove, ali nas potrebuje ali ne. Če se odloči za obravnavo, jo vsak član ekipe obravnava posebej, s svojega zornega kota. Osebo tudi vključimo v skupino, da vidimo, kako se znajde v njej. Po navadi jo za kakšen teden vključimo v konkretno delo v prilagojeni skupini. Zelo hitro se izkaže, ali je sploh zmožna zjutraj vstati, prihajati na delo pravočasno, funkcionirati v skupini, ostati na enem mestu in delati nekaj ur.
Nekateri na zavodu tudi več kot 10 let
Kdo so vaši uporabniki?
Mojca Kosi: Večinoma gre za mlajše ljudi, okrog 30 let, z nižjo stopnjo izobrazbe: osnovna šola, morda dve- ali triletna srednja šola. Pri tej starosti so povečini popolnoma brez delovnih izkušenj ali pa imajo zelo omejene. Pogosto je bolezen izbruhnila v srednji šoli, zato niso končali šolanja in nimajo izkušenj. Večina jih ima velike težave s koncentracijo. Po natančni preučitvi primera se naredi ocena, kaj bi bilo za osebo dobro. Nekateri imajo tako velike ovire, da se nikoli ne bodo mogli zaposliti. Pri duševnih boleznih je tudi ta težava, da posameznik dejansko nima uvida v razsežnosti svoje bolezni. Njegove želje so megalomanske, spo-
sobnosti in možnosti pa zelo omejene. Pogosto ugotovimo, da bi oseba lahko napredovala in si pridobila izkušnje v prilagojenem delovnem okolju, in tu se začne zaposlitvena rehabilitacija.
So duševni bolniki tudi invalidi?
Mojca Kosi: Invalidnost ne pomeni le težav z vidom, sluhom ali gibanjem. Po naši zakonodaji pomeni tudi bolezen, ki te omejuje, da službo dobiš ali obdržiš. Za duševne bolnike na prvi pogled marsikdo meni, da jim nič manjka, da so zdravi. Tudi duševni bolniki sebe ne dojemajo kot invalida, prav tako kot okolica ne. Včasih mi kdo reče: »Pa kaj bom sedaj jaz med invalidi, če pa sem se samo matematiko težko učil.«
Kakšne so težave duševnih bolnikov v delovnem procesu?
Mojca Kosi: Problem pri takšnih ljudeh ni le njihovo zdravstveno stanje. Zelo velika težava je pomanjkanje motivacije, slaba podporna mreža pri starših in prijateljih. Veliko oviro pri iskanju zaposlitve imajo posamezniki, ki trpijo za anksioznostjo. Če nismo imeli opravka s tovrstnimi težavami, si težko predstavljamo, da je nekoga lahko tako strah, da ni sposoben priti od doma do pisarne. Pri svojem delu sem naletela na več posameznikov s hudo tovrstno težavo.
Anksioznosti in depresiji so le stežka kos
Kako se manifestirajo težave pri anksioznosti?
Mojca Kosi: Predstavljajte si, mlad fant pri 28 letih, trajno brezposeln, že tri leta ni spo-
soben zapustiti stanovanja. Ko ima dober dan, zmore priti do trgovine. Nekatere je panično strah javnega prevoza, ne morejo na vlak ali avtobus, ker jih pograbi takšna panika. To je težko razumeti. Nekateri imajo družino ali starše, da skrbijo za njih. Takšne motnje se lahko pojavljajo tudi občasno, tako da oseba nekaj mesecev funkcionira dobro, nato pa pride trenutek ali situacija, ki sproži takšno anksiozno reakcijo. Poznam primer fanta, ki je pri 15 letih prenehal komunicirati z vsemi, razen z mamo. V šolo je sicer hodil, ampak nikjer ni vzdržal dolgo. Bil je nadpovprečno inteligenten, z dozo alkohola je postal zgovoren in pogumen. Z mamo stanujeta na hribu, tako da ima do prvega javnega prevoza kar 15 km. Želel je spremembo v svojem življenju in se je odločil za prilagojeno delovno okolje. Šlo mu je dobro. Samo enkrat je izostal, pa je ponovno sprožil začarani krog. Sposoben se je bil pripeljati 50 kilometrov daleč, priti vse do vhodnih vrat, vstopiti pa ni mogel. Obrnil se je in šel nazaj.
Kaj si lahko predstavljamo pod prilagojeno delovno okolje?
Mojca Kosi: Prilagojeno delovno okolje pomeni, da na tem delovnem mestu ni količinskih norm, kvalitetnih pritiskov in da osebo spremlja stalni mentor. Delovna učinkovitost je od 30 do 70 %. V realnem delovnem okolju te osebe ne bi mogle biti uspešne.
Kolikšna je vaša uspešnost, ali lahko zaposlite vse, ki so k vam napoteni?
Mojca Kosi: V zadnjih štirih letih smo obravnavali 200 primerov, zaposlilo se jih je 30. V odstotkih to ni veliko, če
pa vemo, da so to osebe, ki so ocenjene z več kot 50-odsto-tnimi ovirami, je vsak zaposlen uspeh. Upoštevati je treba tudi, da gre za invalide, ki so tudi že po 10 let na zavodu. Čeprav je končen in zaželen cilj zaposlitvene rehabilitacije usposobiti invalida za določeno delovno mesto, da si pridobi dodatno izobrazbo ali drugi poklic, pa moram povedati, da se uspešnost ne meri le v zaposlitvah, ki jih dosežemo. Pomembno je, kako se tem ljudem izboljša kvaliteta življenja, ko dobijo priložnost, da vidijo, kako drugačno je lahko njihovo življenje. Sicer pa mora posameznik tudi sam pokazati interes, se potruditi ali zdraviti. Pot je postopna. Najprej so vključeni v prilagojenem delovnem okolju, nato pa skrajšan čas v običajnem podjetju. Omejitev obravnave je dve leti.
Med boleznimi je takoj za boleznimi srca in ožilja na drugem mestu depresija. Zdravniki napovedujejo, da bo kmalu na prvem mestu. Se srečujete z depresijo?
Mojca Kosi: Depresije je veliko predvsem pri ženskah. Tudi poporodna depresija ima lahko hude oblike. Težava je v tem, da depresivne osebe niso motivirane za nobeno delo. Pogosto zjutraj še s postelje ne morejo, zato jih je zelo težko vključiti kamorkoli.
Ce prav razumem, je pri vašem delu treba biti zadovoljen že z malim napredkom?
Mojca Kosi: Lepo je gledati napredek, majhen, a ki raste iz tedna v teden. Uspeh se za mene osebno ne meri le v zaposlitvah, ampak vsako izboljšanje pri človeku je osrečujoče. Prav prejšnji teden me je poklical gospod, ki je več kot 20 let zaposlen v enem podjetju in so ga napotili k nam, ker ima obsesivno kompulzivno motnjo. To pomeni, da mora izvajati določene ponavljajoče gibe. V službi so imeli skupinsko normo. Sodelavci so se zelo jezili, ko je on počel vse kaj drugega kot delal in so zaradi njega dosegali slabši rezultat. Nanj so vršili pritisk. V službi in v kraju so ga od nekdaj označevali za čudaka. Je poročen in ima otroka, žena se nanj ni mogla nikoli zanesti. Ko je prišel k nam, je prvič v življenju doživel primeren pristop, prvič mu je nekdo rekel, da ni čudak, ampak da je bolan. Predlagali smo mu zdravljenje in zelo je vesel, da je spoznal ljudi, ki imajo podobne težave. Pogosto si težav drugih niti ne znamo predstavljati.
Viki Ivanuša
Pa brez zamere
Izgubljeni v vesolju
Kratek ekspoze o človekovem smislu in poziciji
V teh časih, ko po naših krajih straši nova gripa, se tudi tisti, ki po naravi sicer niso nagnjeni k pretirani kontemplaciji o svoji eksistenci, življenju in smislu, malce večkrat popraskajo za ušesom in se vprašajo, kako je zdaj na tej stvari, ki se ji reče življenje, svet in nasploh vse, kar je. Še posebej se seveda vprašajo, kje je njihovo mesto v vsem tem, kar je, oziroma kako je pravzaprav z njimi samimi in smislom obstoja ter bivanja njihove osebe - s kakšnim smislom in razlogom pravzaprav oni sami tlačijo našo ljubo zemljico. To samo po sebi sicer ni slabo; a če na ta vprašanja človek ne najde vsaj kančka, zasnutka odgovora (dokončnega itak do sedaj ni našel še nihče; pa tudi močno dvomim, da ga kdorkoli kdaj bo), je vse skupaj precej brezplodno, celo kontraproduktivno. Zakaj ljudje, ko jih začenjajo najedati tovrstna vprašanja, nanje ne najdejo vsaj kančka odgovora, oziroma ne znajo niti pravilno pristopiti k tovrstnim vprašanjem, tukaj ne bomo razpravljali (razlogov je več, eden izmed pomembnejših pa je vsekakor ta, da veliko ljudi sploh ni več navajeno kaj prida razmišljati).
Skratka, veliko ljudi so zaradi nove gripe in posledične ogroženosti njihovega eksistenčnega statusa začela mučiti vprašanja, za katera sploh niso več vedeli, da obstajajo, ali pa so se iz tistih, ki so jih ta vprašanja zanimala že pred novo gripo, odkrito norčevali, da "nekaj brez veze filozofirajo". Tako se ti ljudje zdaj nebogljeno praskajo za ušesi in tavajo v svoji nebogljeni sveti preproščini, ki pa še zmeraj ni tako velika, da bi jim preprečila globoko skrb glede lastne eksistence, povezano z vprašanji o smislu obstoja, kar skupaj v paketu ljudi žene v nebogljenost pred na novo (oziroma, bolje rečeno, ponovno) odprtimi vprašanji; odgovorov seveda, kot omenjeno, niti ne znajo, niti ne morejo najti.
Kaj svetovati takim ljudem v položaju, kakršen je sedaj? Kaj jim je storiti, da vsaj malce omilijo svojo agonijo? Kot ponavadi se odgovor skriva v temeljni zakladnici znanja; ne, to ni svetovni splet, bučmani - to so knjige. Tudi v dobi binarnega pogleda na svet so knjige še zmeraj vrata v svet znanosti, filozofije, življenja in podobnih stvari, ki so pomembne (razen če vaših življenjskih prioritet ne predstavlja vedenje o tem, kolikokrat na teden se prepirata Brad in Angelina). V knjigah sicer ne boste našli končnega odgovora na svoja vprašanja, ki se vam porajajo vpričo večje ogroženosti bivanja vaše osebe, a zagotovo boste našli nekaj delnih odgovorov, in kar je še pomembnejše, dobili boste vsaj nekaj opornih točk, kar se tiče vašega samostojnega iskanja smisla (in "spri-jaznjenja"z njim).
Ena izmed odličnih knjig, ki vam pri tem lahko pomagajo (seveda ne na prvo žogo in z neposrednimi nasveti v stilu dr. Phila pri šovu Oprah Winfrey), je zagotovo "Krajša zgodovina časa", kjer briljantnifizik Stephen Hawking na vsakemu povprečno inteligentnemu človeku razumljiv način predstavi in raztolmači vesolje. Med drugim lahko (pričakovano) v knjigi najdemo tudi podatke glede velikosti vesolja (natančneje - o velikosti njegovih delov). Ti podatki nam dajo približno idejo o tem, kje je naše mesto v tem prostranstvu, in posledično tudi, kakšen je naš smisel v celotni vesoljski komediji.
Naše čaščeno Sonce je, na primer, le ena izmed ne najpomembnejših zvezd v naši galaksiji. Od nas je oddaljeno le 8 svetlobnih minut (svetlobna minuta je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v 60 sekundah, 1 sekunda pa je približno 300.000 kilometrov). Druga nam najbližja zvezda, Proksima Ken-tavra, je od nas oddaljena 4 svetlobna leta. Če si vam uspe ustvariti vsaj približno predstavo, kako izjemno veliko je to, boste zaprepadeni - izražena v nam bolj domačih kilometrih ta razdalja znaša sedemintrideset milijonov milijonov kilometrov. A to še pravzaprav ni nič - naša galaksija Rimska cesta meri počez približno sto tisoč svetlobnih let! To pomeni, da če bi nekdo na drugi strani naše galaksije danes posvetil z zelo močno svetilko, bi opazovalec na drugi strani galaksije to svetlobo videl šele čez sto tisoč let! In mislite, da je naša galaksija kaj posebnega? Niti najmanj! S človeku znanimi pripomočki smo v vesolju do sedaj zaznali več kot sto milijard galaksij, od katerih vsaka vsebuje približno sto milijard zvezd! In kot rečeno - to so le galaksije, ki jih lahko vidimo, še zdaleč pa ne vse galaksije vesolja. Lahko vsaj zaslutite te pošastne dimenzije in prostranstva vesolja? Če da, potem boste tudi videli, kako zelo neznaten je našplanetek v vsej tej vesoljski veseloigri in kako neznaten, pravzaprav nikakršen faktor v fizičnem/fizikalnem smislu je vaša oseba.
Ali to pomeni, da vas spodbujam k solipsistični melanholiji in obupu? Niti najmanj. Kar hočem povedati je, da je vesolju popolnoma vseeno za nas, da smo v tem smislu prepuščeni sami sebi in da smisel svojemu obstoju lahko damo v prvi vrsti in najbolj prav mi sami. Nihče drug nam ga ne bo dal. Kar se tiče vesolja, nismo prav nič posebni. Vesolje gre svojo pot, ne glede na nas. Zato je v resnici najpomembnejše, kak smisel si damo sami, za kakšnega človeka se naredimo. Vsak človek si rad misli, da je pomemben, poseben in da ima svoj smisel. Lahko tudi verjamete, da sta nam ta posebnost in smisel dana "po naravi" ali po čem drugem. Tudi prav. A na koncu je še zmeraj najpomembnejše, da si ta smisel in pomembnost dajemo sami, znova in znova. Tudi (oziroma še posebej), kadar okoli nas "straši" kakšna nova gripa.
Gregor Alič
Ormož • Devetošolci v gimnaziji
Spoznavali srednješolski pouk
Da bi osnovnošolcem olajšali izbiro srednje šole, so v Gimnaziji Ormož že drugo leto zapored pripravili dan pouka za osnovnošolce. Tako je minuli torek namesto v svojih osnovnošolskih klopeh 230 devetošolcev pouk preživelo na Gimnaziji Ormož.
»Profesorji so si najprej pridobili informacije o urnikih devetošolcev, nato smo sestavili urnik za vseh deset oddelkov. Naši profesorji so poučevali predmete in teme, ki bi jih učenci obravnavali pri svojem siceršnjem pouku na osnovni šoli. Po šestih urah pouka smo izvedli še športno prireditev, ki je obsegala desetminutne tekme v rokometu, nogometu in hokeju na parketu,« je povedal Peter Luknjar, ki je bil organizator dneva pouka za osnovnošolce na Gimnaziji Ormož.
Pouka na ormoški gimnaziji se je udeležilo 230 učencev iz sedmih osnovnih šol, oziroma deset oddelkov iz osnovnih šol Ormož, Središče ob Dravi, Miklavž, Ivanjkovci, Sv. Tomaž, Gorišnica in Velika Nedelja. Gimnazija Ormož je pouk pripravila, da potencialnim novim dijakom prikaže, kako poteka pouk v njihovi gimnaziji, da spoznajo šolo, profesorje, pristop in način dela na šoli.
Ob koncu dneva so učenci prejeli anketne lističe, v katerih so morali oceniti dan, ki so ga preživeli na gimnaziji.
Peter Luknjar je povedal, da je bil odziv učencev v lanskoletni anketi zelo dober, kar kaže tudi povečan vpis v minulem
letu, ko je gimnazija ponovno vpisala dva oddelka prvega letnika.
Viki Ivanuša
Ormož • Predavanje o masaži in akupresuri
Predavanja, delavnice, predstave
V Knjižnici Frana Ksavra Meška Ormož sta november in decembre zelo živahna meseca.
Konec novembra so, tako kot v vseh knjižnicah, praznovali dan slovenskih splošnih knjižnic, 20. november. To je praznik knjižničarjev in uporabnikov knjižnic. Zato so v ormoški knjižnici nove člane, ki so se vpisali do konca novembra, oprostili plačila letne članarine, prav tako tudi tiste, ki jim je v tem času potekla članarina. 20. novembra pa so uporabniki lahko tudi brez plačila zamudnine vrnili predolgo izposojeno gradivo.
Za najmlajše v knjižnici potekajo redne pravljične urice, zadnjo je vodila Zdenka Kosi. Zelo priljubljena in obiskana pa je tudi vsakoletna delav-
nica izdelovanja božično-no-voletnih voščilnic, ki je bila v sredo.
Tudi za odrasle je zagotovljeno pestro dogajanje. V ormoškem gradu bo prav danes ob 18. uri zaključek bralne značke za odrasle s predstavo Pod košatim očesom. Minuli četrtek in petek pa je v knjižnici gostovalo Društvo šole zdravja s strokovnim predavanjem in delavnicama Masaža in akupresurna terapija. Društvo je bilo uradno ustanovljeno šele pred kratkim, neformalno pa deluje že od leta 2006. Osnovna dejavnost društva je jutranja telovadba, ki jo izvajajo v številnih krajih po Sloveniji. Skupine se dobivajo ob 7.30 v športnih parkih ali na drugih javnih
površinah in telovadijo. Gre za natančno določen sklop vaj, ki se imenuje 1000 gibov. Sestavil jih je ruski nevrolog dr. Nikolay Grishin in so objavljene v knjigi Vsak trenutek je lahko nov začetek. Vaje se delajo stoje in so primerne za vse. V 30 minutah se razgibajo vsi sklepi telesa od dlani do podplatov. S tem se doseže maksimalna gibljivost telesa in se zmanjšajo bolečine. Vaje delajo vsak dan, v vsakem vremenu, tudi v dežju ali snegu. Skupine vodijo usposobljeni prostovoljci.
Zdenka Katkič, predsednica društva, ocenjuje, da po Sloveniji z njimi vsako jutro vadi med 400 in 500 ljudi. Trenutno imajo registriranih 13 skupin, štiri pa so v nastajanju. Pridruži se jim lahko vsak. Za vadbo ni starostne omejitve, povprečna starost članov pa je 60-65 let. »Veliko je tudi starejših. V Kamniku imamo gospoda, ki ima 87 let in vsak dan telovadi z nami, drugi Leon Štukelj. V Domžalah je najstarejši član star 76 let, na Obali jih je precej starih čez 80. Jutro je najboljši čas za telovadbo. Takrat nas vse boli in če se pošteno razmigamo, je dan lepši. Prijetno je že to, da ti na vadbi vsako jutro 30 ljudi vošči dobro jutro in lep dan. Ob vikendih z nami telovadi tudi precej mlajših,« je povedala Katkičeva.
Poleg tega društvo organizira predavanja, na katerih poskušajo obiskovalcem prenesti koristne informacije, kako lahko sami skrbijo za zdravje in dobro počutje. Predavatelji so psihologi, zdravilni zeliščarji, čebelarji, gobarji. V praktičnih delavnicah pa poskušajo ljudi naučiti samopomoči, kako lahko pomagajo sebi ali drugim, brez velike teorije, zelo praktično, da si lahko zapomnijo osnovne prijeme masaže. Cilj društva je usposobiti človeka za zdravo ravnanje s samim seboj, s svojim telesom, z umom, prikazati učinkovitost alternativne medicine z vidika različnih področij umetnosti, znanosti in kulture in kako pomembni so za zdravo življenje dejavniki, kot so ritem, navade in dnevne aktivnosti. V društvu so mnenja, da sami lahko največ naredimo za svoje zdravje in v tem duhu dr. Grishin v svoji drugi knjigi Resnične zgodbe šole zdravja poudarja: »Vsakomur poskušam vliti kanček upanja, da je mogoče s pridnostjo in vztrajnostjo pozdraviti katero koli obolenje. Ni neozdravljive bolezni, so le neozdravljivi bolniki. Teh ni treba le božati in zdraviti, ampak učiti in vzgajati.«
Več na www.sola-zdravja.
si.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Direktorica knjižnice Milica Šavora je predstavila predavateljici Zdenko Katkič in Emi Perkovič.
Na knjižni polici
Bernhard Schlink Konec tedna
Ljubljana. Cankarjeva založba, 2009
Bernhard Schlink je zaslovel z Bralcem, v katerem opisuje življenje malih ljudi skozi ljubezen prvoosebnega pripovedovalca Michaela z dvajset let starejšo sprevodni-co Hanno. Upokojeni profesor prava na berlinski univerzi se je najprej uveljavil kot pisec kriminalnih romanov. Poleg kriminalnih romanov lahko v slovenščini prebiramo tudi njegove kratke zgodbe Ljubezenski pobegi in roman Vrnitev domov. Tudi Konec tedna je napisan v maniri kriminalke v izbiri prizorišča, nepojasnjene skrivnosti, orisi oseb, v pričakovanju odrešilnega dogodka.
