Posamezna štev. 60 viti. fiev. 48. PoStnisii -f S" - ^avSalfrana. y Limni v som, fine 28 leBrnorja (928. leioM •SLOVENEC« velja pa poiU aa vse strani Jugoslavije in v LJubljani: H trato leto naprej. E 100*— H pol leta „ .. „ 55«— a> W leta ,. ..„ 30— aa ea mesee „ .. „ M'— Batastanatvc celoletno K140-. ca Sobotna Izdaja: as laeelo leto ..... K 20--aa taonmstro • • • • . 25 — . t" ■■ Inseratt: sbsb Emstolpaa petltvnta (M as itak« la 3 mm visoka M! a*e aa eakrat . . . p« K oradnl razglaal, poslana tU. . . . , p« K S*—. Vri aasaCDa aa( M ekfsv popast Ssjmaatiieghn Sftftmn K»— Wwja vsak daa taraemšl p»> neteijek is dan po prasaUra, ob S. mrl stntraj. ___ Oretelelvo je v Kopitarjevi ollol itev. 6/HL Bokopisl se ne vračajo; nelranklrena pisma ae ae sprejemajo. Drete, telet. šiv. 50, uprava, štv. 328. Političen list za sloienslcl narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hram ljubljanske št. 650 za naročnino In ž t. 349 za oglase, avstr. In češke 24.797, onr. 28.511, bosn.-hsro. 7563. Resnica nc more nikdar škodovati! Na} pride na dan! Molčali smo dolgo, ko vse demokratsko in socialistično časopisje kar tekmuje, da bi dokazalo, kako malo jugoslovanska jc organizacija krščanskega slovenskega ljudstva, Vseslovenska Ljudska Stranka. Resnično, smešno bi se nam zdelo danes, ko imamo Jugoslavijo, ponašati se s svojim delom, z delom dr. Kreka, ko bi naše politično ozračje ne bilo tako zastrupljeno s sumničenji in lažmi. Ne iz maščevanja, marveč iz želje, iila se resnica nc potepta, hočemo navesti nekaj podatkov, ki pričajo, kdo je v. resnici delal med slovenskim ljudstvom za jugoslovansko idejo takrat, ko to ni bilo ne prijetno, ne zdravo, ne varno. Podatke povzamemo iz tedanjega glasila sedanje demokratske stranke, iz »Slovenskega Naroda«. Ta list menda skoro gotovo ni imel interesa na tem, da bi naše jugoslovansko delo preveč povdaril . .. Dne 2. julija leta 1914. jc prinesel »Slov. Narod« članek, v katerem beremo: »Pred svetom so klerikalci do kosti Srno - rumeni in kdor bere tc dni klerikalne časopise, bo vide!, da sc kar cede raroega patrijotizma. To jc njih oficijalna politika, kako pa mislijo in čutijo v resnici, to jc drugo vprašanje. Izgled zato nam daje 9, zvezek »Zore«, glasila katoliško - narodnega dijaštva in katoliškega akademičnega starešinstva. V tem listu čitamo: »Nehajmo tudi mi žc enkrat zatrjevati pri vsaki priliki, kako da smo zvesti državljani, da smo tem bolj zvesti, čim bolj nas tepejo, da nočemo in ne bomo stremili iz Avstrije itd., povejmo rajši ob vsaki priliki, da smo nezadovoljni Avstrijci, da nam jc prav malo na obstoju takega nestvora, kot je današnja monarhija, kjer moramo biti le za gnoj nemški in mažarski nenasitnosti in pa »Kanoncnfutter« ob času dragih vojsk, ki jih moramo največ mi plačevati! Povejmo jim resnico v obraz, čemu vedno klečeplastvo, in tudi to jim povejmo, da se bomo za svoje pravice postavili z istimi sredstvi, s katerimi so se uspešno drugi naredi. Bolje, da umremo z nožem v roki, kot ponižni, izstradani hlapci.« Nekaj dni kasneje pa je »Slovenski Narod« »klerikalno« mladino tako - le označil: »Kakšen bistven razloček pa je še med Principovo družbo, ki jc umorila prestolonaslednika in med dražbo, ki objavlja v »Zori« v Prmcipovem duhu pisane članke?« Tako -Slov. Narod« v dneh najhujšega preganjanja vsega, kar jc bilo jugoslovansko, v dneh, ko so zapirali slovenske duhovne, jih pljuvali, bili in metali v ječe radi srbofilstva. To so suhi podatki. Končamo z opominom: Dne 31. maja 1919 se je dr. Tavčarju zdelo potrebno, c'a je v- »Slov. Narodu« objavil članek »Za kulturo in človekoljubje«. V tem lepem članku, ki ga je naslovil tedanji voditelj JDS na svojo stranko, jc rečeno: »Naš list od danes naprej ne bo prinaša! nikakih vesti več, katere bi količkaj kazale na kako denuncijanstvo.