Časovno je roman strnjen na skupni konec tedna na posestvu s staro podeželsko rezidenco z nekdanjimi prijatelji, ki so skupaj odraščali in bili prevratniki. Fantje so bili v mladosti odločni, neustrašni in neuklonljivi, saj so imeli pomembne očete. Jörg je s premišljenimi revolucionarnimi besedami postavil kretnice svojega življenja. Ve, da so nasilje napačno uporabili, toda nasilju se ni mogoče upirati brez nasilja. Žrtve bi bile pravične, če bi z njimi ustvarili boljši, pravičnejši svet. Izbral si je življenje terorista z ugrabitvami, napadi na banke in uboji ljudi. Pomiloščen je po dvajsetih letih zapora. Zbrali so se, da bi mu pomagali urediti življenje in mu pokazali, da je dobrodošel. V zaporu je najhujše spoznanje, da je življenje nekje drugje, dlje ko čakaš na čas, manj je vreden. Medsebojno se obtožujejo, kakšno vlogo je kdo imel v obdobju prevratniške skupine. Jörg se je postaral, vendar je še vedno čeden moški. Ilse je ostala samska in rada je učiteljica s hišo na vrhu hriba in dvema mačkama. Pogreb Jana, ki si je na obali Normandije napeljal v avtomobil izpušne pline, opisuje Ilse v spominih na pretekli čas in njeno spominsko pisanje domišljijsko dopolnjuje nepojasnjene dogodke. Pravzaprav noče več poučevati, temveč pisati. Se je Jan v resnici ubil, ali se le odtrgal od starega življenja? Prišel je samozavestni Ulrich v srebrnem mercedesu z ženo in hčerko. S svojimi zobnimi laboratoriji je pustil ostale intelektualce za seboj. Ulrich je praktičen človek, zanima ga zdaj in ne jutri! Margareta je lastnica posestva, predebela petdesetletnica in Christianina prijateljica. Henner je prišel, da bi izvedel, kaj se je tisto noč pred leti v resnici zgodilo. Piše kolumne in reportaže za najbolj znane nemške časopise. Karin je škofinja, vendar ne govori izumetničenega jezika kot ostali duhovniki. Karin je še vedno lepa in vitka ženska, ki uživa v svoji moči. Njen mož Eberhard je precej starejši že upokojeni kustos. Andreas je bil Jörgov zagovornik. Ulla je prepričana, da je Jana v smrt pahnila podlost pravne pisarne. Zakaj sta prišla partnerja nemudoma iskat pravne spise? Ulrichova hči Dorle hoče Jörga zapeljati, hoče spati s slavnim teroristom, da bi se lahko s tem hvalila. Christiane je Jörgova starejša sestra, zaščitnica, ki se sprašuje, če se ni preveč posvečala svojemu delu in specializaciji, da ni pazila nanj. Zalotila se je v mislih, da si želi, da bi bil Jörg spet v zaporu. Bo nadaljeval pisanje magistrske naloge, bo nadoknadil leta, sprejel kako neprivlačno službo? Bil je njena usoda, ne da bi si to ona želela. Tisto poletje je bilo tudi poletje ljubezni med Hennerjem in Christiane. Ampak ona se je vedno znova žrtvovala za brata. Tudi Jörg bi rad izvedel, kako so se oni počutili takrat, Henner, na primer, ki naj bi ga izdal. Kljub temu mu je ljubši kot ostali svetohlinci. Margaret je čutila izmikanja, laži, ljudi v hiši. Hotela je študirati jezike, potovati v daljne dežele in tam tudi ostati. Marko je hotel Jörga povzdigniti v duhovnega vodjo novega terorizma. Henner se sooča s svojo preteklostjo. Bil je z ženskami, ki jih ni hotel, ampak so one želele njega. Po vasi se je sprehajal tujec in prišel v hišo, neškodljivi umetnostni zgodovinar. Malo preden so Jörga prijeli, se je njegova žena ubila.
Nikomur se ni odvrtelo življenje tako, kot je sanjal. Jörg se ni boril za svoje sanje, ampak za boljši svet. Je prišla za vse njih ura resnice? Tujec je cel večer molče sedel. V obujanju spominov si ne morejo predstavljati, kako je, če je oče morilec.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Kdo je na vrhu in kdo na dnu?
Stran 12
Rokomet
Nastja Prapotnik znova zadeva za Ptuj
Stran 12
Futsal
Državni prvaki zmagali tudi s pomočjo sreče
Stran 13
Namizni tenis
Obe ptujski ekipi pod vrhom
Strani 13
Zreb za SP 2010
Slovenci z Anglijo, ZDA in Alžirijo
Stran 15
Strelstvo
Raušlova in Simonič ml. znova v finalu
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec pred dvobojem za naslov svetovnega prvaka po verziji IBF
V Južnoafriško republiko po naslov svetovnega prvaka!
V petek, 11. decembra, se bo v Johannesburgu ob 21. uri po našem času (22.00 po lokalnem) Dejan Zavec pomeril z domačinom Isa-acom Hlatshwayem za naslov svetovnega prvaka v veltrski kategoriji (do 66,6 kg) po verziji IBF. Našega 33-letnega šampiona čaka na jugu črne celine sicer težka, a ne neizvedljiva naloga: z zmago bi si priboril šampionski pas, ki je rezerviran samo za največje mojstre te borilne veščine. Za nameček je veltrska kategorija med najbolje zasedenimi, istočasno tudi med najbolj zvezdniškimi (poleg supertežke).
Nič ni bilo naključnega
Dejan je svojo profesionalno boksarsko kariero začel 1. marca 2003, ko je v Nemčiji premagal Madžara Zsolta Totha, v naslednjih letih pa je z uvodno vred nanizal 27 zmag, en dvoboj se je končal brez odločitve (z Argentincem Mirando), en dvoboj pa je Dejan izgubil (s Poljakom Jackiewiczem). Prav iz zadnjega dvoboja bi lahko Dejan potegnil veliko naukov pred petkovim obračunom.
„Doslej sem imel v svoji karieri že veliko različnih vrst dvobojev, o vseh pa mislim, da se bili v danem trenutku potrebni, da sem dozorel v boksarja, kakršen sem sedaj. Med njimi je seveda tudi omenjeni dvoboj za naslov evropskega prvaka v Katovicah, kjer sem se nadejal zmage, a do nje zaradi različnih vzrokov nisem prišel. Po tem dvoboju sem bil vsaj dva meseca precej potrt, pa še tista enka pri rubriki porazi me je peklila. Potem je to prešlo in sem šel po začrtani poti naprej. Seveda pa je osnovno spoznanje iz tega dvoboja to, da moram biti veliko boljši kot domači tekmec, da bi ga premagal," je povedal Dejan, ki je po tem že delno razkril del taktike, ki sta jo s trenerjem Dirkom Dzemskim pripravila za Isaaca Hlatshwa-ya: „Doslej nikoli nisem čutil potrebe, da bi tekmeca spravil na tla, ampak mi je bilo povsem dovolj, da sem bil boljši v točkovnem seštevku. Seveda se mi je kdaj ponudila priložnost in sem jo izkoristil (Dejan je 15
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Doslej sem imel v svoji karieri že veliko različnih vrst dvobojev, o vseh pa mislim, da se bili v danem trenutku potrebni, da sem dozorel v boksarja, kakršen sem sedaj. Med njimi je seveda tudi dvoboj za naslov evropskega prvaka v Katovicah z Rafalom Jackiewiczem.«
dvobojev končal predčasno, s K. O., op. a.), a vendar pred dvoboji posebne želje po tem ni bilo. Tokrat je drugače: odkrito lahko rečem, da je to moj cilj. Nikakor pa ne želim, da bi se to slišalo prepotentno, saj gre vendarle za dvoboj za naslov svetovnega prvaka; a takšni so moji občutki in vem, da sem to sposoben storiti. V tem primeru ne bi moglo priti do nobenih spornih sodniških odločitev in to je moje osnovno vodilo pred petkovim obračunom."
»Nobenega popuščanja ne bo!«
Za takšne želje je seveda potrebno veliko garaškega dela na treningih.
„Priprave so bile naporne kot še nobene doslej. Najpomembnejši del so bili sparingi z odličnim Francozom Jimmy-jem Colasom, ki je zares kvali-
teten boksar z dobro kariero - poraze je doživel le proti odličnim tekmecem. Včasih sva v ringu ostala tudi 14 rund in zato sem bil nekajkrat na robu vzdržljivosti. A sedaj sem zaradi takšnega dela maksimalno pripravljen in tisto garanje je že pozabljeno. Optimistično gledam proti petku, kjer z moje strani že od prve runde naprej ne bo popuščanja niti za milimeter, to vam zagotavljam," je optimizem podkrepil naš šampion.
Popoln profesionalec
Kakšnega borca ima v svojem varstvu, se zaveda tudi njegov manager Ulf Steinforth, ki posebej izpostavlja njegovo disciplino: „Dejan je od prvega trenutka dalje popoln profesionalec, kakršnega si lahko samo želiš. V klubu imamo npr. posebno točkovanje, po katerem
se boksarjem seštevajo negativne točke zaradi različnih manjših ali večjih prekrškov: zamujanja na trening, slabega odnosa do trenerjev, opreme ... Dejan na tem seznamu v vseh teh letih ni zbral niti ene same negativne točke! Prav zaradi tega sem še posebej vesel, da se je končno ponudila ta priložnost borbe za naslov svetovnega prvaka. Dejan si jo je resnično zaslužil!"
Zgodbo o kazenskih točkah je potrdil tudi Dejan: „Zavedam se, da je boks moje delo, moja služba, zato se do tega dela
tudi odgovorno obnašam. Rad imam tudi red, zato sem raje na treningu nekaj minut prej, da se v miru pripravim, preverim vso opremo, se skoncentriram in lahko takoj začnem resno delo. Ti rituali mi dajejo neko mirnost, ki je v mojem primeru nujno potrebna za dosego zastavljenih ciljev; če bi šel napet v ring, bi imel bistveno manj možnosti za uspeh."
Isaac Hlatshwayo
Južnoafričan, rojen v mestu Soweto, je leto mlajši od Deja-
na in je imel doslej v svoji karieri 32 profesionalnih nastopov: dosegel je 29 zmag (10 s K. O.), en dvoboj je bil neodločen, eden se je končal brez odločitve in enkrat je bil poražen (proti Američanu Kendallu Holtu, leta 2006). Njegov vzdevek v profesionalnem boksu je Angel, pridobil pa si ga je z mladostnim nastopanjem v cerkvenem zboru.
Kakšne informacije pa si je o tekmecu pridobil Dejan?
„Gre vsekakor za kvalitetnega in zelo vzdržljivega borca, o čemer priča tudi njegov osvojeni naslov svetovnega prvaka v verziji IBF, ki ga je pridobil z zmago proti Delvinu Rodrigezu iz Dominikanske republike avgusta letos. Ni pretirano agresiven borec, ampak v obrambni drži preži na tekmečeve napake. V tem segmentu mi je precej podoben, vendar se z njim pretirano ne obremenjujem. Moje vodilo je moja forma in to, da verjamem v svoje sposobnosti."
Dejan je vJAR odletel v nedeljo z brniškega letališča, kamor mu je prišel zaželet srečo tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Tudi v samem Jo-hannesburgu bo imel Dejan podporo peščice slovenskih navijačev, bistveno več pa jih bo za njega stiskalo pesti doma, v Sloveniji. TV Slovenija je zagotovila neposreden prenos (ob 21. uri na 2. programu TV SLO), zato se po raznih lokalih že dogovarjajo za skupinski ogled borbe. Verjamemo, da bo razpoloženje med navijači dobro, vrhunec pa naj se zgodi po zaključku borbe.
„Moj cilj je jasen: v Južnoafriško republiko grem po naslov svetovnega prvaka, okoli tega ni nobenih dilem," je bil pred odhodom odločen Dejan Za-vec.
Srečno!
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SNL, 20. krog
Kdo je na vrhu in kdo na dnu?
Labod Drava - Luka Koper 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Radujko (70.), 1:1 Ekpoki (83.).
LABOD DRAVA: Bučar, And-jelkovic, Semler, Kelenc, Ekpoki, Prejac, Žilic, Kronaveter, Balažic, Ogu, Medved (od 76. Kurež). Trener: Drago Prelog, pomočnik: Franci Fridl.
LUKA KOPER: Nenezič, Pol-ovanec, Handanagic, Guberac (od 90. Huskic), Kovačevic, Struna, Radujko, Rajčevic, Hadžic, Viler (od 90. Bešic), Bo-žičič (od 90. Sučevic). Trener: Nedžad Okčič.
RUMENI KARTONI: Ekpoki, Bučar, Kronaveter; Viler, Pol-ovanec, Guberac, Nenezič.
Nogometaši Laboda Drave so v nedeljo odigrali zadnjo domačo tekmo v letošnjem letu; pred približno 300 gledalci so gostili Koper, vodilno ekipo lige. Slednji so sicer nastopili v precej okrnjeni zasedbi, saj so zaradi bolezni in kartonov manjkali Pavlin, Karič, Sesar, Brulc in Ipavec, pri domačinih pa je manjkal dalj časa poškodovani Gorazd Zajc.
Gostitelji so bili v prvem polčasu odločnejši tekmec. Že v četrti minuti je nase opozoril Kronaveter s prodorom, ki se ni uspešno končal, tako kot tudi ne poskus Prejaca z glavo v isti minuti. Po nekajminutnem zatišju je Andjelkovič s strelom z glavo spet poskrbel za nekaj vzdihljajev na tribunah, nič več pa ni uspelo niti Semlerju v 21. in Ekpokiju v 25. minuti. Še manj so pokazali Koprčani, ki so bili povsem nenevarni. V prvem polčasu si niso priigrali niti ene omembe vredne priložnosti, tako da so bili z neodločnim izidom lahko bolj zado-
voljni kot domačini.
Uvodni trenutki drugega polčasa niso bili nič bolj navdušujoči. Tako gostiteljem kot gostom (na Ptuj jih je pripotovalo le 15) ni uspelo izpeljati nobene obetavne akcije, še naj-nevarneje je bilo v 57. minuti, ko je s prostega strela malce previsoko meril Božičič. Dotlej slabši tekmeci z Obale pa so v 70. minuti povedli na nekoliko sporen način: kljub temu da je eden domačih nogometašev ležal na tleh, je Radujko sam krenil proti ptujskim vratom, ki jih ni mogel zaščititi niti vratar Bučar - 0:1. Po golu so domači pritisnili proti koprskemu kazenskemu prostoru, kar se jim je obrestovalo v 83. minuti, saj je Ekpoki lepo pre-igral vratarja in izenačil - 1:1.
Gostujoči trener Okčič je v zadnjih minutah z menjavami zaustavil nalete Ptujčanov, še najbližje zadetku je bil Krona-veter v sodnikovem podaljšku, a je bil za las nenatančen.
Dvoboj zadnje in prve ekipe prvenstva se je na Ptuju tako končal brez zmagovalca. S točko pa so bržčas bolj zadovoljni
Nedžad Okčič, trener Luke Koper: „Pred tekmo smo imeli velike težave s poškodbami in boleznijo, zato smo lahko s tem remijem zadovoljni. Žal nam je lahko samo, da smo prelahko izpustili iz rok prednost, ki smo si jo priigrali. Gostiteljem čestitam za športno igro."
Drago Prelog, trener Laboda Drave: „Gostovanje vodilne ekipe na Ptuju je bila za naše igralce velik motiv, kar so pokazali tudi na igrišču. V zadnjih tekmah imamo precejšnje težave z realizacijo, zato je tudi točka uspeh. Igralci so po zaostanku pokazali pravi karakter in tudi kvaliteto in si zasluženo priigrali izenačenje. Kljub nekaterim spornim sodniškim odločitvam bi se lahko na koncu celo veselili vseh treh točk. To je dobra popotnica pred zadnjo tekmo jesenskega dela, ki jo bomo v sredo odigrali v Lendavi."
1. SNL - rezultati 20. kroga:
Rudar - Maribor 0:2 (0:0); strelca: Plut 61., Jelič 90.; R. K.: Jeseničnik 72., Tolimir 81./oba Rudar
Nafta - CM Celje 2:1 (1:1); strelci: A. Čeh
34., Ošlaj 82.; Dvorančič 7. Interblock - Domžale 2:1 (2:1); strelca:
Paez 4., 21.; Drevenšek 23.
HiT Gorica - Olimpija 1:1 (1:0); strelca: Balažic 34.; Da Silva 60.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	20	10	7	3	27:20	37
2. MARIBOR	20	10	2	8	35:27	32
3. RUDAR VELENJE	21	10	2	9	29:30	32
4. OLIMPIJA -2	21	10	3	8	30:19	31
5. NAFTA	21	9	4	8	34:35	31
6. CM CELJE	20	8	5	7	33:30	29
7. DOMŽALE	21	7	5	9	29:30	26
8. INTERBLOCK	20	7	4	9	25:26	25
9. HIT GORICA	21	6	6	9	33:35	24
10. LABOD DRAVA	21	4	6	11	19:34	18
Pari 22. kroga: 9. 12., ob 13.00: Nafta - Labod Drava, Interblock - CM Celje; ob 15.00: Rudar - Domžale; ob 17.00: Hit Gorica - Luka Koper, Maribor - Olimpija.
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Labod Drava, modri dres) je bil velikokrat nerešljiva uganka za koprske branilce.
vodilni Koprčani, ki so bili večino tekme povsem nenevarni, medtem ko so zadnjeuvrščeni domačini pokazali več želje po zadetku. Kljub temu so bili vse do 83. minute na robu petega zaporednega poraza, a jim je Ekpokijev zadetek prinesel vsaj točko.
sta, JM
Nafta Lendava - Labod Drava, sreda, 9. 12., ob 13.00 v Lendavi
Velika izenačenost vseh ekip
Tudi v tem krogu smo se lahko prepričali, da lahko v 1. SNL vsaka ekipa premaga vsakogar, ne glede na mesto na lestvici. Tako je na Ptuju zadnjeuvrščena Drava remizirala z vodilnim Koprom, drugouvr-ščeni Rudar je doma izgubil z Mariborom, Lendavčani pa nadaljujejo serijo zmag proti ekipam z vrha lestvice - tokrat so zmagali četrtič zapored, ugnali so Celjane. Prvi zadetek je dosegel Aleš Čeh, nekdanji kapetan Drave, ki je ena gonilnih sil lendavske ekipe. V dresu Domžal je znova pravi evrogol dosegel Marko Drevenšek, vendar to njegovi ekipi ni pomagalo do remija z Interblockom. Vodstvo Domžal je po tem porazu sporazumno prekinilo pogodbo z Vladom Badžimom, ki se v Domžalah ni znašel tako dobro kot prej v Kopru. Še en nekdanji igralec ptujskega prvoligaša je dosegel zadetek: to je znova Gabriel da Silva v dresu Olimpije, ki je v zadnjih krogih prvi golgeter svoje ekipe. Vodilni Koper ima sedaj skupino precej tesnih zasledovalcev, na 2. mestu je že Maribor.
V sredo je na sporedu zadnji krog jesenskega dela (v soboto bodo na sporedu le še zaostale tekme), ptujska ekipa pa se odpravlja na gostovanje k trenutno najbolj vroči ekipi lige, Nafti. Zagotovo bo poskusila iz Lendave odnesti kakšno točko, kar pa bo vse prej kot lahka naloga, saj so Lendavčani najuspešnejša ekipa na domačem stadionu: na 10 tekmah so zbrali 20 točk. Derbi kroga bo v Mariboru, kjer bo gostovala ljubljanska Olimpija.
JM
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Nastja znova zadeva za Ptuj, Cimos premočan za Ormožane
1. A SRL (ž): Celjske Mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 30:36 (13:15)
MERCATOR TENZOR PTUJ: M.
Križanec (17 obramb), Prapotnikova 6, Močnikova, Strmškova 2, Bolcar-jeva 3, S. Križančevac, Erhatičeva, Brumnova 7, Tumpejeva, Ozmečeva, Mateševa 7, Korotajeva 5, Javšovče-va, Sivka 6. Trener: Nikola Bistrovič.
Na sobotno gostovanje v Celje so ptujske rokometašice krenile optimistično, pa čeprav zaradi poškodbe ni mogla nastopiti Ana Mihaela Ciora - v ekipo se je namreč nekoliko nepričakovano vrnila Nastja Prapotnik.
V prvem polčasu je bila igra izenačena, z majhno prednostjo so venomer vodile gostje. To je dajalo Celjankam občutek, da bi jih morebiti lahko ujele. Zanimivo je, da je do rezultata 8:10, za domačo ekipo vseh osem zadetkov dosegla repre-zentantka Laura Gerič.
Vse do 40. minute se je nadaljevala igra iz prvega polčasa, v tej minuti pa so domačinke prvič povedle z dvema zadetkoma prednosti (24:22). Sledil je preobrat, ki ga je s svojimi obram-
bami zrežirala mlada ptujska vratarka Maruša Križanec. Ta je pričela spravljati v obup domačinke, svojim soigralkam pa je omogočila prehod v vodstvo. Toda domačinke se niso predajale in pri rezultatu 30:33 v 55. minuti je gostujoči trener Nikola Bistrovič vzel minuto odmora, da bi dal napotke svojim igralkam za končnico. Besede so naletele na plodna tla in do konca srečanja Celjanke niso več dosegle gola.
Danilo Klajnšek
1. A SRL (m): Jeruzalem - Cimos 30:38 (12:18)
Jeruzalem: Belec (5 obramb - 1 x 7m), Vujovic (1 obramba); Krabonja
5,	Melnjak 4 (2), Rajšp, Bogadi, Bez-jak 1 (1), Radujkovic 5, B. Čudič 4 (1), Ivanuša 2, Sok, Kovačič 3, Žuran
6.	Trener: Saša Prapotnik.
Cimos: Podpečan (7 obramb - 1 x 7m), Stanic (9 obramb), Jeraj (1 obramba); Skoko 9, Praznik, Brumen 5 (2), Bombač 3, Špiler 5 (1), Poklar 1, Konečnik 2, Laluska 6, U. Rapo-tec 1, Gorenac, R. Rapotec, Jovičič 5, Hribar 1. Trener: Fredi Radojkovič.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 6/4; Cimos 3/2. Izključitve: Jeruzalem 6, Cimos 12 minut. Igralec tekme: Bojan Skoko (Cimos Koper).
Po sedmih zaporednih zmagah so Ormožani naleteli na odlično zasedbo iz Kopra, ki je tudi na Hardeku dokazala, da je napad boljši in obramba slabši del primorske ekipe. To je bil že peti zaporedni poraz Jeruzalema proti Cimosu na domačih tleh, skupaj s tekmami na Bonifiki pa že deseti poraz zapored.
Začetek tekme je bil enakovreden, edina razlika med ekipama je bila v tem, da so imeli Koprčani v golu odličnega Staniča, domačini pa nerazpoloženo obrambo in vratarja Belca (2 obrambi do odmora). Stanič (9 obramb do odmora) je s svojimi fantastičnimi obrambami razorožil domačine in po njegovi zaslugi ter zaslugi velikanov Skoka in Laluske je Cimos v 18. minuti povedel z 11:5. Pri Jeruzalemu se je poznala odsotnost kaznovanega Korparja, zato je bila njihova obramba nekon-kurenčna napadu Koprčanov. Najvišja prednost gostov v 1. polčasu je znašala že +8, 15:7.
V nadaljevanju smo videli identično zgodbo. Vratar Pod-pečan, ki je zamenjal Staniča, je z novimi obrambami (6 obramb v devetih minutah nadaljevanja) pokopal vse upe
Foto: Uroš Krstič
Ormoški rokometaši se niso mogli resneje upirati Koprčanom.
Ormožanov in v 39. minuti je prednost v korist Cimosa prvič znašala +10, 24:14. Na koncu sta oba trenerja ponudila priložnost igralcem s klopi. Svoje minute je pri domačih s tremi zadetki najbolje izkoristil Kova-čič. Po koncu tekme so domačini športno čestitali gostom za več kot zasluženo zmago. V taboru Jeruzalema po koncu tekme ni bilo čutiti razočaranja, saj je jasno, da se v tem trenutku Ormožani ne morejo kosati s Cimosom, ki ima vsaj sedemkrat večji proračun.
Uroš Krstič
Aljaž Kovačič (Jeruzalem Ormož): »Roko na srce, težko je bilo pričakovati našo zmago proti favoritu iz Kopra. Gostje so dokazali, da so odlična ekipa, in jim čestitamo za zmago. Navdušil me je vratar Stanic, ki je dokazal, da spada med najboljše vratarje lige. Odsotnost Korpar-ja je bila prevelika ovira, da bi bili konkurenčni Cimosu.«
Dean Bombač (Cimos Koper): »S sproščeno igro smo zmagali na težkem terenu. Menim, da imajo domači dobro ekipo in ne smejo biti razočarani s porazom proti nam. Če bodo šli po začrtani poti, jih vidim v Ligi za prvaka.«
Rokomet m 1. B SRL (m)
Ajdovščina in Dobova premočna
1. B SRL: Moškanjci Gorišnica - Ajdovščina 25:29 (12:14)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek
1,	Mesarec 3, Zorli 1, Hebar, Kljajič 4, Merdanovič 3, Lozinšek 2, Golob
2,	Cvetko, Dimec 1, Vincek 1, Sašo Korez 2, Peček 5, Valenko, Samo Ko-rez, Žuran. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši iz Gorišnice so na domačem igrišču izgubili proti Ajdovščini. Njihov položaj na prvenstveni razpredelnici je vedno težji, saj so na zadnjem mestu s samo dvema točkama. Domačini so na začetku povedli s 3:0, vendar so jih gostje iz Ajdovščine hitro ujeli. Z majhno prednostjo so na odmor odšli gostje.
V drugem polčasu so se domačini v 43. minuti približali gostom na samo zadetek zaostanka, 18:19. Sledil je nekajminutni »mrk« in gostje so dosegli delni izid 0:5, ki je posledica tehničnih napak domačinov in slabega zaključka akcij. Roko-metaši iz Gorišnice so sicer poizkušali še enkrat ujeti goste,
1. B SRL (m)			
REZULTATI 10. KROGA: Moškanj-			
ci Gorišnica - Ajdovščina		2S:2g,	
Grča Kočevje - Sevnica 23:34, Ra-			
deče MIK Celje - Krka 23:29, Alples			
Železniki - Grosuplje 23:23, Celje			
Pivovarna Laško B	- Šmartno 99 22		
:27, Sviš Pekarna Grosuplje		-	stra-
benz plini Izola 38:28.			
1. KRKA 10	10 0	0	20
2. ŠMARTNO 99 10	8 0	2	16
3. SVIŠ GROSUPLJE 10	7 1	2	iS
4. CELJE P. LAŠKO B 10	6 1	S	iS
5. SEVNICA 10	S 0	S	10
6. AJDOVŠČINA 10	4 2	4	10
7. GROSUPLJE 10	S 4	S	10
8.ALPLES ŽELEZNIKI 10	4 1	S	g
9. GRČA KOČEVJE 10	S 1	6	7
10. RADEČE CELJE 10	2 1	7	S
11. ISTRABENZ IZOLA 10	1 1	8	S
12. MOŠKANJCI - G. 10	1 0	g	2
			
1. A SRL (m)			
REZULTATI 12.	KROGA: Jeruza-		
lem Ormož - Cimos Koper S0:S8			
(12:18), Celje Pivovarna Laško -			Pre-
vent 34:22 (20:13), Gorenje		-	Mer-
kur 32:31 (15:13), Ribnica Riko hiše			
- Krško 28:30 (12:13), Trimo Treb-			
nje- Slovan 38:26 (19:13).			
1. CELJE PIVO. LAŠKO 11	11 0	0	22
2. GORENJE 11	8 1	2	17
3. CIMOS KOPER 11	8 0	S	16
4. TRIMO TREBNJE 11	7 0	4	14
5. SLOVAN 11	6 0	S	12
6. JERUZALEM ORMOŽ11	S 1	S	11
7. MERKUR 11	S 1	7	7
8. K. PETEK MARIBOR10	S 0	7	6
9. KRŠKO 11	S 0	8	6
10. RIBNICA RIKO H. 11	S 0	8	6
11. PREVENT 11	1 1	g	S
vendar jim ni uspelo in točk so se veselili gostje iz Ajdovščine.
2. SRL: Dobova - Drava Ptuj 41:11 (20:6)
DRAVA PTUJ: Dogša (6 obramb), Bedenik (6 obramb), Bratuša (2 obrambi), Ferk, Robnik 1, Toš 2, Bra-čič 1, Janžekovič, Vidovič 3, Fridrih, Sabo 3, Horvat, Pučko 1, Zolar, Be-drač, Požar Jani. Trener: Mitja Žuran.
Po zmagi nad Pomurjem v prejšnjem krogu doma so roko-metaši ptujske Drave v Dobovi tokrat naleteli na razigrano in okrepljeno ekipo Dobove (zunanji Štuhec, vratar iz Celja ...), ki jih je povsem premagala.
»Težko je najti besede, s katerimi bi lahko opisal srečanje, saj pri porazu 41:11 (20:6) ne veš, ali je bil slabši napad ali obramba,« je po tekmi dejal trener gostov iz Ptuja Mitja Žu-ran. Dobova se je v tem trenutku pokazala za izredno čvrsto ekipo v obrambi in tako so iz hitrih nasprotnih napadov dosegali „lahke" zadetke. Podatek, da so gostujoči igralci naredili kar 43 tehničnih napak (pri podajah ali strelih na gol), pove praktično vse. Vratarji so kljub vsemu zbrali 14 obramb.
Danilo Klajnšek
2. SRL - vzhod				
REZULTATI 10. KROGA:			Dobova	
- Drava 41:11, Dol TKI Hrastnik -				Ar-
cont Radgona 4i:S7, Pomurje - Bre-				
žice 27.31; prosta Velika Nedelja.				
1. VELIKA NEDELJA 8	7	1	0	1S
2. DOBOVA 9	6	1	2	1S
3. BREŽICE 8	S	2	1	12
4. ARCONT RADGONA 9	4	1	4	g
5. DOL TKI HRASTNIK 8	S	1	4	7
6. DRAVA 9	2	0	7	4
7. POMURJE 9	0	0	g	0
1. A SRL (ž)
REZULTATI 10. KROGA: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 30 :36 (13:15), Krim Mercator - Celeia Žalec 53:27 (27:16), Izola - Brežice 33:23 (18:11), Zagorje GEN I - Piran vrtovi Istre 38:33 (21:17), Evro Casino Kočevje - Olimpija 15:30 (4:12); srečanje Krka - Burja Škofije bo v sredo.
1.	KRIM MERCATOR 10 10 0 0 20
2.	ZAGORJE GEN-I 10 9 0 1 18
3.	OLIMPIJA	9 7 1 1 15
4.	CELEIA ŽALEC 9 6 1 2 13
5.	KRKA	9 5 0 4 10
6.	IZOLA	8 4 1 4 9
7.	MER. TENZOR PTUJ 10 4 15 9
8.	CELJSKE MESNINE 10 3 1 6 7
9.	PIRAN VRTOVI ISTRE10 3 0 7 6
10.	BURJA ŠKOFIJE 9 2 16 5
11.	EVRO C. KOČEVJE 10 10 9 3
12.	BREŽICE 10 0 0 10 0
Judo m 1. SJL - ekipno
Ekipni prvak Olimpija
Ljubljanski judo klub Olimpija je osvojil naslov ekipnega državnega prvaka, potem ko je v polfinalu premagal Branik, v finalu pa še Duplek. V boju za tretje mesto je Impol premagal Branik Broker. Polfinalni boji:
Olimpija - Branik Broker 3:2 (25 :20), Duplek - Impol 5:2 (45:20)
Za tretje mesto: Branik Broker -Impol 3:4 (30:40) Za prvo mesto: Olimpija - Duplek
6:1 (60:10) Lestvica po končanem finalu:
1.	Olimpija
2.	Duplek
3.	Impol
4.	Branik Broker
5.	Sankaku
6.	Železničar
7.	Drava
8.	Gorišnica
SK
Futsal m 1. slovenska liga
Državni prvaki zmagali tudi s pomočjo sreče
REZULTATI 10. KROGA: FC Krona bar Ptuj - Litija 0:3 (0:1), Dobovec
-	Pekarna Duh 7:0 (3:0), Puntar Casino Safir - Izola 7:2 (4:0), Sevnica
-	Gorica 1:5 (0:1), Tomi Press Bronx
-	Oplast Kobarid 3:7 (2:3).
1. LITIJA 10	g	1	0	7S:21	28
2. GORICA 10	8	2	0	46:16	26
3. O. KOBARID 10	7	1	2	S4:S0	22
4. DOBOVEC 10	7	0	S	47:S1	21
5. PUNTAR SAFIR 10	6	0	4	S4:S0	18
6. IZOLA 10	4	1	S	S1:42	1S
7. SEVNICA 10	2	1	7	27:47	7
8. TOMI PRESS B. 10	2	0	8	28:4g	6
9. KRONA B. PTUJ 10	1	1	8	20:40	S
10. PEKARNA DUH 10	0	1	g	21:Sg	1
Krona bar Ptuj -Litija 0:3 (0:1)
Ptuj - športna dvorana Mladika, gledalcev 150, sodnika Šivic-Bubulj.
Strelci: 0:1 Pantič (19), 0:2 Drob-nič (21), 0:3 Osredkar (36).
Krona bar Ptuj: Trop, S. Kupčič, I. Emeršič, Gajser, Belšak, B. Kupčič, Ilešič, M. Emeršič, Dončec, Hebar in Divjak. Trener: B. Kupčič.
Litija: Tokič, Pertič, Pantič, Simič, Simeunovič, Zupan, Osredkar, Drob-nič in Bučar. Trener: B. Simič.
Gledalci v dvorani Center so v prvem delu gledali hitro in enakovredno igro, kjer se ni videlo, da si stojita nasproti vodeča ekipa lige in ekipa z dna razpredelnice. Gostje so sicer imeli rahlo pobudo, nekajkrat so nevarno streljali, toda vratar Trop je ob pomoči obrambe,
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Trop (FC Krona bar Ptuj) spada med najboljše vratarje v 1. SFL.
ki je delovala zelo strnjeno, vedno odlično posredoval. Ob tem sta se ponudili Gajserju priložnosti v 10. in 11. minuti, žal pa je bil premalo natančen. Idealna priložnost se je nekaj minut zatem ponudila Belšaku, ko je bil sam pred vratarjem To-kičem, ta pa je spretno in srečno posredoval. Gostje so prišli v vodstvo v predzadnji minuti prvega dela, ko je žoga zadela Pantiča, spremenila smer in se znašla v domači mreži.
V nadaljevanju so gostje po grobi napaki domače obrambe rezultat hitro zvišali: Simeono-vič je našel prostega Drobniča, ta je neovirano streljal in zadel. Gostiteljev zvišanje vodstva ni zmedlo, prevzeli so iniciativo, vendar priložnosti zaradi neodločnosti v napadu niso izkoristili. Zaradi prestroge odločitve sodnika je moral v 35. minuti zapustiti igro kapetan Ian Emeršič. Z igralcem več je gostom preko Osredkarja uspe-
lo postaviti končni izid tekme 0:3. Domačini so do konca srečanja sicer še imeli priložnosti za spremembo rezultata; Gaj-ser je npr. zadel vratnik, Belšak pa je zamudil idealno priložnost. S svojimi posredovanji se je nekajkrat izkazal tudi domači vratar. V izredno fair igri smo videli le sedem prekrškov in številne priložnosti za dosego zadetka, a so jih gostje bolje izkoristili.
anc
Namizni tenis
Obe ptujski ekipi pod vrhom
Osmi krog v 1. slovenski moški namiznoteniški ligi je postregel z derbijem v Mariboru, kjer so aktualni državni prvaki gostili močno ekipo novomeške Krke. Da je bilo izenačeno in razburljivo, pove že rezultat 5:4 v korist Mariborčanov. Odločilno točko v dresu Maribora Finee je osvojil Ptujčan Gregor Zafoštnik, ki je v devetem dvoboju ugnal Janeza Petrovčiča.
Nobenih težav pa niso imeli igralci NTK Ptuj, ki so gostili ekipo Melamina iz Kočevja -slavili so maksimalno zmago. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva bodo v soboto gostovali v Ljubljani pri Mengšu, kjer imajo realne možnosti za zmago, s katero bi utrdili peto mesto na prvenstveni razpredelnici.
Svoje nasprotnice pa »melje-jo« tudi dekleta, ki so v soboto gostile ljubljansko Ilirijo. Ptuj-čanke so vknjižile peto zmago,
s katero so sedaj na četrtem mestu.
1. SNTL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Ptuj - Me-lamin Kočevje 5:0, Sobota - Kema Puconci 2:5, Maribor Finea - Krka 5:4, Tempo Velenje - Edigs Mengeš 5:2, Ilirija - Petrol Olimpija 5:1.
1.	KEMA PUCONCI	8	8 0	16
2.	MARIBOR FINEA	8	8 0	16
3.	KRKA	8	6 2	12
4.	SOBOTA	8	5	3	10
5.	PTUJ	8	4	4	8
6.	I LIRIJA	8	3	5	6
7.	TEMPO VELENJE	8	3	5	6
8.	EDIGS MENGEŠ	8	2	6	4
9.	MELAMIN KOČEVJE	8	17	2
10.	PETROL OLIMPIJA 8 0 8 0
PTUJ - MELAMIN KOČEVJE 5:0
Ovčar - Ožanič 3:1, Pavič - Vidmar 3:1, Piljak - Zajec 3:0, Pavič - Ožanič 3:0, Ovčar - Zajec 3:0
Foto: Črtomir Goznik
Ivana Zera (NTK Ptuj)
1. SNTL (ž)
7.	KAJUH SLOVAN
8.	LOGATEC
REZULTATI 8. KROGA: Ptuj - Ilirija 5:2, Fužinar Interdiskont - Iskra Avtoelektrika 5:3, Šenčur - Arrigoni 0:5, Ljubljana - Muta 5:4, Kajuh Slovan - Logatec 5:2.
1.	FUŽINAR I NTERDISKONT 8	8	0 16
2.	ARRIGONI	8	8	0 16
3.	ISKRA AVTOELEKTRIKA	8	6	2	12
4.	PTUJ	8	5	3	10
5.	MUTA	8	4	4	8
6.	LJUBLJANA	8	4	4	8
10. SENCUR
8 2 6	4
8 2 6	4
8 17	2
8 0 0	0
PTUJ - ILIRIJA 5:2
Terbučeva - Hudnikova 3:1, Roj-kova - Kapušinova 3:1, Zerova - Je-ričeva 0:3, Rojkova - Hudnikova 3:0, Terbučeva - Jeričeva 0:3, Zerova - Kapušinova 3:0, Rojkova - Jeriče-va 3:0.
Danilo Klajnšek
Konjeniški šport
Marko Slavic in Nina Lovrencic najuspešnejša
V kamniškem hotelu Malo-grajski dvor je Zveza društev kasaške centrale Slovenije, ki ji predseduje Ciril Smrkolj, pripravila slovesnost ob zaključku letošnje kasaške sezone na slovenskih hipodromih. Od skupno 21 tekmovalnih dni so v okviru le-teh klubi pripravili 145 posameznih dirk. Najboljšim za leto 2009 je Ciril Smrkolj podelil priznanja. Pri voznikih je laskavi
naslov znova pripadel vrsto let najboljšemu slovenskemu tekmovalcu ljutomerskega kluba Marku Slaviču iz Ključa-rovcev. V 49 nastopih letošnje sezone je zbral 14 zmag, trikrat je bil uvrščen na drugo in šestkrat na tretje mesto. Ob tem je zabeležil 31 uvrstitev, ki prinašajo denarne nagrade. Nina Lovrenčič, članica KK Slovenske gorice Lenart, je najuspešnejša voznica minule
sezone. V sicer zgolj šestih nastopih je osvojila eno prvo in dve drugi mesti.
Med klubi je po pričakovanjih prvo mesto pripadlo KK Ljutomer. Njegovi člani so na slovenskih hipodromih zmagali v 59 dirkah, naš najstarejši klub pa se ponaša tudi z zelo uspešno izvedenimi osmimi tekmovalnimi dnevi v Ljutomeru.
Niko Šoštarič
Foto: Nš
Nina Lovrenčič (KK Slovenske gorice Lenart), najuspešnejša tekmovalka minule kasaške sezone
Strelstvo m MT Zagreb - Pokal Mladosti
Raušlova in Simonič ml. znova v finalu
V	soboto in nedeljo je v Zagrebu potekal velik mednarodni strelski turnir, 33. Trofej Mladosti, v streljanju s standardno zračno puško in pištolo, na katerem je tekmovalo 224 strelcev iz sedmih držav. V okviru Trofeja Mladosti je potekal tudi prvi letošnji troboj v polni (24-članski) reprezentančni zasedbi Slovenije, Hrvaške in Srbije, na katerem so znova in po pričakovanjih slavili srbski strelci. Največje število, 104 udeležence, so imeli gostitelji Hrvati, sledili so jim Slovenci z 62 nastopajočimi in Srbi z 39 strelci, prišla pa je tudi peščica najboljših strelcev iz Slovaške, Madžarske, BiH ter Nemčije. V štirih finalnih streljanjih smo lahko spremljali dih jemajo-če obračune večinoma samih olimpijcev, slovensko čast pa so reševali reprezentanti Raj-mond Debevec, Majda Ra-ušl, Simon Simonič ml. in Kaja Repič.
V	kvalifikacijah članic z zračno pištolo je Ptujčanka Majda Raušl s 374 krogi (96, 92, 90, 96) in 8. mestom za las ujela finalni nastop, kjer pa je nato z 98,2 krogoma dosegla četrti najboljši finalni rezultat in se povzpela za eno mesto ter na koncu osvojila dobro 7. mesto. »S svojim streljanjem po rednem delu nisem preveč zadovoljna, saj sem med tekmovanjem naredila pet večjih napak, ki so me stale boljše uvrstitve. S finalnim nastopom pa sem zadovoljna, ker sem s povprečno dobrimi streli uspela pridobiti eno mesto. Če pogledam na tekmovanje kot celoto, bi morala biti zadovoljna tudi z rednim delom, ker na splošno gledano ni bilo nekih izstopajočih rezultatov. Sama organizacija pa je bila znova na zelo visokem nivoju,« je svoje vtise strnila Raušlova.
Po kvalifikacijah je veliko presenečenje vsem starejšim kolegicam pripravila srbska mladinka Bobana Veličkovic, ki se je z edinim resnično dobrim dosežkom, 386 krogov, kar precej odlepila od tekmic, ostale strelke pa so od drugega do osmega mesta bile zbrane v petih krogih, kar je pred finalom pomenilo, da so še vse karte odprte. Raušlova je v finalu streljala zelo sproščeno in predvsem silovito, po prvih sedmih strelih se je tako s petimi močnimi centri in dvema dobrima deveticama povzpela že do petega mesta in to z najboljšim delnim rezultatom
Rezultati: moški - pištola:
1.	Damir Mikec, SRB 585 + 99,6 = 684,6
2.	Ivan Sisak, SVK 577 + 100,9 = 677,9
3.	Vlado Cindrič, HRV 579 + 98,4 = 677,4
4.	Pavol Kopp, SVK 574 + 102,7 = 676,7
5.	Andrija Zlatic, SRB 575 + 100,6 = 675,6
6.	Uroš Kačavenda, SRB 576 + 99,5 = 675,5
7.	Željko Posavec, HRV 578 + 96,4 = 674,4
8.	S. Simonič ml., SLO 574 + 99,9 = 673,9
9.	Peter Tkalec, DPR 573, 11. Boštjan Simonič, JKM, 572, 12. Cvetko Ljubič, SLO, 571, 20. Rok Pučko, JUR, 563, 23. Simon Simonič, JKM, 560, 24. Emerik Hodžič, SLO, 559, 26. Andrej Brunšek, DPR, 559, 32. Mirko Moleh, JUR, 555, 33. Matija Potočnik, PTUJ, 554, 36. Ludvik Pšajd, JUR, 553, 46. Simeon Gonc, PTUJ, 547, 48. Robert Šimen-ko, PTUJ, 544.
Ženske - pištola:
1.	B. Veličkovic, SRB 386 + 97,2 = 483,2
2.	Renata Sike, MAD 378 + 100,2 = 478,2
3.	Jasna Šekaric, SRB 376 + 100,6 = 476,6
4.	Vlatka Pervan, HRV 377 + 98,2 = 475,2
5.	Zorana Arunovic, SRB 379 + 96,0 = 475,0
6.	Marija Marovic, HRV 376 + 98,4 = 474,4
7.	Majda Raušl, SLO 374 + 98,2 = 472,2
Foto: Simeon Gönc
Simon Simonič ml. in Majda Raušl sta v Zagrebu z dobrim streljanjem reševala čast slovenskih strelcev s pištolo ter se edina prebila v finale.
71,8, nato pa je sledil globok vzdih njene najštevilčnejše navijaške skupine ... - v osmem strelu je z zadetkom 7,7 medalja splavala po vodi. »Škoda, izgubila sem koncentracijo, v popolni tišini sem zaslišala vrata dvorane, ki so se odprla, in v tistem trenutku sem sprožila,« je razlog za slab strel pojasnjevala Raušlova. Drugo najboljšo slovensko žensko uvrstitev je s 365 krogi in 18. mestom dosegla dornavska mladinka Staša Simonič, ki tokrat ni nastopala v okviru reprezentance, za katero je najboljši rezultat s 365 krogi in 20. mestom dosegla mlada kadetinja Katja Vodeb iz Liboj.
Med člani z zračno pištolo je najboljši kvalifikacijski rezultat s 585 krogi dosegel srbski olimpijec Damir Mikec, ki je z izredno konstantnimi serijami 98, 97, 98, 98, 97, 97 znova razjasnil vse dvome o zmagovalcu že po rednem delu. V finale se je uspelo uvrstiti tudi prvemu članu naše izbrane vrste, jur-šinskemu strelcu Simonu Si-moniču ml., ki je s 574 krogi po serijah 96, 96, 96, 92, 99, 95 osvojil sedmo mesto. V finalu je nato Simonič mlajši enako kot Raušlova dosegel četrti najboljši rezultat z 99,9 kroga, vendar kljub temu nesrečno izgubil dodatno mesto ter tekmovanje končal na 8. mestu. »Tega pa še nisem doživel: uspelo mi je narediti skoraj stotico, pa sem kljub temu zdrsnil za eno mesto!« je šokirano po finalu ugotavljal Simonič mlajši. V finalu se je namreč zgodilo, da so se strelci iz spodnje polovice z nekoliko večjim zaostankom po kvalifikacijah odrezali bistveno boljše kot tisti z boljšimi
8. Jovana Rula, SRB 375 + 95,1 = 470,1 18. Staša Simonič, DOR, 365, 20. Katja Vodeb, SLO, 365 , 21. Valerija Kufner, SLO, 365, 26. Nataša Marinček, SLO, 363, 30. Mojca Kolman, SLO, 358, 32. Simona Molan, SLO, 349. Moški - puška:
1.	Tino Mohaupt, NEM 596 + 102,7 = 698,7
2.	Peter Sidi, MAD 596 + 102,7 = 698,7
3.	Dejan Pešic, SRB 596 + 102,5 = 698,5
4.	R. Debevec, SLO 596 + 102,1 = 698,1 11. Markoja Robert, SLO, 591, 17. Moičevič Želj-ko, SLO, 589, 35. Tadej Horvat, TSO, 581, 55. Boris Hergula, TSO, 572.
Ženske - puška:
1.	Pejčic Snježana, HRV 398 + 102,8 = 500,8
2.	Binder Aranka, SRB 397 + 102,9 = 499,9
3.	I. Maksimovič, SRB 396 + 103,2 = 499,2
4.	Andrea Arsovic, SRB 396 + 103,2 = 499,2
5.	K. Biserčic, SRB 394 + 102,2 = 496,2
6.	Sanja Kovacs, HRV 394 + 101,2 = 495,2
7.	Bojana Biserčic, SRB 394 + 100,7 = 494,7
8.	Kaja Repič, KAM 395 + 98,9 = 493,9 13. Živa Dvoršak, OLI, 392, 18. Jelica Majsto-rovič, LES, 390, 26. Nina Juvan, OLI, 388, 42. Barbara Muhič, TSO, 382.
rezultati in zato preboj višje za Simoniča mlajšega kljub zelo solidnemu finalu v tej izjemni konkurenci ni bil mogoč. Ostala člana naše izbrane vrste, Konjičan Cvetko Ljubič in novinec v reprezentanci Pirančan Emerik Hodžič, sta s 571 in 559 krogi osvojila 12. in 24. mesto, od ostalih slovenskih strelcev pa je zelo dobro kazalo predvsem Petru Tkalcu in Boštjanu Simoniču, ki sta s 573 in 572 krogi osvojila sicer dobro 9. in 11. mesto, vendar sta razočarana ostala tik za najboljšimi finalisti.
Med člani s standardno puško je izjemno predstavo pokazal najboljši slovenski strelec vseh časov Rajmond Debe-vec, ki je v kvalifikacijah s 596 krogi dosegel svoj daleč najboljši rezultat v zadnjem času
in po napetem finalu za vsega šest desetink zaostal za zmagovalcem Tinom Mohauptom iz Nemčije, osvojil pa žal nehvaležno 4. mesto. Za zmago se je moral Nemec potruditi še z dodatnim, 11. strelom, saj sta bila z Madžarom Sidijem povsem poravnana. Nekoliko slabše od pričakovanj se je odrezal trenutno najboljši slovenski strelec z zračno puško, Grosu-peljčan Željko Moičevic, ki je s 589 krogi osvojil šele 17. mesto.
Pri članicah je povsem v stilu Debevca finalni nastop dosegla še četrta Slovenka v četrtem finalu, Kamničanka Kaja Repič, ki je po kvalifikacijah s 395 krogi bila uvrščena celo na peto mesto, nato pa žal ni zdržala pritiska z izkušenejši-mi tekmicami in je z 98,9 kroga tekmovanje končala na še vedno dobrem 8. mestu.
Odlično priložnost za nabiranje novih izkušenj je izkoristila tudi mladinka Barbara Muhič iz SD Tovarna sladkorja Ormož in se z dobrimi 382 krogi uvrstila na 42. mesto. Zmagala je bronasta olimpijka iz Pekinga in lanska zmagovalka Snježana Pejčic z odličnim rezultatom 398 krogov.
Na naslednjem močnem mednarodnem turnirju in drugem troboju, ki bo potekal naslednji konec tedna v okviru 34. velike nagrade Beograda, bo slovenski selektor za pištolo Robert Teržan priložnost nastopa za slovensko reprezentanco ponudil t. i. B-ekipi v Zagrebu, Boštjanu Simoniču, Petru Tkalcu in Andreju Brunšku.
Simeon Gonc
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 22. KROGA - SREDA 13.00: Nafta - Labod Drava, Interblock - MIK CM Celje; SREDA 15.00: Rudar Velenje - Domžale; SREDA 17.00: HIT Gorica - Luka Koper, Maribor - Olimpija.
Rokomet • 1. A SRL - MIK liga
PARI 13. KROGA - SREDA: Prevent - Jeruzalem Ormož, Celje Pivovarna Laško - Gorenje, Cimos Koper - Trimo Trebnje, Slovan - Ribnica Riko hiše, Krško - Maribor.
Mali nogomet •
Turnirja U-6 in U-8 na Ptuju
V	soboto, 13. decembra, bosta v dvorani Center na Ptuju potekala 6. zimska turnirja v malem nogometu za selekcije U-6 in U-8. Pričetek turnirja šestletnikov bo ob 8. uri, osemletnikov pa ob 14. uri.
V	kategoriji U-6 bo nastopilo osem ekip, ki bodo razporejene v dve skupini:
Skupina A: ND Dravinja, ND Mura 05, NK Golgeter Hajdina, NŠ Poli Drava B
Skupina B: NŠ Poli Drava A, NŠ Simer šampion, NK Rudar Velenje, NK Livar
Tri najboljše ekipe iz skupine se bodo uvrstile v nadaljevanje turnirja, finalni del pa se bo pričel ob 11.20.
V	kategoriji U-8 bo nastopilo 10 ekip:
Skupina A: NK Livar, NŠ Drava Golgeter Hajdina, ND Mura 05, NK Simer šampion, NŠ Poli Drava A
Skupina B: NŠ Poli Drava B, ND Dravinja, NK CM Celje, NŠ Drava Videm, NK Nafta.
Tri najboljše ekipe iz skupine se bodo uvrstile v nadaljevanje turnirja, finalni del pa se bo pričel ob 18.00.
Mali nogomet •
Jubilejni spominski turnir J. Makoterja
Športno društvo KMN Makoter Meteorplast iz Ljutomera bo to soboto pripravilo jubilejni, deseti spominski turnir Janka Makoterja, nogometnega zanesenjaka, ustanovitelja in prvega predsednika kluba Meteorplast. V športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru se bo od 9. ure dalje za privlačne nagrade potegovalo po predvidevanju organizatorja 25 ekip. Za prvo mesto so namenjeni 1.500 evrov, pokal in prehodni pokal, drugouvrščenemu bo pripadlo 750 evrov in pokal, tretjemu pa 350 evrov in pokal. Nagrajeni bodo tudi najboljši igralec, strelec in vratar turnirja. Ekipe imajo možnost prijave do četrtka zvečer, ko bo opravljen žreb skupin.
DK, JM, NŠ
Mali nogomet • MNZ Ptuj, ZLMN Ormož, Videm
1. Liga MNZ Ptuj	1.	POETOVIO LINDE3 2.	MAJOLKA a		a a	0 0	0 0	16:2 9 1a:a 9	8.	BAR HOBIT 9.	JURŠINCI	a a	1 0	0 0	2 a	4:15 4:11	a 0	4.	LEGENDE VIN 5.	VIČANCI	a a	a 1	0 0	0 2	9:4 9:7	9 a
REZULTATI 3. KROGA: Poetovio	3. BAR RING	a	a	0	0	10:1 9	10. VITOMARCI	a	0	0	a	a:10	0	6. L. IVANJKOVCI	a	1	0	2	9:7	a
Linde plin - Bar Hobit 6:1, FC Ptuj - Vi-	4. FC PTUJ	a	a	0	0	12:4 9	11. MITMAU	a	0	0	a	2:17	0	7. PRISTAN	a	1	0	2	7:8	a
tomarci 2:1, Mitmau - Bar Saš 2:6,	5. RIM	a	2	0	1	21:2 6	12. MSM INTER.	a	0	0	a	1:24	0	8. MOZAIK TEAM	a	0	0	a	5:1a	0
MSM International - Mogg 1:5, Juršin-	6. MOGG	a	2	0	1	11:7 6								9. KOŠ	a	0	0	a	4:14	0
ci - Bar Ring 1:2, Majolka - Rim 2:0.	7. BAR SAŠ	a	1	0	2	10:11 a	2. Liga MNZ Ptuj							10. ORMOŽ SRED. 3		0	0	a	4:16	0 uk
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši ekipe Bar Saš (na sliki) so v 3. krogu 1. lige MNZ Ptuj dosegli prvo zmago.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Bar Hobit (na sliki) se ni mogla resneje upirati Poetovii.
REZULTATI 3. KROGA: Polenšak
-	AC Unikat parketi 3:6, Kenguru
-	Klub ptujskih študentov 0:6, Bar Gloria - Apolon 11 7:2, As Evroavto
-	Poetovio O sole mio 2:2, Club 13
-	Draženci 3:5, Ptujska Gora - Inox Majcen 2:4.
1.	DRAŽENCI 3 3 0 0 15:6 9
2.	INOX MAJCEN 3 3 0 0 14:5 9
3.	KPŠ	3 2 10 11:1 7
4.	POETOVIO MIO 3 2 10 10:5 7
5.	UNIKAT PARKETI3 2 0 1 11:10 6
6.	BAR GLORIA 3 111 10:7 4
7.	CLUB 13 3 1 0 2 13:11 3
8.	APOLON 11 3 10 2 10:14 3
9.	POLENŠAK 3 1 0 2 9:13 3
10.	AS EVROAVTO 3 0 1 2 4:13 1
11.	PTUJ. GORA 3 0 0 3 6:15 0
12.	KENGURU 3 0 0 3 2:15 0
Danilo Klajnšek
ZLMN Ormož: Štirje z maksimalnim izkupičkom
Skupina A
REZULTATI 3. KROGA: Portal Cvetkovci.net - KOŠ 4:1, Lordi Ivanjkovci - Kog SK računalniki 2:3, Pristan Frankovci - Legende mladih vin 1:2, Mozaik Team - Mladost Miklavž Prevozništvo Pesrl 0:2, Vičanci - NK Ormož Središče kadeti 7:1.
1.	MLADOST P. 3 3 0 0 11:2 9
2.	CVETKOVCI.NET 3 3 0 0 11:3 9
3.	SK RAČUNAL. 3 3 0 0 13:8 9
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 3. KROGA: ŠD AS
Evroavto - Mladi upi Leska 8:6, Bar Avguštin - Gostišče pri Tonetu ŠD Se-lan 4:2, ŠD Majski Vrh - ŠD Pobrežje mladi 7:3, ŠD Pobrežje člani - Bar Osmica 7:4, ŠD Lancova vas - NK Videm 5:7.
1.	MAJSKI VRH 3 3 0 0 20:7 9
2.	AS - EVROAVTO 3 3 0 0 22:10 9
3.	BAR AVGUŠTIN 3 3 0 0 17:9 9
4.	POBREŽJE ČL. 3 2 0 1 19:10 6
5.	LANCOVA VAS 3 1 1 1 14:15 4
6.	NK VIDEM 3 1 0 2 12:19 3
7.	MLADI UPI - LES. 3 1 0 2 9:17 3
8.	BAR OSMICA 3 0 1 2 11:16 1
9.	PRI TONETU 3 0 0 3 5:12 0
10.	POBREŽJE ML. 3 0 0 3 8:22 0
VETERANI
REZULTATI 3. KROGA: NK Videm - Lancova vas 3:5, NK Leskovec - NK Tržec 4:6, KMN Majolka - ŠD Pobrežje 9:6. Prosta je bila ekipa Bar Avguštin.
1.	KMN MAJOLKA 3 3 0 0 30:12 9
2.	NK TRŽEC 3 2 0 1 10:11 6
3.	LANCOVA VAS 3 2 0 1 14:20 6
4.	BAR AVGUŠTIN 2 1 0 1 7:8 3
5.	NK VIDEM 3 1 0 2 10:12 3
6.	NK LESKOVEC 2 0 0 2 9:12 0
7.	ŠD POBREŽJE 2 0 0 2 9:13 0
Darko LAH
Nogomet m Žreb za SP 2010
Slovenija z Anglijo, ZDA in Alžirijo
Anglija, ZDA, Alžirija. To so imena držav, s katerimi se bo slovenska nogometna reprezentanca merila v uvodnem delu svetovnega prvenstva leta 2010 v Južnoafriški republiki. Pred več kot 200 milijoni gledalcev po vsem svetu so v petek v Cape Townu izžrebali skupine uvodnega dela filmska igralka Charlize Theron, angleški nogometaš David Beckam, nekdanji etiopski atlet Heile Gebrselassi in drugi pa so imeli za Slovence precej srečno roko.
Za začetek se bo Slovenija 13. junija z Alžirijo pomerila v Polokwaneju, mestu na severovzhodu države (1600 metrov nad morjem), pet dni kasneje ima na sporedu dvoboj z ZDA na kultnem stadionu Ellis Park v Johannesburgu (1200 metrov n. m.), za konec uvodnega dela pa bo 23. junija odigrala še dvoboj z Angleži na stadionu Nelsona Mandele v Port Eliza-bethu, mestu na jugu države.
Slovenski selektor Matjaž Kek je takoj po žrebu dejal: »Vse ekipe so na svetovni lestvici FIFA rangirane višje kot Slovenija, a to ni presenečenje. Z Angleži, ki so prvi favoriti skupine, smo se pomerili septembra, Američani so odlično igrali na pokalu Konfederacij, Alžircev pa še ne poznamo najbolje. Kljub vsemu sem prepričan, da bo Slovenija pustila dober vtis. Jasno je in ostajam pri tem, kar sem že rekel: sposobni smo se uvrstiti v drugi krog
tekmovanja, vendar moramo biti v pravi formi že na samem začetku tekmovanja.«
Diplomatsko so se odzvali tudi v angleškem taboru. Ke-kov stanovski kolega na angleški klopi, prekaljen italijanski trenerski maček Fabio Capello, pravi: »Skupina je precej izenačena. Igrali smo že z ZDA in Slovenijo in proti obema smo se mučili. Tudi Alžirija bo nevarna, ne nazadnje je izločila Egipt. Najtežja bo prva tekma proti ZDA, saj bodo imeli Američani bistveno več časa za priprave nanjo kot mi.«
Na Otoku so sicer žreb po-
spremili z navdušenjem in z besedami, da so dobili točno to, kar so si želeli. Capello pa je malce previdnejši. »Spomnim se, da so bile nekatere skupine na papirju lahke, ampak se je potem vse skupaj pokazalo popolnoma v drugi luči. Kot vse tekme na SP tudi te ne bodo lahke, ampak če želimo napredovati, moramo tudi zmagovati.«
Odziv ameriškega selektorja Boba Bradleyja, ki je nogometni svet presenetil z uvrstitvijo v finale na letošnjem pokalu Konfederacij, je bil kratek in jedrnat: »Mislim, da imamo možnosti za napredovanje. Občutek imam, da imamo pred seboj tekmece, prek katerih lahko realno gledano skočimo v drugi krog.«
Uro in pol trajajočo prireditev, ki so jo prek TV ekranov spremljali v 200 državah, sta povezovala Charlize Theron in generalni sekretar FIFA Jerome Valcke. Na njej so sodelovali številni zvezdniki, kulturniki, politiki, športni zvezdniki (kroglice je med drugim vlekel tudi David Beckham, slovensko' pa atlet Haile Gebrselassie) ... Za glasbeno podlago so skrbeli Soweto Gospel Choir, pevka Angelique Kidjo in Johnny Clegg, navzoče je pozdravil nekdanji predsednik JAR Nelson Mandela, uvodne besede so pripadle zdajšnjemu predsedniku JAR Jacobu Zumi, svoj delež pa je pristavil tudi prvi mož FIFA Sepp Blatter.
Sta, JM
Skupina A: JAR, Mehika, Urugvaj, Francija
Skupina B: Argentina, Nigerija, Južna Koreja, Grčija
Skupina C: Anglija, ZDA, Alžirija, SLOVENIJA
Skupina D: Nemčija, Avstralija, Srbija, Gana
Skupina E: Nizozemska, Danska, Japonska, Kamerun
Skupina F: Italija, Paragvaj, Nova Zelandija, Slovaška
Skupina G: Brazilija, Severna Koreja, Slonokoščena obala, Portugalska
Skupina H: Španija, Švica, Honduras, Čile
Tekme slovenske reprezentance v predtekmovanju:
13. junij: Slovenija - Alžirija (Polokwane, stadion Petra Mokaba)
18. junij: Slovenija - ZDA (Johannesburg, stadion Ellis Park)
23. junij: Slovenija - Anglija
(Port Elizabeth, stadion Nelsona Mandele)
Stadion Ellis Park, Johannesburg
Stadion Nelsona Mandele, Port Elizabeth
Kranj • Komplet medalj za ptujske kegljače
Odlični rezultati za ptujske tekmovalce
V okviru mednarodnega dneva invalidov in prazniku MO Kranj je tamkajšnje Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih 5. decembra izvedlo peti mednarodni turnir v kegljanju za slepe in slabovidne. Zbralo se je 75 udeležencev iz sedmih slovenskih društev - treh društev iz Hrvaške, dveh iz Slovaške in dveh iz Češke.
Med 75 udeleženci je bilo kar 20 udeležencev letošnjega evropskega prvenstva na Poljskem, med njimi 9 nosilcev medalj, tudi prejemnik bronaste medalje Marjan Žalar iz Ptuja, skratka pravo evropsko prvenstvo v malem, je povedala trenerka kegljaške sekcije MDSS Ptuj Silva Razlag.
Kranjski turnir, ki je že tradicionalen, je prinesel veliko
veselje za člane Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. V najmočnejši moški kategoriji B3 je Marjan Žalar osvojil zlato medaljo, njegov brat Mitja pa bronasto. Uspeh je dopolnil Jože Cestar v kategoriji B4, ki je osvojil srebrno medaljo. Marjan Žalar je bil najboljši tudi v absolutni moški kategoriji, s tem pa tudi najboljši moški udeleženec turnirja. Mitja Žalar se je v tej kategoriji uvrstil na 5., Cestar pa na 25. mesto. Uspeh bi bil lahko za Ptujčane še večji, če se ne bi Mitju in Cestarju malo zalomilo. Z dvema zlatima, eno srebrno in eno bronasto medaljo pa je mala zasedba Ptujčanov osvojila odlično 3. mesto med 14 društvi. Pred njimi so bili le Celjani, ki so imeli
v konkurenci 7 tekmovalk in tekmovalcev, ter predstavniki Zagreba, prav tako s sedmimi udeleženci, ki so nastopili tudi še v konkurenci ekip, Ptujčani zaradi pomanjkanja nekaterih kategorij za ekipni nastop v tej konkurenci niso nastopili.
Marjan in Mitja sta s svojim nastopom pokazala, da resno kandidirata za dres državne reprezentance, ki bo maja leta 2010 nastopila na 12. evropskem prvenstvu na Slovaškem. Ob tem je za ptujske kegljače zagotovo izziv 2. svetovno prvenstvo, ki bo leta 2011 v Sarajevu, zlasti pa še 13. evropsko prvenstvo, za organizacijo katerega se poteguje tudi Slovenija, je še povedala Razlagova.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj se ponovno veselijo uspeha svojih kegljačev. Tokrat so bili uspešni na mednarodnem turnirju v Kranju. Na fotografiji Marjan Žalar ob sprejemu v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj po vrnitvi z evropskega prvenstva, ki ga je organiziral predsednik MDSS Ptuj Anton Žerak.
16 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti, bralci pišejo
torek • 8. decembra 2009
Markovci • Srečanje rodbine llgovih
Po petih letih zopet skupaj
14. novembra so si po petih letih znova segli v roke člani llgove rodbine.
Spominska fotografija na srečanje llgovih, narejena pred občinsko stavbo
Foto: AP
Prvo srečanje je bilo daljnega leta 1978. Pred petimi leti se je porodila misel oziroma želja, da bi tudi mi, ki smo malce mlajše generacije, radi spoznali naše sorodnike, da bi videli, kdo vse ima korenine v naši rodbini. In tako smo se pred petimi leti večina sorodnikov prvič srečali. Ker je takratno srečanje minilo v zelo prijetnem vzdušju, so se že takrat pojavile ideje in želje, da moramo to vsekakor ponovi-
ti. Če ne prej, čez pet let.
In res, letos je minilo pet let, in ker obljuba dela dolg, smo se zopet dogovorili in organizirali srečanje Ilgove rodbine. Slavje smo pričeli z mašo v farni cerkvi sv. Marka v Markovcih, kjer smo se spomnili vseh, ki so našo rodbino za vedno zapustili. Po maši in fotografiranju za trajen spomin smo srečanje nadaljevali v gasilsko vaškem domu v Novi vasi pri Markovcih, od koder
naš rod izhaja. Cencev Slavko nam je skozi galerijo slik, ki jih je dobil od enega izmed naših najstarejših sorodnikov, prikazal kar nekaj utrinkov naših prednikov. Na družinsko drevo, ki ga je izdelal pred petimi leti, pa je prav tako vnesel vse »dogodke Ilgovih«, ki so se zgodili v teh petih letih. Zabeležil je 4 smrti, 3 poroke in - na to smo najbolj ponosni - 14 rojstev.
Ugotovili smo še, da se v naši
rodbini eno ime prenaša skorajda iz roda v rod. Ilgovi imamo skoraj v vsaki generaciji Jaka. Danes šteje najstarejši Ilgov Jaka 74 let, najmlajši pa eno leto.
Kot se za naš rod spodobi, je družabno srečanje potekalo do zgodnjega jutra. Razšli pa smo se zopet z željo, da se čez nekaj let ponovno srečamo. Upam, da bo res tako.
Alenka Petrovič
Ključarovci • Gasilski vozni park posodobljen
Novo vozilo za gasilce
PGD Ključarovci pri Ormožu deluje že 80. leto.
So eno izmed zelo aktivnih in uspešnih društev v občini Ormož. Aktivno se udeležujejo različnih izobraževanj, prireditev in tekmovanj v občinski, regijski in celo na državni ravni. Vsa ta leta jim je s prostovoljnim delom, znanjem in racionalno porabo sredstev uspelo dograditi gasilski dom, urediti gasilske prostore in nabaviti ustrezno opremo.
Gasilski vozni park je done-davnega bil v slabem stanju in ga je bilo potrebno obnoviti, saj ne ustreza vsem zmogljivostim, ki jih narekuje gasilstvo. PGD
Ključarovci je prvi manjši avto nabavilo že leta 1947. Drugi avtomobil so dobili leta 1955 iz gasilskega društva Ormož. Leta 1969 je društvo kupilo džip, po 20 letih TAM 80, v letošnjem letu, spet po 20 letih, pa so kupili gasilsko vozilo GV V1, ki je izdelano na podvozje IVECO. Nadgradnjo je izdelalo podjetje Varkar iz Maribora.
Gasilci so s svojimi sredstvi in sredstvi občinskega proračuna kupili in svečano pričakali prihod novega gasilskega vozila v soboto, 24. oktobra. Vozilo je stalo 91.080 evrov.
Vsi člani so zelo veseli in ponosni, da so uresničili svoj dolgo načrtovani cilj, seveda po zaslugi donatorjev, botrov in vaščanov
ter drugih ljubiteljev gasilstva.
Prednost novega gasilskega vozila je cisterna, v kateri je 800 litrov vode. Vozilo je opremljeno z vso potrebno opremo, ki je določena po tipizaciji vozil GZ Slovenije. Tako znaša celotna vrednost vozila z vso opremo okrog 130.000 evrov.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali s finančnimi sredstvi.
Sonja Krabonja
Foto: Tomaž Mlakar
Ključarovci • Gasilski dom najlepši v Sloveniji
Priznanje dokazuje uspešno delo
Konec oktobra se je znova uspešno in v veliko veselje tekmovalcev končala tradicionalna, že osemnajsta akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna.
Foto: Marija Miklavc
Letos je v akciji sodeloval tudi gasilski dom iz Ključarovcev pri Ormožu.
Zaključna prireditev projekta, ki ga Turistična zveza Slovenije uresničuje pod pokroviteljstvom ministrstva za gospodarstvo, je s slavnostno podelitvijo priznanj in prehodnih zastav potekala v soboto, 14. novembra v Velenju. Udeležil se je je tudi predsednik Danilo Türk, častni pokrovitelj projekta.
Gasilci iz Ključarovcev so se najprej prijavili na ocenjevane pri GZ Ormož. Šestčlanska
komisija jim je podelila prvo mesto, zato so se prijavili na omenjeno akcijo, kjer so med drugim ocenjevali tudi gasilske domove. V kategoriji gasilskih domov, ki so bili zgrajeni do leta 1930, si je gasilski dom iz Ključarovcev delil prvo mesto z Industrijskim gasilskim domom Rudnik Trbovlje.
Priznanje je članom v velik ponos in je potrdilo uspešnosti dela in vodenja gasilskega društva, ki je letos praznovalo častitljivo 80- letnico delovanja.
Sonja Krabonja
Od tod in tam
Pongrce • Zlatoporočenca Vek
V soboto, 24. oktobra, je po 50 letih skupnega življenja cirkovški župnik Janko Strašek poročil zlatoporočenca Danico in Ludvika Veka iz Pongrc 31. Zlati ženin Ludvik seje rodil 21. julija 1933 na Ložn icipriMakolah, zlata nevesta Danica, rojena Medved, pa 25. junija 1935 v Pongr-cah, Danica seje po končani šoli, ki jo je obiskovala v Cirkov-cah in na Ptuju, zaposlila v Opekarni Pragersko, Ludvik pa seje po končani šoli, ki jo je obiskoval vMakolah, zaposlil na železnici. Poročila s ta se v Cirkovcah 24. oktobra 1959. Po poroki sta se za nekaj časa preselila v Gaj, nato pa na ženino domačijo v Pongrce. Danica seje posvetila delu na domačiji, Ludvik paje še naprej z velikim veseljem opravljal službo na železnici, zraven tega paje pomagal ženi pri delu na domačiji. V zakonu so se jima rodili trije otroci: sinova Jože in Danilo ter hči Marinka, Vzgoja otrok in skrb za njihovo izobrazbo sta bili njuno največje veselje, sedaj pa se veselita uspehov svojih vnukov: Mihe, Tibia, Aleña, Mojce, Jaka in Dominika, Še vedno sta zelo vitalna in srečna v svojem delu, katerega sadove zelo rada delita z drugimi.
Saša Peršoh
Podlehnik • Izdelovali adventne venčke
Člani Turističnega društva so se v soboto pred prvo adventno nedeljo zbrali pri Novi cerkvi ter s skupnimi močmi izdelali adventni venec - velikan in adventne venčke za tri cerkve. Material zanje je v celoti pripravil Zvonko Mlakar. V soboto se je v samostanu zbrala tudi skupina Frančiškovi otroci in pod vodstvom p. Damjana so izdelovali adventne venčke, ki so jih ponesli na svoje domove. Na prvo adventno nedeljo in nedeljo Karitasa je pri pozni maši p. Damjan Tikvič blagoslovil adventni venec in vse venčke, ki so jih prinesli otroci v cerkev. Vse navzoče je pozdravil tudi predsednik TD Milan Vidovič, prvo svečko pa je prižgala Suzana Mlakar članica ŽPS.
Zdenka Golub
Vuzmetinci • Otvoritev ceste
V soboto, 28. novembra, so v Vuzmetincih odprli cestni odcep Tomažič-Kmetec-Lesjak-križ-Kralj-Čurin. Vrednost kilometra ceste je bila 100.000 evrov, izvajalca pa sta bila Cestno podjetje Ptuj in domačin Vlado Plohl. Cesta bo gotovo pripomogla tudi k razvoju turizma, saj v bližini delujeta znana vinogradnika Rado Lesjak in Stanko Čurin. Otvoritve se je v sončnem popoldnevu udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč. Svečanost je spremljal kulturni program, kjer so nastopili Ormoški oktet, folklorna skupina KTD Miklavž pri Ormožu ter domača harmonikarja. Vrvico so prerezali podžupan Branko Šumenjak, predsednik KS Miklavž Emil Trstenjak, predstavnik vasi Branko Vogrinec, najstarejša vaščanka Marija Kozar in triletna Maja Mlinarič.
Emil Trstenjak
Foto: ZG
Foto: ET
Okoli sveta (21) • Piše: Filip Kovačič
Po Severnem otoku Nove Zelandije
Prenočil sem v avtu, na parkirišču tik ob morju. Naslednje zgodnje jutro sem se odpeljal naprej proti vzhodu, moj cilj je bil East Cape oziroma najvzho-dnejša točka Nove Zelandije. Pokrajina je bila slikovita, in ko sem se vozil že kar nekaj ur, še vedno nisem srečal žive duše, razen ovac, ovce so pa bile resnično na vsakem hribčku. Vmes sem se ustavljal v zanimivih krajih. Eden izmed njih je bil kopija znamenitega britanskega Stone-henga. Medtem ko sem odkrival stranske poti, se mi je kazalec za gorivo nevarno približeval ničli. Postajal sem vse bolj nervozen. Ne bi bilo ravno prijetno ostati brez goriva na samotni cesti sredi skoraj ničesar. Vsekakor sem moral dobiti bencin, še preden se znoči. Na mojo srečo sem kmalu v vasici ob cesti zagledal nekaj podobnega bencinski črpalki. Bila je zasebna hiša z miniaturnim bencinskim servisom. Tokrat se je dobro izteklo, v prihodnje, sem si obljubil, bom previdnejši. Vožnja me je počasi utrujala in začel sem iskati kakšen poceni hotel. Prenočišč je sicer vedno dovolj, vendar je pri teh najcenejših -popotniških - najbolje rezervirati kak dan prej, saj je februarja turistična poletna sezona in so bila vsa ponavadi zasedena. Pripeljal sem se do zgradbe v obliki cerkve, oziroma bivšega samostana, ki je zdaj preurejen v hostel z zanimivim imenom Leteča nuna. V popotniškem vodiču Lonely Planet sem prebral, da občasno v tem hostlu straši, da ljudje v njem pogosto vidijo duhove. In ker sem take in podobne zgodbe že večkrat slišal, sem se odločil, da se je najbolje prepričati na lastna čutila. Ustavil sem in vprašal za sobo. Žal ni bilo več prostih postelj. Rezervirati bi moral že pred dnevi. Ko
sem upravnico vprašal, ali res kdaj vidijo duha, mi je odvrnila, da se v zgornjih nadstropjih resnično včasih pojavi duh. Pokazala mi je sliko nune, ki je nekoč živela v tej stavbi in se zdaj
kot duh občasno prikaže. Ali je to bil še en marketinški trik Novozelandcev, kako pridobiti goste, ali je pač res kaj na tem, žal nisem izvedel. Ni pa to bilo edino prenočišče v Novi Ze-
landiji, kjer baje straši duh. Ja, Nova Zelandija je res zanimiva dežela, dolgčasa pa ti ljudje res ne poznajo.
Prenočišče sem pozneje našel v prijetnem hostlu na hribu, na lepi razgledni točki sredi zaliva. In kot ponavadi, in kar je tudi eden zanimivejših delov potovanj, sem spoznal zanimive ljudi tudi v tem majhnem družinskem hostlu. Na potovanjih čas drugače teče in ljudje ki jih spoznavaš, so po mojih izkušnjah ponavadi prijetni in z njimi pre-živiš del časa, le redko se zgodi, da postaneš prijatelj in obdržiš stike, ko se vrneš domov.
Po dolgi vožnji po opusteli oceanski cesti sem prispel na skrajni vzhod države, East Cape. Res je zanimivo ko včasih po cele ure ne srečaš nikogar. Nova Zelandija je približno štirinajst-krat večja kot Slovenija, a ima samo dvakrat več prebivalcev.
Peljal sem se mimo mesta Gis-borne, kjer je James Cook prvič zagledal to deželo, jo objadral in izrisal prvi zemljevid. Še pred njim je v teh vodah plul holandski pomorščak Abel Tasman, vendar se mu ni zdela toliko zanimiva, da bi se ustavil. Zame so obalna, nekoliko zaspana mesteca s prijetno klimo prava osvežitev. Eno takih je bil Whatakani, kjer sem prenočil. To mestece je v bližini Belega otoka, najaktivnejšega vulkana v Novi Zelandiji. In kot je tam običajno, je tudi ta vulkan v zasebni lasti. Nekateri podjetni ljudje iz tega očitno znajo narediti dober posel. Obisk vulkanskega otoka je namreč zelo drag, obiščeš pa ga lahko samo preko specializiranih agencij, ki plačujejo določene odstotke zaslužka lastniku.
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Oče preveč na računalniku
Moj oče si je pred dvema, tremi leti kupil prenosni računalnik, tako za delo in za prosti čas. Trenutno ne dela in tako v rabi prevladuje slednja komponenta. Tako ima praktično vse dopoldne čas zase (mama je v službi). Včasih pa imam občutek, da enostavno preveč časa preždi za računalnikom, predvsem na račun obiskovanja pornografskih strani. Očitke zanika, češ da bere samo novice in karta (kar pa dokazano ne drži in sem ga nekajkrat zalotil po nesreči). To, kaj gleda, me ne moti. Zdi se mi, da je bolj problem v tem, koliko časa nameni tej »aktivnosti«. Tu je nekaj vzorcev obnašanja, ki sem jih opazil v zadnjih letih.
Čas na računalniku: v povprečju je to 3-4 h na dan (praktično vse dopoldne, ko mame ni doma). To se ponavlja dan za dnem. Dobro, če si en dan na računalniku 2uri, en dan 3, en da pa 1 ... Toda on »visi tam« vsak dan kar občuten čas. Nerad prizna, da je toliko časa na računalniku. Ko ga kdo vpraša, kaj dela cel dan, odvrne: »Sem šel v trgovino« ali »Sem posesal sta-
novanje«, »Na računalniku igram pasjanso, tako da mine čas« ... Kar je lahko res, a to je le kaplja v morje. Nerad hodi iz stanovanja, razen če to ni nujno. Včasih je dejal: »Ne morem biti cel dan doma, rabim zrak.« Zdaj je obratno; ko ga z mamo kdaj vprašava, ali gre kam z nama, to zavrne. Zdi se mi, da svoj prosti čas prilagaja računalniku in ne obratno. Ko gre(va) recimo na vrt kaj delat, mora on biti ob skoraj točno določeni uri doma, preden pride mama iz službe ... Razen občasnih šaljivih prebliskov se z njim še nisem resno pogovarjal o tej temi. Po karakterju je namreč oče zelo hitro vzkipljiv, hkrati pa tudi zamerljiv in ne prenese kakršnekoli kritike na svoj račun. Namesto konstruktivnega pogovora se rad zavije v molk, tako da v drugih vzbuja občutek krivde. Zato sem se obrnil sem. Najprej, ali je to, kar sem omenil, sploh problem. Naša generacija je zrasla ob računalniku in morda pri sebi tega ne vidimo, toda ko vidimo, kako lahko računalnik »pasivizira« ljudi, me je kar malo strah. Drugič: ali naj se z njim sploh kaj pogovorim? Po eni strani bi rad, da bi bil aktivnejši v
drugih dejavnostih, saj je zdaj še relativno zdrav. Po drugi strani pa vem,da ima tudi on svoje želje in potrebe ...
Lepo pozdravljeni!
Kot opisujete, vaš oče veliko časa preživi na računalniku. Po vašem občutku veliko preveč. In najverjetneje vas občutek ne vara. Oče v sebi doživlja neko stisko, ki jo kompenzira z računalnikom. Doma je, brez službe, kar je lahko za moškega zelo težko. Vendar ga to ne opravičuje. V prvi vrsti je on tisti, ki bi moral poskrbeti zase.
Lahko se z njim pogovorite, brez napadanja. Vendar dvomim, da vas bo poslušal, tako kot tudi vi niste prepričani o tem. Morda bi bilo smiselno, da se z njim pogovori mama, vendar brez obsojanja. Veliko tega, kar se dogaja z njim, je prav tako del njunega odnosa. Vendar mama ni odgovorna za to, kar on počne, lahko pa mu pomaga. Nič ni narobe z njim, samo pomoč potrebuje, da bo lahko izrazil, kako mu je, se nekomu odprl. Težko vzdrži v občutjih, ki se mu prebujajo.
To, kar opisujete, je njuna težava in vi kot otrok ste zelo vpleteni. Starša bi morala poskrbeti zase in
za svoj odnos, vendar se delata, da se nič ne dogaja, vi pa doživljate vso stisko in moro, ki se v hiši prebuja. Poskušajte se pogovoriti še z mamo. Težko je za vas, ker vas je posrkal zakonski konflikt. Tukaj otroci najbolj trpijo in nosijo nekaj, za kar so odgovorni starši.
Težko je najti pravi odgovor, dokler še živite s straši, saj je težko razmejiti njun svet od svojega. Pogovor ne bo odveč. Povejte jima, kako nevzdržno postaja doma, povejte to, kar vi čutite, to pa je najverjetneje tudi vse, kar lahko naredite. Tako boste vrnili čutenje staršema, onadva pa bosta morda začutila, da imata problem, ki bi ga bilo smiselno rešiti.
Lepo se imejte.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: OSO SSS GOS
Na valovih časa
Torek, 8. december
Danes goduje Marija.
65 pr. n. št. se je rodil rimski pesnik Horac, največji mojster klasičnega rimskega pesništva.
1832 se je rodil norveški pesnik, pisatelj in dramatik Björnstjerne Björnson.
1854 je papež Pij IX. je v soglasju z večino škofov po svetu v papeški buli Ineffabilis Deus razglasil dogmo, da je Devica Marija brezmadežno spočela.
1865	se je rodil največji finski skladatelj Jan Sibelius.
1869 se je začel prvi vatikanski koncil, na katerem so sprejeli dogmo o papeževi nezmotljivosti.
1894 se je rodil ameriški risar stripov Elzie Segar, avtor Popaja. 1904 je Jožef Klekl začel v Črenšovcih izdajati mesečnik Nevtepeno poprijeta Devica Marija. Sreda, 9. december Danes goduje Valerija.
Danes je mednarodni dan boja proti korupciji.
1608 se je rodil John Milton, največji angleški pesnik po Shakespearu.
1717 se je rodil utemeljitelj nove arheološke znanosti in moderne primerjalne umetnostne zgodovine nemški znanstvenik Johann Joachim Winckelmann.
1742 se je rodil švedski kemik Karl Wilhelm Scheele.
1824 je revolucionarna vojska v bitki pri Ayacuchu premagala špansko
kraljevo armado in tako zagotovila dokončno samostojnost Peruja.
1871	se je rodil na Igu pri Ljubljani slovenski naturalistični pisatelj in Fran Govekar.
1931 so razglasili v Španiji novo ustavo, s katero je postala Španija
parlamentarna republika.
Četrtek, 10. december
Danes goduje Smiljan.
Danes je dan človekovih pravic.
1807 se je rodil v Podljubinju slovenski duhovnik, domoznanec in arheolog samouk Tomaž Rutar.
1845 je inženir R. W. Thompson v Londonu patentiral z zrakom napolnjene pnevmatike.
1869	je bilo v Celovcu ustanovljeno prvo slovensko katoliško politično društvo na Koroškem.
1884 se je rodil v Opatjem selu pri Gorici slovenski politik Drago Ma-rušič.
1896	je umrl je Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, ki je odkril di-namit.
1903 sta dobila Pierre in Marie Curie Nobelovo nagrado za fiziko.
1927 smo dobili v Sloveniji organizirano posredovanje dela.
Petek, 11. december
Danes goduje Danijel.
Danes je svetovni dan gora.
1843 se je rodil nemški zdravnik Robert Koch.
1872	je 52 prijavljencev ustanovilo v Ljubljani Društvo slovenskih pisateljev in za predsednika izvolilo Davorina Trstenjaka.
1873	se je rodil na Bledu prvi rektor ljubljanske univerze Josip Ple-melj.
1938 so bile zadnje volitve v Kraljevini Jugoslaviji.
1946 je bila ustanovljena mednarodna organizacija za pomoč otrokom
Unicef.
1989 so v zapisniku Demosa zapisali, da je bila prva točka njihovega sestanka Podpis sporazuma v združeno demokratično Opozicijo Slovenije - Demos. Sobota, 12. december Danes goduje Aljoša.
64 p. n. š. je postal Cezar pontifex maximus, to je prvi med duhovniki. 1452 so v cerkvi Hagia Sofia v Konstantinoplu uradno razglasili ponovno zvezo med katoliško in pravoslavno cerkvijo. 1811 je generalni guverner Ilirskih provinc podpisal Odlok o začasni ureditvi Ilirskega šolstva.
1866	se je rodil na Braniku pri Gorici teolog in narodni delavec Andrej Pavlica.
1888 se je rodil v Zavodnju slovenski kipar Ivan Napotnik.
1892 se je rodil v Gorici slovenski zgodovinar Milko Kos.
1901 je italijanski fizik Guglielmo Marconi opravil prvi radijski prenos
čez Atlantik.
Nedelja, 13. december
Danes goduje Lucija.
1457 se je rodila v Bruslju vojvodinja Marlja Burgundska, dedinja Karla Drznega in Izabele Bourbonske.
1553 se je rodil Henrik IV. Navarski, prvi francoski kralj iz družine Bour-bonov, kasnejši vodja hugenotov.
1797 se je rodil v Düsseldorfu najvidnejši lirik nemške romantike pesnik Heinrich Heine.
1816 se je rodil nemški izumitelj in podjetnik Werner von Siemens, inženir in eden od utemeljiteljev elektrotehnike. 1838 se je rodil francoski botanik Pierre-Marie-Alexis Miltarde. 1860 se je rodil francoski gledališki igralec Lucien Guitry.
1897	so v rusko-japonski vojni ruske čete zasedle Port Arthur. Ponedeljek, 14. december
Danes goduje Dušan.
1870	so odprli železniško progo Ljubljana-Jesenice-Planica-Trbiž. 1886 se je rodil v Kanalu ob Soči slovenski pesnik in umetnostni zgodovinar Vojeslav Mole.
1913	je prišel otok Kreta pod Grčijo.
1914	se je rodil slovenski humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski - Ježek.
1935 je zaradi starosti odstopil predsednik Češkoslovaške republike Tomaš Masaryk.
1940	je v zgodnjih jutranjih urah v Beogradu umrl voditelj SLS dr. Anton Korošec.
1941	je nemški ministrski svet za državno obrambo na željo obeh šefov civilne uprave izdal »odredbo o pridobitvi državljanstva na osvobojenih območjih Spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske.«
AvtoD£OM
Limuzinska različica Renaultovega megana
Francozi so predstavili limuzinsko različico Renaultovega megana, ki je zasnovan drugače kot ostali člani družine megane, zato nosi svoje ime ter obljublja veliko prostora za potnike in za njihovo prtljago. Fluence velja za globalni izdelek, zato bo namenjen številnim trgom po celem svetu - z izjemo Severne Amerike in Grenlandije.
Globalen razvoj si koncern Renault/Nissan seveda lahko omisli: na Japonskem je Nissan, v Južni Koreji Samsung, nekaj so dodali tudi Turki, ki bodo limuzino izdelovali. Turški trg takšne limuzine sprejema z odprtimi rokami, res pa je, da so njihove ceste precej drugačne. V zahodni Evropi je po drugi strani trg klasičnih limuzin velik le tri odstotke celotnega segmenta C oziroma spodnjega srednjega razreda, kar je skoraj zanemarljivo, zato Francozi računajo tudi na druge države, še posebej, ker fluence velikostno sili v razred višje.
Pri Renaultu so zmeraj znali oblikovati všečne avtomobile in tudi fluence je tak. Ugaja s svojo eleganco in z nekaterimi kromiranimi oblikovnimi poudarki okvira bočnih oken, notranjih kljuk vrat in ročice menjalnika. Posebej izstopajo tekoče poteze zunanjosti, na kar asociira tudi ime tega avtomobila.
V bistvu gre, čeprav v imenu tega ni zaznati, za štirivratno izvedbo megana z nekaterimi stilističnimi popravki; tako je večina stikal logično postavljenih - med njimi tudi gumbi navigacijske in klimatske naprave, ob volanu nameščen upravljalnik za radio
in telefon ter gumb regulatorja in omejeval-nika hitrosti. Za bolj izbirčne kupce ponujajo še usnje v dveh barvnih odtenkih, sicer pa lahko izbirajo med oblazinjenjem v svetli ali športni temni barvi.
Voznikov sedež ima 240 milimetrov vzdolžnega in 70 milimetrov višinskega pomika, za komolčni prostor spredaj in zadaj ter za kolenski prostor zadaj celo trdijo, da je največji v razredu. V notranjosti boste našteli za 23 litrov odlagalnih mest, vključno z osvetljenim in hlajenim devetlitrskim predalom za rokavice in dvolitrskim prostorom na osrednji konzoli. Prtljažnik v osnovi ponuja 530 litrov prostora, ki ga je mogoče s podiranjem zadnje sedežne klopi še povečati, ob tem pa avto nima kovinske ojačitve, ki pri večini tovrstnih vozil deli potniški del s prtljažnikom. Oprema vozila je seveda odvisna od debeline denarnice, ampak klimatska naprava bo pri nas skoraj zagotovo v vseh različicah. Med doplačljivo opremo najdemo tudi deljivo samodejno klimatsko napravo, cenovno ugodno ter napredno navigacijo Carminat TomTom, avdiosistem Arkamys z bluetoothom in vhodom USB ter ksenonske žaromete.
Na začetku prodaje bodo na voljo štirje motorji: bencinska imata prostornini
1,6 in 2,0 litra, dizel pa 1,5 litra. 2,0-litrski bencinski stroj s 140 konji bo moč naročiti skupaj z neskončnostopenjskim menjalnikom CVT, ki ga je razvil japonski Nissan. Tudi običajni štiristopenjski samodejni menjalnik je močno posodobljen: novi sta hidravlična sklopka in nadzorna elektronika, s tem je odziv menjalnika hitrejši in zdrs sklopke manjši. Zahodnoevropskemu trgu bosta namenjeni močnejši izvedbi turbodi-zlov z 90 oziroma 110 KM, ki sta opremljeni s filtrom trdnih delcev in zato izpolnjujeta okoljske norme Euro 5. Treba je izpostaviti, da bo fluence leta 2011 na voljo tudi v električni različici, kar pomeni, da v zrak ne bo izpustil niti grama ogljikovega dioksida, sicer izpusti dizelskih različic znašajo 119 gramov na prevožen kilometer.
Francoski inženirji so dali poudarek tudi varnosti vozila: novi fluence je lahko opremljen s protiblokirnim zavornim sistemom ABS s pomočjo pri zaviranju v sili, nadzorom stabilnosti vozila ESC, s šestimi varnostnimi blazinami, zategovalniki in omeje-valniki zatezne sile tritočkovnih varnostnih pasov ter regulatorjem in omejevalnikom hitrosti.
Čeprav je fluence postavljen na megano-vo (grandtour) platformo tretje generacije in ima enako medosno razdaljo, naj bi se podobnosti tukaj končale. Pri Renaultu trdijo, da so podvozje dodelali do te mere, da je prečnih nagibanj manj, tudi volanski mehanizem naj bi bil hitrejši, torej odzivnejši kot pri prejšnji generaciji štirivratnega megana. Nekoliko preseneča podatek, da je sprednji pomožni okvir sposojen iz prejšnje generacije megana, a kot pravijo njihovi strokovnjaki, je ta naravnan na udobje, pa tudi zaradi združljivosti proizvodnje, ki poteka v isti tovarni v Turčiji, kjer so izdelovali megana druge generacije.
Kot že omenjeno, limuzinsko oblikovani avtomobili v Evropi niso med bolj želenimi, zato bodo novi model izdelovali v Turčiji (tudi zaradi bistveno cenejše delovne sile), namenjen bo predvsem turškim, ruskim in romunskim kupcem, čeprav se lahko zgodi, da ga bodo zaradi ugodne cene prodajali tudi na ostalih evropskih tržiščih.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Pelin (Artemisia absinthum)
Ljudska imena: pelinka, pravi pelin, pelen...
Opis: Pelin je trajen, siv pol-grm, ki zraste 60-130 cm visoko. Uspeva skoraj povsod, rad ima suho zemljišče v topli in zavetni legi. Spoznamo ga po svileno dlakavih poganjkih, listi pa so srebrno dlakavi. Spodnji listi imajo podolgovate, suličaste segmente, proti vrhu pa so listi zmeraj manjši. Med zdravilne dele rastline spadajo listi in zel, ki jih nabiramo od julija do septembra, ko rastlina cveti. Socvetja posušimo obešena v temnem in toplem prostoru (3-4 tedne). Posuše-
ne liste lahko hranimo približno leto dni v zaprti posodi.
Zdravilne snovi in učinkovine: Pelin vsebuje veliko koristnih snovi, predvsem eterično pelinovo olje, ki je mešanica več zapletenih organskih spojin. Ostale snovi so gren-čine: artemisin, absintin in anabsintin. Vsebuje tudi organske kisline: jabolčno, jantarjevo. Ob zgoraj naštetem so prisotni še: eterično olje tujon, terpeni (azulen in tanaceton), kalijeve soli in manganove soli. Zaradi prisotnosti vseh teh snovi ima pelin nekoliko pekoč, rahlo sladek vonj po brinu in popru z rahlim pridihom po meti. Okus je podoben in ima blag grenak priokus.
Delovanje in uporaba: Pelin vsebuje celo vrsto učinkovin. Zaradi le-teh se uporablja predvsem za dobro prebavo in tek. Zbuja izločanje žolča, hitro odpravi prebavne motnje in napenjanje. Za ljudi brez žolčnika je pelinov čaj izredno priporočljiv. Odlično odpravlja krče v prebavilih, uporablja se še pri kroničnem zaprtju, driskah, prevelikem izločanju želodčne kisline, ne-
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
prijetnem zadahu ... Ker peli-novo olje pospešuje delovanje ledvic, smemo pelinov čaj piti tudi pri vnetju mehurja in ledvic, vendar moramo paziti, da odmerki niso preveliki, saj premočno draženje ledvic lahko ustavi izločanje urina, s tem pa se vnetje posledično poslabša.
Zaradi vseh pelinovih zdravilnih učinkovin se zmanjšajo presnovne motnje, ki imajo svoj izvor v nerednem delovanju prebavil, jeter in žolčnika.
Zdravilni pripravki: Uporabljamo ga samostojno kot čaj ali v čajnih mešanicah. Pripravki s pelinom se najbolj
uporabljajo za dobro prebavo in tek, zato so največkrat v kombinaciji s kolmežem, en-cijanom in janežem. Lahko se pripravi tudi alkoholni izvleček (Tinctura absinthii).
Sklepne misli: Pomembno se mi zdi povedati tudi nekaj o zlorabi pelina, ki je bila znana že v 18. stoletju, ko so iz pelina, janeža in še drugih zelišč in začimb z maceracijo in destilacijo pripravili močno, aromatično žgano pijačo absint. Pijača omogoči raz-vedritev in poživitev ter lažjo obliko evforije, kar je poleg vsebnosti alkohola posledica številnih psihoaktivnih učinkovin, ki jih vsebujejo zelišča, iz katerih je absintpripravljen (predvsem tujon, ki je prisoten v pelinu).
Pri ljudeh prevladuje mnenje, da je pelin zdrav in ne more škodovati. Pri pripravi čajev se lahko uporabi prevelike količine pelina ali pa manjvredne rastline (preverite zanesljivost proizvajalca), to pa lahko zdravju bolj škoduje kot koristi, zato previdnost pri uživanju pelina ni odveč. Držite se navodil za pripravo čajev in dnevno priporočenih
količin ne prekoračite. Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
Lekarne Ptuj-Lekarna Budina Brstje
Moje cvetje
Vse svetleje je
Na venčku smo prižgali drugo svečko, ki prinaša mir. Upam, da ga bo prinesla tudi v vaše družine. Za nami je tudi Barbara, ko posejemo prvo božično žito. Ta lep slovenski običaj smo kar za nekaj let zanemarili, zdaj pa se v prenovljeno obliki spet vrača v naše družine. Ker je to zelo enostaven a prijeten način, da prinesemo zelenje - življenje v naše domove, ki so večji del dneva v temi, sem prepričana, da ga mnogi posejete. Pri tem pa sploh ni potrebno veliko znanja, še manj pa denarja, da to naredimo. Žito bo lepo vzkalilo in ozelenelo že na plitvih krožnikih, na katere bomo dali v več plasti zvito papirnato brisačo, ki jo bomo primerno namočili, nanjo pa na gosto razporedili seme. Potem pa moramo
Foto: Miša Pušenjak
samo še vsak dan poskrbeti za primerno zalivanje. Sama sem sicer bolj za to, da seme vseeno posejemo v zemljo, ki pa je je lahko samo za dober centimeter ali dva. Damo jo na svetlo in čez dva tri dni bodo na plan prikukale svetlozele-ne palčke, ki se bodo v nekaj dneh razvile v živozeleno listje mlade pšeničke. Če dodamo še kakšno pentljo ali božični okrasek, že imamo lepo in poceni dekoracijo za polepša-nje prazničnih dni. Naslednji tradicionalni datum, ko se je sejalo žito, je ravno danes, v torek, 8. decembra, na Marijin praznik. Najlepše pa bo žito ravno v prazničnem božiču in veselem novem letu, če ga bomo posejali še nekoliko kasneje, na Lucijino, to pa je 13. decembra.
Balkonsko cvetje in posodovke v zimovališču
Zaradi toplega vremena moramo biti še pozornejši na vse rastline, ki jih prezimljamo. Tako vreme jih lahko vzpodbudi k ponovni rasti. Zato moramo nujno zračiti prostore vsak dan vsaj eno uro. Ob enem sproti pregledamo rastline, odstranimo vse odmrle liste. Če se rastline preveč tiščijo skupaj, jih poskušamo razmakniti, če je seveda dovolj prostora.
Rastlin med prezimovanjem ne zalivamo preveč, le toliko, da je zemlja malo vlažna. Izhlapevanje vode iz zemlje povzroča višjo zračno vlago ravno ob listih, zato se lahko na njih razvije bolezen. Vsako propadlo rastlino pa takoj odstranimo, da se bolezen ne razširi prehitro. Pri tem morate biti zelo pozorni, saj radi propadlo rastlino pogledamo od blizu, se je dotaknemo z rokami in podobno. Ko to enkrat naredimo, se ne smemo več dotikati zdravih rastlin.
Zdaj se spomnite tudi na amarilise oz. vitezove zvezde. Poglejte jih v kleteh in posadite v zemljo, rahlo zalijte in še vedno pustite v temi, lahko pa so na nekoliko bolj toplem. Ko poženejo cvetne popke, jih prestavite v svetle prostore.
Okrasne gredice
Ne še povsem zimsko vreme gre na roke vsem, ki še niso posadili spomladanskih čebulnic. Mnogi si tudi želite še posaditi kakšen okrasni grmiček ali drevo. Za vse to je seveda še primeren čas. Le paziti moramo, da tega ne počnemo takrat, ko je zemlja zelo mokra. Potem bomo namreč ravno okoli na sveže posajenih korenin dali zemljo, ki se bo ob sušenju sesedala in sprijemala, tako da bo za novo rastoče korenine zelo težko, da se dobro in hitro razvijejo. Skoplje-mo tudi jamo za božično drevo, če nameravamo imeti živo smrekico. Ne vemo namreč, kakšno bo vreme po božiču in novem letu. Žive smrekice se v ogrevanih prostorih ne počutijo dobro, pogosto pričnejo ponovno rasti, kar je lahko zelo slabo, če želimo, da drevo ostane živo še nekaj let. Običajno pa je ravno to vzrok, da se mnogi odločajo za smrekice, posajene v lonce. Če želimo, da bodo preživele do konca zime, jih moramo čim prej spet presaditi na prosto. Če imamo jamo že skopano, lahko to naredimo tudi, če je okolica zmrznjena. Drugače smo lahko v težavah. Dela nam torej kljub zimi še ne zmanjka. Ampak tisti, ki imamo radi rastline, smo tega pravzaprav veseli.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Robbie Williams še naprej osvaja glasbeno Evropo, saj je s svojim albumom Reality Killed The Video Star že drugi teden zapored na vrhu evropske lestvice albumov. Album se je samo v Veliki Britaniji prodal v 323 tisoč izvodih. V tem tednu pa je na prvem mestu še v Nemčiji, Švedski in na Nizozemskem. Na drugem mestu evropske lestvice še naprej ostaja Michael Jacksonov z albumom This Is It, na tretjem mestu pa je album The Fall Norah Jones. Ne evropski lestvici singlov je na prvem mestu zasedba Black Eyed Peas s skladbo I Gotta Feeling.
George Michael bo v
času božičnih in novoletnih
praznikov razveseljeval z novo verzijo skladbe December Song, ki bo uradno izšla 14. decembra. To bo njegova prva božična skladba po legendarni že zimzeleni božični uspešnici Last Christmas iz leta 1984. George Michael je eden izmed najuspešnejših pop pevcev na svetu, v svoji karieri je prodal več kot 100 milijonov albumov, 11-krat se je s svojimi singli uvrstil na prvo mesto britanske lestvice, prav tako je omenjeno lestvico osvojil s kar osmimi svojimi albumi, desetkrat pa je bil tudi na prvem mestu ameriške glasbene lestvice.
V minulem tednu so mnogi mediji po svetu obja vili neuradne informacije o nastan-
George Michael
Pripravi se na nepozabno dirko! Dirkaj z najboljšimi dirkalniki in se podaj v lov na zmago proti težkim nasprotnikom, proti tebi pa delujeta tudi čas in teren! Premagaj vse in zmagaj! Published by: Gameloft
Pošlji: TD AVTO na 3G3G
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
To je to
Foto: internet
Robbie Williams
ku nove superskupine, ki naj bi jo sestavljali nekatera velika imena s svetovne glasbene scene. Govorice je sprožil producent Kevin Shirley, ki je izdal, da Joe Perry in Brad Whitford iz zasedbe Ae-rosmith, Jimmy Page in Eric Clapton že snemajo pesmi, ki bodo del novega albuma, banda, katerega ime še ni znano. Nekateri se sprašujejo, kaj počnejo štirje kitaristi na enem kupu. Ali je to sploh možno? Več o samem projektu naj bi člani skupine razkrili januarja leta 2010
Pevec britanske rock skupine Oasis Liam Gallagher
je najavil, da bo kmalu pričel snemati nov samostojni album. Skupino Oasis je avgusta letos zapustil vodja in avtor Noel Gallagher, ostali člani pa so se odločili, da bodo skupaj sodeloi 'ali še naprej. Novi album 37-letnega Liama Gallaghera se pričakuje naslednje leto. Skupina, v kateri so še Gem Archer, Andy Bell in Zak Starkey, je že naredila nekatere demo posnetke, »resneje« pa se bodo dela lotili, kot pravijo sami, takoj po božičnih praznikih. Oasis so se razšli letos med svojo glasbeno turnejo
po Franciji.
®@®
Britanski magazin NME je izbral najboljše skladbe desetletja. Za največji hit zadnjega desetletja je bila izbrana skladba Crazy in Love pevke Beyonce. Uspešnica, ki jo je ameriška pop diva zapela skupaj s svojim možem Jay-Z-em in je bila prvi singel z njenega takratnega albuma Dangerously in Love, je dosegla velik mednarodni uspeh in se uvrstila tudi na prvo mesto britanske in ameriške lestvice.
®®®
Bob Dylan je posnel videospot za prvi singel z božičnega albuma. Videospot za skladbo Must Be Santa je del promocije za njegov prvi bo-
žični album, ki je izšel pod imenom Christmas In The Heart. Na albumu ob že omenjeni skladbi Must Be Santa ta legendarni glasbenik prepeva še druge božične skladbe, kot so Here Comes Santa Claus, Winter Wonderland in Little Drummer Boy. Christmas In The Heart je že 47. album Boba Dylana in prvi po letošnjem med publiko zelo dobro sprejetem avtorskem albumu Together Through Life. Bob Dylan bo celoten prihodek od prodaje albuma podaril humanitarni organizaciji Feeding America. ®®®
Pred kratkim so vpisali 25 novih skladb v Grammy Hall of Fame. Svoje mesto v tej prestižni glasbeni instituciji so našle nekatere velike svetovne uspešnice, kot sta skladbi Riders On The Storm skupine The Doors in California Girls skupine Beach Boys. Do sedaj je ta čast doletela 851 skladb različnih glasbenih zvrsti. Med ostalimi, ki so se letos vpisali v to institucijo, najdemo še Jamesa Browna in It's A Man's Man's Man's World, Jose Feliciana in njegovo Feliz Navidad, zatem the Isley Brothes in njihovo Twist and Shout. Celotna kolekcija z vsemi 851 skladbami je shranjena v Grammy
muzeju v Los Angelesu. ®@®
Ameriška r&b zvezda Alicia Keys je dolgo časa skrivala detajle okrog svojega novega studijskega albuma. Novi album bo pod naslovom The Element of Freedom izšel 15. decembra. Alicia je potrdila, da je za omenjeni album posnela tudi dueta z Beyonce in raperom Drakeom, skladbi nosita naslova Put It In A Love Song in Unthinkable (I'm Ready). Prvi in drugi singel z nove plošče, skladbi Doesn't Mean Anything in Try Sleeping With a Broken Heart, sta že uvrščena na Billboardovo R&B/Hip-Hop lestvico.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z & ALICIA KEYS
2.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
3.	TIK TOK - KE$HA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THE OFFICIAL BBC CHILDREN IN NEED MEDLEY -PETER KAY'S ANIMATED ALL STAR
2.	YOU ARE NOT ALONE - X FACTOR FINALISTS 2009
3.	WHATCHA SAY - JASON DERULO
NEMČIJA
1.	ICH + ICH - PFLASTER
2.	RUSSIAN ROLUETTE - RIHANNA
3.	BODIES - ROBBIE WILLIAMS
Čemu kuhinje?
Pa res, čemu kuhinje? Saj ljudje dandanes več ne kuhajo. Pravzaprav ne vem, čemu sploh imajo kuhinjo ... Aja, ker jo ima sosed in seveda je potem potrebno imeti lepšo in dražjo. Vendar to je naša kutura, zanima me zakaj izumira kuhanje. Nekaj tako svobodnega in razveseljujočega. Vsi povprek raje hodijo v restavracije in se nažirajo z ogabnimi poci, ki sploh nimajo okusa, namesto da bi si doma kaj pripravili. To je pa ta ameriški trend .
Moderno je iti v restavracijo. Ah, ko bi se ljudje zavedali, kako drage so te. Do desetkrat! Poleg tega pa je hrana v njih tako ali drugače že vnaprej pripravljena in velikokrat draži želodec, če ne povzroči kar same rane. Poleg tega pa so jedilniki v restavracijah zmerom enaki in ljudje potem seveda jedo zelo enolično hrano. Kar pa seveda spet ni dobro. Da tega, kako mora biti vsak drugi dan jesti enako hrano, sploh ne razpravljam. Mene osebno restavracije sploh ne privlačijo, veliko pa jih. Čemu? Seveda, tako so bili naučeni! Družine več ne jedo doma, raje gredo v restavracijo. Trend, da družina skupaj pripravlja kosilo in potem skupaj je, izumira, četudi hrana ljudi zbližuje. Sam si hranjenje predstavljam skoraj kot nekaj intimnega, nekaj, kar se dela doma. S trendom restavracij pa ne izumira samo povezanost družin, izumira tudi samo znanje kuhanja. Ljudje sploh več ne znajo kuhati! Morda jajca ali hrenovke, kaj več pa že predstavlja problem. Tudi za to so v neki meri krive restavracije. Čemu bi otroke doma učili kuhati, saj vendar obstajajo restavracije! Novejše generacije po mojem tako ali tako mislijo, da hrana raste v restavracijah.
Problem (ne)kuhanja je še posebej izrazit pri ženskah. Dandanes je že prava redkost, če ve katera dobro kuhati. To skorajda več ne obstaja. Spet so krive restavracije, STARŠI, ki jih tega niso naučili, ter te raznorazne pravice, s katerimi zganjajo cirkuse. Nisem noben antifeminist, zdi pa se mi, da odkar imajo ženske vse mogoče pravice, klasika izumira. Saj ne, da bi mislil, da bi morale kuhati samo ženske, kuhati bi moral znati vsak, ki zna jest, vendar imam tak občutek, da dandanes vse samo kričijo naokoli, kakšne pravice imajo, in da niso gospodinjski aparati. In če mož ženi reče, zakaj ni nič skuhala . to je lahko razlog za ločitev, saj je ne spoštuje kot enakovredne in misli, da je njegova sužnja! Ljudje kuhanja več ne dojemajo kot nekaj lepega, nekaj, kjer si na primer svoboden. Postalo je muka, delo, ki je odveč. Poleg tega pa dandanes ljudje seveda nimajo časa! Nimajo časa brati, ne hoditi na sprehode, ne na izlete, niti kuhati več ne. Kaj pa potem delajo cele dneve? To so le izgovori za ljudi, ki nočejo kuhati. Nimajo časa kuhati, imajo pa čas sedeti v gostilni . Kako dolgo pa se čaka v restavracijah? Okoli uro, uro sedenja in izgubljanje časa. Vendar ne, za to nimajo nečasa.
Pa to ni edini izgovor, ki se ga spomnijo. Zelo priljubljen je na primer tudi tisti »... saj bi kuhal/a, pa ne znam ...« Bla, bla, bla in BLA! Ne vem kuhati, kaj takšnega pa še ne. Mar sem se jaz rodil z znanjem in kuharskimi recepti? So se morda vsi ostali ljudje, ki znajo vihteti lonce? Ne, s tem se ne rodiš in zato ne moreš reči, da preprosto ne znaš. To je izgovor za ljudi, ki nimajo volje kuhati. Nihče se ne rodi pameten. Imamo na tisoče knjig v vseh mogočih jezikih, kjer je nešteto receptov, le prebrati je kdaj treba kakšno. Vendar tudi to ne gre kar tako. Kako neki naj ti ljudje berejo? Saj se vendar niso rodili z znanjem branja .
Matic Hriberšek
Le s t v i c
NAJ
1.	FIGHT FOR THIS LOVE - CHERYL COLE
2.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
3.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
4.	BODIES - ROBBIE WILLIAMS
5.	SECRETS - ONEREPUBLIC
6.	YOU KNOW ME - ROBBIE WILLIAMS
7.	HAPPY - LEONA LEWIS
8.	IF A SONG COULD GET ME YOU - M T LARSE
9.	HAVEN'T MET YOU YET - MICHAEL
C
10.	MILLION DOLLAR BILL - WHITNEY I
11.	BAD BOYS - ALEXANDRA BURKE I RIDA
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
Carski praženec, kompot SREDA
golaževa juha, polnozrnat kruh ČETRTEK
ocvrti kotleti, pomfri, solata PETEK
*skutini njoki z gobovo omako
SOBOTA
bograč
NEDELJA
korenčkova kremna juha, goveji zrezki v omaki, riž, solata PONEDELJEK
**sojini polpeti, rdeča pesa v solati
*Skutini njoki z gobovo omako
Skutini njoki: 1/2 kg skute, 40 dag moke, 1-2 jajci, sol, na drobno narezana rukola
Vse sestavine zmešamo in damo za pol ure v hladilnik. Nato oblikujemo svaljke, debele približno 2 cm, in jih narežem na okorg 2 cm dolge kose - njoke. Skuhamo in prelijemo z gobovo omako.
Jurčki v smetanovi omaki: čebula, jurčki, sladka smetana, voda in vino za zalivanje, moka za zgostiti, sol, poper, peteršilj, česen.
Čebulo prepražimo na olivnem olju, dodamo jurčke in česen ter vse skupaj malo podu-šimo. Dodamo žličko moke, malo premešamo in zalijemo z vodo in vinom. Začinimo, skuha-monin tik pred koncem dodam še smetano. Prelijemo čez kuhane njoke.
Sojini polpeti
1 čebula, 2 jajci, 2 korenčka, 2 rezini kruha, ščepec majarona, 1 velika žlica masla ali margarine, 1 dl mleka, vejica peteršilja, ščepec popra, 200 g sojinih kosmičev, ščepec timijan, žlička zelenjavne mešanice.
Kruh narežemo na kockice, dodamo mu sojine kosmiče in vse skupaj poškropimo z mlekom. Dodamo jajce, sesekljan peteršilj, poper, majaron, timijan, sesekljano čebulo, žlico masla ali margarine ter na ribežen nastrgano korenje. Za okus lahko dodamo tudi malce zelenjavne mešanice. Premešamo. Maso pustimo vsaj dve uri stati v hladilniku. Nato oblikujemo polpete, jih povaljamo v moki in ocvremo v vročem olju. (Že oblikovane polpete lahko tudi zamrznemo in jih imamo tako vedno pri roki.)
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Armenski pregovor: "Preden debeli shujša, je suhi že mrtev." -k-k-k
Nemški pregovor: "Tolste kokoši nesejo malo jajc."
•k-k-k
Portugalski pregovor: "Knjige so zdravilo proti pozabi."
-k-k-k
Španski pregovor: "Knjig in prijateljev imej malo, a dobre." -k-k-k
Finski pregovor: "Ko bog dušo vzame, pripelje hudič dediče."
-k-k-k
Nemški pregovor: "Kjer ni dediščine, tudi ni pravd."
-k-k-k
Indijski pregovor: "Za plemenitega človeka je kaplja vode ocean, za zlobnega je ocean kaplja vode."
-k-k-k
Portugalski pregovor. "Bog me obvaruj dobrih, zlobnih se bom sam." -k-k-k
pregovor: "Dekle je kot biser: manj-krat sejo vidi, lepša je." -k-k-k
Nemški pregovor: "Dober zalet je pol skoka."
Smeh ni greh
Peljejo se Janezek, mamica in očka z avtomobilom in pridejo do semaforja.
"Očka, ustavi, ta rdeča luč je prelepa. Rad bi si jo od blizu ogledal," reče Janezek.
Na naslednjem semaforju: "Očka, ta rumena luč mi je tudi všeč, počakaj!" Očka ga spet posluša.
"Očka, kako lepa je ta zelena luč, mi dovoliš, da si jo od bliže ogledam?" Očka mu spet dovoli ...
Pa pride na vrsto zopet rdeča. Očku je vsega dosti: "Sedaj gremo pa naprej! Dovolj imam tvojih traparij! Pa saj si to lučko že videl, kajne?!"
Učiteljica sprašuje prvošol-čke:
"Janezek, kaj je tvoj oče po poklicu?" "Skladatelj."
Učiteljica: "Zelo lepo ..." Janezek: "Drva sklada."
Učiteljica vpraša v šoli Janezka, ali zna našteti nekaj afriških živali. Janezek premišljuje in premišljuje. Učiteljica mu pomaga: "No, jaguar ."
Janezek hitro povzame besedo: ". februar, marec, april ."
"Koliko je vicev o policajih, ki jih poznamo?" "Nobenega, vsi so resnični."
Delavca po stopnišču visoke stolpnice nosita velik in zelo težak klavir. V četrtem nadstropju spustita tovor na tla. Ves preznojen nosač pravi drugemu: "Veš kaj, kljub vsemu mi je ljubša flavta."
Kaj je največja težava pri bi-gamiji? Dve tašči!
Zobozdravnik reče sedečemu na stolu: "Prosim vas, zdaj pa začnite vpiti glasno, kolikor morete"
"Zakaj vendar, saj me nič ne boli."
"Vem, da vas nič ne boli. Vendar je čakalnica polna, meni pa se zelo mudi na zmenek."
Dober policaj je končno kupil dober avto, vendar se je že na prvem ovinku zaletel v semafor. Ko je začel preklinjati, je prišel Janezek in ga vprašal, ali je kaj narobe. Policaj mu je pojasnil, da je z novim avtom že na prvem ovinku razsul v semafor, in je nadaljeval preklinjanje.
Janezek se je sklonil in mu svetoval: "Gospod, poskusite pihati v izpušno cev. Tako se bo avto sam popravil."
Policaj ga je ubogal, vendar je prišel mimo drug policaj in ga vprašal, kaj počne. Ko mu je prvi policaj pojasnil stvar, se je drugi začel smejati na vsa usta. Komaj je prišel od smeha toliko k sebi, da je lahko pojasnil: "Butelj, zakaj pa pihaš v avto, saj imaš odprto okno!"
Kaj je največja želja vsakega policista?
Da bi si kupil zasebno križišče in šel končno na svoje.
Dva policaja se sprehajata po pločniku. Pa prvi najde na tleh majhno zrcalo: "Uaaau !!! Glej, moja slika !"
"Daj sem ... Ne! To je moja slika!"
"Daj nazaj, da vidim ... Uh, kako si grd!"
Ugankarski slovarček: ANETT = nemška biatlonka Meisner; BELOTE = ameriška plavalka (Melissa); KAFTAN = orientalska vrhnja obleka; KLAPOV-KA = ameriška sorta debelih hrušk; KNAAK = nemški šahovski velemojster (Rainer); KRAMARIČ = slovenski kirurg (Lojze); NAJDIČ = slovenski odbojkarski trener (Bruno); NOOL = estonski deseterobojec (Erki).
■}eoed
'euejjs 'Bjnue 's>nuo 'ojpfeN 'ueye>| 'olu|o '>|0Lue 'jejeiuo 'qa 'uog '}0>|0|>j 'Luejs 'IJO 'epieg ešs||e|/\| 'o^ej 'gejoujo>j 'ja|sq '|ede 'ou>jo ousej}s 'oeAouni 'LueoM 'snAe 'oueuuejvi 'jeuey nv 'epi 'euun '>jeeu>j 'eqiunj :ouAejopoA :a)|uezjj)| a) Aaijsau
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da bo konec tedna odprtje Potrčeve v Ptuju. Nagradno vprašanje rubrike Govori se: Katerega leta bo ta konec tedna?
... da je pravzaprav največja tragedija (pre)dolgotrajnega (pre) urejanja Potrčeve ceste ta, da nikakor ni hotel zapasti sneg, ki bi vsaj malo oviral delavne organizatorje dela na tej cesti. Ali pa jih vzpodbudil k temu, da bi mogoče kako popoldne podaljšali delovni čas. Da o pregrešnih mislih, da bi se mogoče dalo delati tudi v soboto, niti ne govorimo .
... da bodo tujci v Ptuju lahko kmalu spet lulali na javnem stranišču. Mestna oblast se je omehčala in bo žrtvovala par evrov za preureditev podzemeljskega WC-ja nad tržnico. Očitno je koga iz občine tam kje blizu nekam pritisnilo - pa mu je bilo nerodno v bližnjem kafičuprositi za zasebno opravljanje svoje nič kaj javne storitve.
... da očitno tudi v nebeških sferah ne jemljejo preveč resno ptujske odločitve o tem, da bi v mestu uredili drsališče. Mraza noče in noče biti.»Ali boste drsali, kot bom
jaz določila, ali sploh ne boste drsali!« seje namulila tetka Zima.
... da so bila namigovanja o tem, da so nekemu haloškemu županu izbili domine, čisto natolcevanje. Izgubil jih je s pomočjo zobozdravstvenega strokovnjaka, ne nekega opitega »aufbiksarja«.
... da v nekem gledališkem društvu pripravljajo igro, iz katere je naslednji citat: »Naš župan zelo malo pove. Ampak kar pove, je strašno neumno!« Sedaj izbirajo občino, v katero bi umestili svojo predstavo. V domačo je ne upajo. ... da so praktični ljudje našli
rešitev za boj proti svinjski gripi: svinjsko pištolo.
Vidi se ...
. da se v deželah z dolgotrajno demokracijo znajo uspešno upreti mladostnim vandalom. Ne s tem, da bi jih poskušali prevzgojiti (očitno so celo največji demokrati nad tem obupali), pač pa so klopi v parku naredili neuničljive - kovinske. Me prav zanima, kdo bi prvi popustil v Ptuju: francoska klop s fotografije ali opit slovenski mladenič.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 11. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Kaja Živko, Kraigherjeva 23, 2325 KIDRIČEVO.
Foto: Sebi Kolednik
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo nam je poslal Sebi Kolednik, na njej pa je njegova hčerka Tija - prava rokenrol punca s temi očali ...
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
7	2	9			5			
								2
6			3	8				9
9					3			
	6		4				3	
2					8		5	1
		6						
				9			2	7
				7		8		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	000
Bik	VV	©	€€€	00
Dvojčka	V	©©©	€€€	0
Rai	¥»¥	©	€	00
Lev	VV	©©©	€€€	0
Devica	V	©©	€€	000
Tehtnica	VV	©	€	000
Škorpijon	VVV	©©©	€€	000
Strelec	VV	©	€€€	0
Kozorog	V	©©©	€	00
Vodnar	V	©©©	€€€	00
Ribi	VVV	©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 8. decembra do 14. decembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Anekdote slavnih
Francosko-španski slikar Picasso je že kmalu imel zagotovljeno udobno življenje. Nekoč je rekel: »Rad bi živel kot revež z veliko denarja.«
***
Sin ameriškega predsednika Theodorja Roosevelta je pripovedoval o svojem očetu: »Očka je moral biti vedno v središču pozornosti. Na porokah bi bil najraje ženin, ko pa je šel za pogrebom, si je gotovo želel biti truplo.«
***
V	nekem majhnem ameriškem mestu je baptistični pastor Billy Graham vprašal dečka, kje je pošta. V zahvalo za pokazano pot ga je povabil v cerkev, kjer mu bo pokazal pot v nebesa. Deček je takoj podvomil: »Kako mi boste pokazali pot v nebesa, če je niti do pošte ne poznate?«
***
V	mladih letih se je francoski duhovnik in pisatelj ter pesnik cerkvenih himen Jean-Baptiste Senteuil zadolžil pri neki dami za večjo vsoto denarja. Čeprav se ji je dolgo izogibal, jo je nekoč le moral srečati. Ob srečanju je vzkliknil: »Madam, ta hip vam ne morem vrniti denarja, vendar ste tega sami krivi. Krivi ste, ker ste tako lepi, da pozabim na vse, takoj ko vas zagledam. Tudi na dolgove.«
***
Ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev se je močno zaljubil v znano pevko Paulino Garcia, ki je bila poročena s kritikom Viar-dotom. Ljubimec in mož sta še naprej ostala prijatelja. Ko je Tur-genjev zapazil, da se je pevka zaljubila v nekega pianista, je šel je k Viardotu in ga opozoril: »Zelo bova morala paziti. Paulina naju hoče prevarati.«
***
Poljski skladatelj, pianist in predsednik države Jan Paderewski je zaupal prijatelju, da je potreboval 15 let, da je spoznal, da nima daru za glasbo. Kasneje ni mogel narediti ničesar več, ker je bil že slaven.
***
Ptuj • Sojenje zoper 62-letnega P. R. preloženo
Obdolženca ni bilo zaradi zdravstvenih razlogov
Številni novinarji, TV-snemalci in fotoreporterji so pred Okrožnim sodiščem na Ptuju včeraj, 7. decembra, vse dopoldne zaman čakali na kombi iz mariborskih zaporov, ki je običajno pripeljal na obravnavo 62-letnega Ptujčana, obtoženega nasilništva v družini in spolnega napada zoper svojo mladoletno hčerko. Na sojenje ga enostavno niso pripeljali, in kot je povedal zagovornik oškodovancev Franci Matoz, je razlog slabo zdravstveno stanje obdolženca.
Nekaj pred deveto uro, ko je bilo sklicano nadaljevanje glavne obravnave, je v hišo pravice prišla obtoženčeva zagovornica, mariborska odvetnica Tanja Kompara, a sprva tudi tokrat ni odgovarjala na vprašanja novinarjev. Pa se je na ponovno vprašanje, zakaj ne odgovarja, vendarle ustavila med vrati sodišča in odgovorila, da zaradi tega ne, ker je razprava zaprta za javnost in žal ne more ničesar komentirati, zato tudi ne more odgovarjati na zastavljena vprašanja.
Žal ni skoraj nič več povedal zagovornik oškodovancev, koprski odvetnik Franci Matoz, ki se je pred mikrofoni in kamerami sicer ustavil, a na vprašanje, kaj pričakuje od današnje razprave odgovoril le: „Žal ne morem povedati ničesar, saj veste, da je obravnava zaprta za javnost!". Na vprašanje, ali lahko danes pričakujemo konec obravnave, je dejal: „Tega ne more nihče predvideti, čas bi pa bil, da bi se kmalu končalo." Tudi ko smo ga vprašali, kdaj lahko pričakujemo izrek sodbe, je bil odgovor zelo podoben, saj je dejal: „To bi vam sedajle težko odgovoril, mislim pa, da zelo kmalu, saj bi lahko danes zasliševanje prič tudi končali." Na vprašanje, kaj meni, koliko let zaporne kazni se obeta obdolžencu, pa je Matoz odvrnil: „Ne vem, kako se bosta odločila predsednica senata in sodni senat, pričakujem pa največjo možno kazen za očitana mu
é
Foto,. M. Ozmec
Zagovornica obdolženca, odvetnica Tanja Kompara, se je tokrat ustavila med vrati sodišča in povedala novinarjev vsaj nekaj besed.
kazniva dejanja!"
Potem pa se je začela za novinarje, TV-snemalce in fotoreporterje prava kalva-rija, saj so na mrazu zaman čakali na bel sodni kombi mariborskih zaporov, ki naj bi na obravnavo pripeljal obtoženega P.R. Minilo je pol ure, morda slaba ura, ko smo pri okoli nič stopinjah Celzija vsi premraženi na vratih sodišča zagledali oba odvetnika Tanjo Komopara in Francija Matoza, kako sta se v spremstvu enega svojih pomočnikov odpravila peš proti mestu. Po kakih 10 minutah sta se sicer vrnila v sodno dvorano, a žal nismo uspeli izvedeti niti, kaj se dogaja, zakaj obdolženega ni na razpravo pa tudi ne, ali bo razprava potekala tudi v primeru obdolženčeve odsotnosti. Ni nam preostalo drugega, kot da smo kljub mrazu čakali in vztrajali še naprej. In ko smo bili že vsi dodobra premraženi, smo šele nekaj minut pred pol-
dnevom dočakali prihod odvetnikov iz sodne dvorane. Odvetnik Franci Matoz je bil kratek: „Obravnava se tokrat ni opravila, saj obdolženec ni prišel na sodišče. Po mojem obstruira obravnavo s tem, da si pač izmišlja nove in nove razloge, samo zato da obravnave ne bi bilo."
Na vprašanje, kakšni so razlogi, zakaj obdolženca ni bilo na obravnavo, je odgovoril: „Navedeni so bili zdravstveni razlogi. Senat mu sicer ne verjame, vendar pa je bilo potrebno opraviti nekatere poizvedbe, zato razprave danes ni bilo." Na vprašanje, kdaj se bo glavna obravnava nadaljevala, pa je dodal: "Razprava se nadaljuje čez 14 dni." Na podvprašanje, kaj meni, kako se bo odvijala v nadaljevanju, pa je dodal, da tega ne more povedati.
Kmalu zatem se je neuradno izvedelo, da naj bi obtoženi P. R. v zaporu spil neko neznano tekočino, zaradi česar naj bi mu postalo slabo,
Ans. BRATOV GAŠPERIČ MAJA MALIBU MILI
Ans. DONAČKA MANCA ŠPIK Ans. PAJDAŠI POP DESIGN Ans. MLADI UPI KOLOVRAT FOXY TEENS
In še kakšno PRESENEČENJE
posledično pa naj bi ga nato odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer naj bi opravili nujno potrebne preiskave, ki bi potrdile ali ovrgle sum, da se je obdolženi zastrupil ali ne. V vsakem primeru pa lahko nadaljevanje in morda tudi zaključek glavne obravnave pričakujemo 21. decembra; če bo seveda obdolženec v zadovoljivem zdravstvenem stanju, saj kot je zapisal v pismu iz zapora, že lep čas tudi gladovno stavka.
M. Ozmec
Krvodajalci
7. september - Alojz Ivanuša, Frankov-ci 30; Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Nada Skoliber, Heroja Kerenčiča 15, Ormož; Greta Galun, Nadole 11; Zdravko Pul-ko, Žetale 93; Tamara Rožman, Ul. Kneza Koclja 9, Ptuj; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Robert Cvetko, Čehova ul. 3, Ptuj; Janez Letonja, Žetale 57; Robert Doliška, Natašina pot 1/a, Ptuj; Ivan Skok, Žetale 49; Franc Janžekovič, Slomi 7/a; Franci Plajn-šek, Draženci 14/c; Denis Lenarčič, Trubarjeva 13, Ptuj; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Majda Pulko, Žetale 93; Marjana Mahorič, Podvinci 98/b, Ptuj; Branko Korez, Stogovci 22; Jure Fajt, Kajuhova ul. 1, Ptuj; Brigita Stojnšek, Nadole 12; Tatjana Skoliber, Heroja Kerenčiča 15, Ormož; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Kristijan Lenart, Dornavska c. 11, Ptuj; Martin Vrbančič, Slovenskogori-ška 7, Ptuj; Matej Cvilak, Žetale 57; Izidor Štajnberger, Žetale 94; Klemen Bedrač, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Anton Butolen, Žetale 80; Anton Brenholc, Rjavci 21; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Stanko Pulko, Žetale 52; Ino Šimenko, Volkmerjeva 54, Ptuj; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Vida Prevolšek, Čermožiše 61; Smiljan Kovačec, Slomi 1.
10. september - Verica Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Jožef Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Mirko Horvat, Podgorci 62; Gorazd Kumer, Cerovec Stanka Vraza, Ivanjkovci; Miran Škrinjar, Frankovci 43; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2/a; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Andrej Zlatnik, Frankovci 42/a; Zdenka Šijanec, Skorba 38; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Livija Meglič Bohak, Sovretova pot 41, Ptuj; Terezija Horvat, Nova vas pri Mar-kovcih; Renata Avguštin, Lešje 37; Barbara Žnidarko, Lešje 3; Slavko Kolarič, Žabjak 14; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Janez Fijan, Zabovci 11/a, Markovci; Ivan Šegu-la, Juršinci 48; Robert Avguštin, Lešje 37; Majda Fijan, Zabovci 11/a; Franc Gabro-vec, Gorca 69; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Ana Vojsk, Zabovci 56; Dušan Furek, Draženci 87; Ivan Slameršek, Pestike 1/a; Marija Kristovič, Zabovci 29; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Natalija Kokot, Majšperk 32; Aleš Forštnarič, Stojnci 151; Ivan Bedenik, Žetale 56; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Nataša Intihar, Kungota pri Ptuju 2; Marjan Škofič, Formin 7; Štefan Rotvein, Tržec 10/c; Neža Plajn-šek, Zabovci 6/b; Stanko Brumen, Pacinje 3/a; Aleksander Šeruga, Kajuhova 5, Ptuj; Ivo Baklan, Orešje 198; Roman Resman, Podvinci 68/a; Marija Kolednik, Pacinje 5/a; Marija Prelog, Markovci 52; Milan Avguštin, Lešje 37; Branko Šešerko, Nova vas 97; Gregor Smolej, Majšperk 59.
Od tod in tam
Ptuj • Kondomi za mlade
Foto: MF
Ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu, je tudi v Sloveniji potekala kopica prireditev in akcij, katerih namen je bil ozaveščanje ljudi o tem izjemno perečem problemu sodobne družbe. Eno teh je pripravil tudi Mladi forum SD Ptuj. Na več lokacijah so delili tudi zloženke in kondome, niso pa manjkale niti znamenite pentljice. »Želeli smo obeležiti svetovni dan boja proti aidsu. Dobili in pripravili smo zloženke, kondome in pentlje terjih 1. decembra razdelili med mlade na Ptuju,« je pojasnila Anemari Meznarič iz Mladega foruma SD Ptuj in dodala, da upajo, da so z omenjeno akcijo vsaj malo pripomogli k večji ozaveščenosti mladih.
Dženana Bečirovič
Ormož • Srečen zakon
Foto: Viki Ivanuša
Minuli četrtek so člani in članice Kulturnega društva Simon Gregorčič Velika Nedelja ponovno nasmejali ormoško publiko. Tokrat so v domu kulture so uprizorili komedijo Srečen zakon. Gre za že 13.
besedilo, ki ga je spisal Tonček Žumbar. V komediji nastopata le dva igralca - Danica Cvetko in Tonček Žumbar, ki sta predstavi skupaj postavila tudi režijske okvirje. Gre za komedijo, kipreigrava zakonsko življenje v vseh njegovih tragikomičnih razsežnostih. Žena je gospodovalna, mož se rad izogne obveznostim, oba pa hrepenita po nečem novem in drugačnem. Med njima preskakujejo zbadljive iskrice, ki v zgodbi, dolgi eno noč in en dan, nanizajo vrsto šaljivih situacij in dialogov. Potem ko so člani veliko-nedeljskega društva letos uprizorili komedijo na prostem Ne joči, Veronika in organizirali tamburaški koncert, načrtujejo z novo komedijo po novem letu obiskati bližnje kraje.
Viki Ivanuša
Gerečja vas • Tekmovanje v paveršnopsu
Foto: MG
Društvo žena in deklet Gerečja vas je 28. novembra v dvorani obnovljenega gasilskega doma organiziralo že sedmo tekmovanje v paveršnopu, ki je pritegnilo 18 tekmovalnih parov iz naselij občine Hajdina in okoliških krajev. Kot je povedala predsednica Anica Drevenšek, so tekmovanje pričele predvsem zaradi druženja in popestritve jesenskih večerov. Njihovo tekmovanje že od vsega začetka nadzoruje komisija v sestavi Janko Gojkošek, Franc Drevenšek in Branko Lešnik. »Tekmovalni« par zunaj konkurence že od vsega začetka sestavljata hajdinski župan Radoslav Simonič in podžupan Alojz Svenšek. Pokale so tokrat odnesle ekipa Društva žena in deklet občine Hajdina kot zmagovalna ekipa, druga je bila ekipa Društva gospodinj Draženci, tretji pokal pa so osvojile članice Društva žena in deklet občine Kidričevo - sekcija Kungota.
MG
Prireditvenik
Torek, 8. december
14.00 19.30
20.00
Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce
Ptuj, dom kulture Muzikafe na Vrazovem trgu 1, kabaret »Gremo se ježka«, igrata Vesna Pernarčič-Žunič in Matija Vastl ter pianist Joži Šalej
Maribor, SNG, drama Malomeščanska svatba, StaDvo, za bonma Drama torek 1 in izven
Sreda, 9. december
9.00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj, izdelovanje novoletnih voščilnic
10.00 do 14.00 Ptuj, Šolski center, sejem višjega in visokega šolstva
17.00 Slovenska Bistrica, Mladinska knjiga, Cicibanove pravljične urice
18.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe na Vrazovem trgu 1, pravljice za odrasle »Pravljice potujejo, dušo razsvetljujejo!«
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Dobimo se v Pturizu, modni preformans Sanje Veličkovič
20.00 Maribor, SNG, drama Malomeščanska svatba, StaDvo, za abonma Drama študentski in izven
Četrtek, 10. december
9.30 10.30
18.00
12.00
20.00
Ptuj, Mestno gledališče, Strahec
Ormož, prostori IGD Holermusa d.o.o. Opekarniška cesta 2 b, proslava ob otvoritvei novih prostorov DE VDC Ormož, ZUDV Dornava Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave slik iz cikla Mogoče, mogoče ne II, slikarja Andreja Božiča
Slovenska Bistrica, Center za starejše, predavanje in predstavitev
računalniške diagnostike in možnosti pregleda
Maribor, SNG, drama, Pornoskop ali kaj je videl batler, StaDvo, za
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 0. URE
3ILJKA ZJUTRAJ DO 8. URI
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM visokokvalitetne bukove brikete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
NAGRADNA IGRA
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku 500 EUR
Pravila žrebanja:
1.	V nagradni igri lahko sodeluje vsak, ki opravi tehnični
pregled ali registracijo na Tehničnih pregledih Dominko, ter en Izvod računa odda na posebnem mestu v prostorih Tehničnih pregledov Dominko.
2.	V nagradni igri veljajo računi, ki so izstavljeni od prvega do
zadnjega delovnega dne v mesecu, za katerega poteka žrebanje.
3.	Žrebala se bo ena denarna nagrada v znesku 500 EUR, ki
bo izplačana v zmanjšanem znesku za akontacijo dohodnine.
4.	Žrebanje nagrad bo vsak prvi ponedeljek v mesecu za
nagrado preteklega meseca
5.	Žrebanje bo nadzorovala tričlanska komisija.
6.	Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Štajerskem Tedniku, ki
izide naslednji dan po žrebanju, to je v torek po žrebanju.
7.	Nagrajenec ali nagrajenka bo o rezultatu žrebanja in načinu
prevzema nagrade obveščen-a pisno. Naj bo sreča na Vaši stranil
NAGRAJENKA meseca NOVEMBRA 2009: Metka PERNEK, Dravinjski vrh 8a, VIDEM PRI PTUJU
A
s
o
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
SIP
- p v
TOREK 8.12.
8.00 Oddaja občine Destrnik 17.00 Iz domače skrinje - Destrnik 18.00 SIP lestvica
19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Kronika občine Destrnik 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 9.12.
8.00 Kronika občine Hajdlna 17.00 Iz domače skrinje - Hajdlna 18.00 SUPER HITI
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Dan OŠ Hajdina 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 10.12.
8.0010. let Godbe na pihala Dornava 17.00 Iz domače skrinje - Dornava 18.00 SUPER HITI 19.00 PRI GAŠPERJU 20.00 Oddaja iz občine Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 11.12.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
V SPOMIN
6. decembra sta minili dve leti žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama
Elizabeta Vidovič
IZ TURNIŠKE UL. 14, PTUJ
Hvala vsem, ki s svečko in lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Njeni najdražji
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bika, starega 14 mesecev, cena po dogovoru. Tel. 02 763 34 21.
KUPIM tri bikce simentalce, stare od 14 dni do devet tednov. Tel. 041 865 291.
PRODAM kalana bukova drva za možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
PRODAM dvobrazdni obračalni plug Regent. Telefon 051 368 960.
PRODAMO svinjo domače reje, težko okrog 200 kg. Telefon 753 32 61.
PRODAM svinjo domače reje , težko 200 kg. Tel. 02 753 30 51.
DOM-STANOVANJE
ENOSOBNO stanovanje, obnovljeno, opremljeno, na Kraigherjevi v Ptuju oddamo za 240 € mesečno. Tel. 041 886 513.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo v Pod-lehniku - nasproti nogometnega igrišča (voda, elektrika na parceli). Tel. 031 720 707.
PRODAM 4-sobno stanovanje, 76 m2, v 4. nadstropju, na Ptuju. Telefon 051 348 278.
RAZNO
IŠČEM žensko, ki je brez obveznosti in bi bila pripravljena priti gospodinjit 80-letnemu bolnemu moškemu. Možnost stanovanje in hrana. Telefon 031 744 965, po 14. uri.
PRODAM rodovniške mladiče kraškega ovčarja - 2 samički in 2 samčka, so tetovirani in cepljeni. Telefon 041 635 283.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tet, ¿¿Uetcc www.radio-ptuj.si
Ni te več pred hišo, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
Danes, 8. decembra, mineva 9 let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, tast, dedek in pradedek
Franc Hameršak
IZ BUKOVCEV 68
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklonite lepo misel, cvet ali svečko.
Vsi njegovi najdražji
Hudo je otroku za starši jokati. Se težje brez sina in brata ostati. Krivična usoda, posoda gorja, nikoli izpita, le solze pozna.
V SPOMIN
8. decembra minevata dve leti žalosti in praznine, odkar je tragično ugasnilo drago srce našega sina, brata, strica in svaka
Borisa Kara
IZ JANEŽOVCEV 14
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, a srca naša vaju ne bodo pozabila.
SPOMIN
najdražji mami
Angeli Kocuvan
18. 6. je minilo 8 let.
7. decembra je minilo 20 let, odkar nas je zapustil dragi oče
Leopold Kocuvan
IZ VITOMARCEV 4
Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu.
Njuni najdražji
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCI1.NICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ptujska Gora • Odprli razstavo slovenskih jaslic
Na ogled 62 najlepših umetnin
V Marijini dvorani romarske hiše na Ptujski Gori so v soboto odprli zanimivo razstavo Slovenske jaslice. Pripravili so jo v sodelovanju z Društvom ljubiteljev slovenskih jaslic, odprl pa jo je nadškof metropolit dr. Franc Kramberger. Do 7. januarja je na ogled 62 najlepših ročno izdelanih jaslic.
Foto. M. Ozmec
Razstavo Slovenske jaslice je odprl nadškof metropolit dr. Franc Kramberger.
Kot je na tiskovni konferenci pred odprtjem razstave poudaril nadškof metropolit dr. Franc Kramberger, v cerkvenem letu ni praznika, ki bi tako toplo nagovoril človeka, ki bi prodrl v njegovo srce in posegel tako široko v osebno in družinsko življenje kakor Božič. Zato veren človek ni obdal nobenega praznovanja s tolikim izrazom svojega duha in srca kakor božično slavje. O tem pričajo nesmrtna dela umetnikov - slikarjev, kiparjev, glasbenikov, na prav poseben način pa jaslice v cerkvah in po domovih. A po njegovem hočejo dandanes nakupovalna mrzlica in nekoliko pretirana razsvetljava božične praznike razvrednotiti. Sicer pa
je izrazil svoje veselje, ker je razstava postavljena prav v romarski hiši na Ptujski Gori ob 600. jubileju svetišča Marije zavetni-ce s plaščem. Zato se je iskreno zahvalil vsem organizatorjem, posebej vodstvu minoritskega samostana in bazilike, številnim avtorjem jaslic ter piscem sestavkov v posebni barvni brošuri, ki so jo izdali ob razstavi. Gre za 62 izredno zanimivih ročno izdelanih jaslic iz različnih materialov in v različnih tehnikah.
O pomenu in postavitvi jaslic je govoril tudi pater dr. Leopold Grčar, predsednik Društva ljubiteljev slovenskih jaslic in avtor knjige Jaslice. Poudaril je, da jaslice, ki nastajajo od ad-venta in so postavljene do sveč-
Foto. M. Ozmec
Med 62 različnimi jaslicami iz različnih materialov in različnih avtorjev iz vse Slovenije so posebej impozantne ročno izdelane jaslice iz velike orehove korenine.
nice, simbolizirajo tudi vsako družino, saj izražajo človeško toplino in družinsko povezanost, zato želi, da letos ne bi bilo nobene slovenske družine, ki ob božičnem drevesu ne bi imela postavljenih jaslic.
O izdelavi jaslic je govoril tudi arhitekt Marjan Vodnik, ki je svoje prve jaslice izdelal leta 1961 in je tudi avtor največjih ročno izrezljanih jaslic iz velike orehove korenine. Povedal je, da imajo poleg razstave na
Sveta Ana • Središče ponovno osvetljujejo
Zeleni december
V centru Svete Ane so konec novembra letos že četrtič prižgali zelene luči, ki jih bodo lahko občani občudovali v adventnem času. Prav tako so pod imenom Zeleni december pri Sveti Ani v Slovenskih goricah združili vse praznično dogajanje v njihovem kraju, v okviru katerega se je že in se še bo zvrstilo mnogo različnih prireditev.
Čeprav o zadnjem mesecu v letu ponavadi govorimo kot o veselem ali belem, so se pri Sveti Ani odločili za praznovanje zelenega decembra. »To ime smo izbrali, ker v tem času center naše občine osvetlimo v soju zelenih luči, ki smo jih prejeli iz sosednje pobratene občine Straden iz Avstrije, in sicer gre za luči miru in prijateljstva,« je pojasnila Petra Golob iz Občine Sveta Ana. Tudi omenjeni avstrijski kraj namreč že nekaj
let goji tradicijo osvetljevanja z zeleno svetlobo v adventnem času.
Organizatorji Zelenega decembra, med katerimi so tamkajšnje turistično in kulturno društvo, mladinska kulturna zadruga, osnovna šola, Twirling klub Aninih mažoretk in razni posamezniki, so za občane pripravili več zanimivih prireditev. »Konec novembra, ko se je začel adventni čas, smo že tretje leto zapored postavili adventni ve-
Sveta Ana je v prazničnih dneh zelena.
Foto: Viktor Kapi
nec in prižgali zelene luči v našem centru, v katerem je najbolj osvetljena prav cerkev svete Ane,« je povedala sogovornica.
V minulem vikendu so mi-klavževali na tradicionalen način. Etnografska skupina, ki deluje pod okriljem Turističnega društva Sveta Ana, je namreč pripravila prikaz tega običaja tako, kot so ga nekoč praznovali naši babice in dedki.
Ker pa je do konca decembra še veliko časa, se bo marsikaj dogajalo tudi v prihodnje. »Vrstila se bodo odprtja likovnih razstav, na sporedu imamo bo-žično-novoletni koncert Tam-buraškega orkestra Kud Otona Župančiča iz Artič in koncert naše osnovne šole, pripravlja se tudi prireditev Glas Slovenskih goric, pa tudi zelo zanimivo odprtje slikarske razstave našega domačina Danijela Ferlinca. Na ogled bo namreč 26 portretov znanih oziroma pomembnih oseb našega kraja,« je naštela Golobova.
Projekt bodo zaključili 24. decembra s tradicionalnim pohodom z baklami iz posameznih vasi k polnočnici.
Polona Ambrožič
Ptujski Gori v teh dneh razstave jaslic tudi v 12 krajih po Sloveniji, od Svete Gore do Veržeja. O duhovni vsebini in verskemu izročilu jaslic pa je razmišljal tudi izdelovalec jaslic Drago Kozinc, ki je menil, da so danes jaslice protiutež slovenski politiki, ki želi družino na nek način razvrednotiti.
V imenu domačih bratov je o pripravi in vsebini razstave na Ptujski Gori govoril tudi rektor ptujskogorskega svetišča, pater Janez Šamperl in ob tem dodal, da so med 62 razstavljenimi jaslicami različnih avtorjev iz vse Slovenije tudi trije domači avtorji: Grega Samastur, ki je naslikal velike jaslice pred vhodom na razstavišče, Franc Tobias, ki je jaslice izklesal iz kamna, in Zlatko Podgoršek, ki je postavil svoje jaslice v cerkvi Marije zavetnice s plaščem.
Poleg lične barvne brošure so ob odprtju razstave izdali tudi jubilejni žig in dve priložnostni poštni znamki: na prvi je podoba Marije zavetnice s plaščem, na drugi pa podoba treh kraljev, del reliefnega oltarja iz
leta 1400. Poleg tega so izdali še spominsko razglednico.
Razstavo Slovenske jaslice na Ptujski Gori je svečano odprl nadškof metropolit dr. Franc Kramberger, dogodek pa je z igranjem božičnih skladb na citre obogatila domača citrarka, akademska glasbenica Doroteja Dolšek. Razstava je v dvorani romarske hiše na Ptujski Gori na ogled do 7. januarja vsak dan med 8. do 19. uro.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rojstva: Andrejka Zamuda, Ob Trnavi 1, Središče ob Dravi - deklica; Teja Blaž, Grajenščak 21, Ptuj - deklica Lana; Iris Potočnik, Naveršnikova ul. 18, Maribor - deklica Clara Giulia; Jožica Šketa, Biš 45, Trnovska vas - deček Aleksej; Aleksandra Šegula, Polenšak 17 a, Dornava - deček Gašper; Lea Kolednik, Ulica heroja Lacka 1, Ptuj - deček Vitjan; Tamara Ficko, Kicar 19 c, Ptuj - deček Tian; Valerija Primožič, Rimska ploščad 13, Ptuj - deček Anej; Lavra Bukšek Kreft, Nova cesta 8, Ptuj - deček Kristijan; Nina Zupanič, Zavčeva ul. 16, Ptuj - deklica Ajda; Klementina Bolčevic, Moškanjci 46, Gorišnica - deklica Tjaša; Nataša Bujan, Hum 18 a, Ormož - deklica Zala; Jasmina Menoni, Žabjak 4 b, Ptuj - deček Vid; Sanela Ozmec, Placerovci 4, Gorišnica - deklica Nicolina; Marina Roškar, Velika Nedelja 2 b - deček Adrian.
Umrli so: Franc Šmigoc, Potrčeva cesta, 26, Ptuj, rojen 1923 -umrl 23. novembra 2009; Ljudmila Lorenčič, rojena Prašnički, Potrčeva cesta 50, Ptuj, rojena 1935
-	umrla 20. novembra 2009; Marija Kamenšek, rojena Gašperič, Grajena 36, rojena 1927 - umrla 26. novembra 2009; Matej Škofič, Grajenščak 25 e, roj. 1978 - umrl 25. novembra 2009; Marija Julijana Muršec, rojena Ojsteršek, Lovrenc na Dr. polju 85 c, rojena 1924 - umrla 30. novembra 2009; Angela Kiseljak, rojena Verdenik, Zidanškova ulica 2, Ptuj, rojena 1925 - umrla 27. novembra 2009; Marjeta Kodrič, rojena Ljubec, Stojnci 48, rojena 1919 -umrla 29. novembra 2009; Jožef Kristovič, Pacinje 13, rojen 1922
-	umrl 01. decembra 2009; Stanislav Jevšek, Apače 155, rojen 1928 - umrl 01. decembra 2009; Rozina Božičko, rojena Lozinšek, Tržec 46 a, rojena 1936 - umrla 28. novembra 2009.
Poroka Ptuj: Tadej Furman, Slovenja vas 50 a, in Mateja Sla-ček, Orešje 118, Ptuj.
Foto. M. Ozmec
Ob pomembnem dogodku so izdali poseben spominski žig in dve različni pisemski znamki z motivom Marije zavetnice in Sv. treh kraljev.
GOO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE NA W0V0 VREDNOSTI
ZAVAROVALNICA MARIBOR
080 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena
Danes bo oblačno, dopoldne se bodo padavine pojavljale predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji, popoldne pa se bodo okrepile in zajele vso državo. Na Primorskem bodo nastale tudi nevihte. Meja sneženja se bo zvečer spustila do nadmorske višine okoli 500 m. Ob morju bo dopoldne pihal jugo, popoldne pa bo zapihal severni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, ob morju 9, najvišje dnevne od 3 do 9, na Primorskem do 13 stopinj C.
V sredo in četrtek bo suho vreme, v sredo bo pihal severni do severovzhodni veter.