« Prašamo: Ali dr. Tavčar, »Slovenski Narod« ter JDS šc stoje na tem stališču? Pripravljeni smo na odgovor, da je JD^> zatajila tedanje besede dr. Tavčarja in da bo šc dalje v svojih listih delala krivico spominu dr. Kreka in delu njegovih učencev. Resnici in svoji stvari, ki jo zastopamo, bomo dolžni, da udarimo nazaj. Volite! Zvezdi V Parizu, 20. febr. 1920. Velikanske, razvaline, ki jih jc zapustila za. seboj svetovna vojska, so zbudile v narodih željo, enako krvoprelitje in cna-razdejanje v bodoče zabraniti. 11 Vzroki mednarodnih sporov in velikih Sdfcialnih uporov imajo političen in soci-alno-gospodarski značaj. Impcrijalizem zbuja politično ljubosumnost, krivično flačenje manjših narodov povzroča željo po osvobojenju in maščevanju, kapitalistični gospodarski sistem, v kolikor krivično zapostavlja delavski stan in mu odrekuje človeške pravice, v kolikor peha delavca v bedno življenje in preveč enostransko kopiči bogastvo, si vzgaja sam svoje po-grebce v revolucionarnih organizacijah, ki se hočejo z vsemi sredstvi priboriti enakost in si izboljšati svoj mučni položaj. Kakor so torej vzroki velikih prodi-rajočih pOkretov mod narodi dvojni, tako morajo tudi sredstva, s katerimi sc naj ta destruktivna kulturna gibanja zabranijo, biti dvojna, velikopotezna. Ti dve ideji sla sc rodili tudi sedaj po vojski in sla našli tudi svoj izraz v ideji »Lige narodov«. Če je ta ideja nova ali stara, to nc more in nc sine biti vprašanje, ampak samo to, če je ta ideja v tej obliki, ki jo je dobila v WiIsonovih točkah in v verzajski mirovni pogodbi, res zmožna, da nas v bodoče obvaruje pred podobnimi političnimi in socialnimi prevrati, oziroma boljše rečeno, če bo mogla vse potrebne politične in socialne reforme izvesti brez krvopre-litja in brez toliko kulturnega uničevanja. Vprašanje ne more biti, ali je ta misel vstala v tej ali oni državi, ampak samo to, če je koristna in zdrava. Da je tak mednarodni forum, naj se imenuje liga narodov ali drugače, potreben, da ga želijo vsi, ki hočejo človeštvo obvarovati strahot in grozot vojsk in revolucij, to je jasno ir.' brez vsake kritike. Drugo velevažno vprašanje je za nas določiti delovni program tega sestava. Torej si bo morala jugoslovanska javnost dati odgovor na dve velevažni točki: 1. Ali je organizacija Lige narodov, ki ima že svoje seje, zadostno jamstvo za dosego tega cilja, ali jc njen sestav pravilen? 2, Ali je njen delovni program, ki ga je razglasila, res točen in izvedljiv in koristen? Vsaka druga kritika te ideje bi bila brezplodna, ako hočemo res pokazati dobro voljo. Treba bo torej spoznati organizacijo kot tako po uradnih tekstih i.n si ogledati njen delokrog, ki si ga jc določila in ki vsebuje bistven del verzajske pogodbe. Ker je v Washingtonu bil izdelan zakon o 8 urnem delavniku, bo morda primerno, ako se slovenska javnost seznani s tistim delom Lige narodov, ki hoče mednarodno urediti vsa najbolj pereča socialna vprašanja, to so ona, ki sc tičejo reform v korist delavskega stanu. »Zveza« ali »Liga narodov« je usta-stanovila dne 25. jan. 1919 mednarodno podkomisijo delavskega vprašanja in za mednarodno ureditev delavske zakonodaje in ji je poverila nalogo, naj v kratkem roku izdela statute te komisije in naj presodi tudi glavne temelje, na katerih hoče svoje delo vršiti, V svoji seji dne 2. aprila 1919 jc Zveza narodov te statute in »temeljne prin-cipc« odobrila in s tem dejansko postavila mednarodno razsodišče za delavska vprašanja, ki naj v okviru Zveze narodov in 7, njeno podporo kot velika podkomisija za bodoče vrši svoje delo v prid delavstvu. Ta Commission de legislation inter-national de travail (komisija za mednarodno delavsko zakonodajo] jc torej projektirana kot ono veliko sredstvo, ki naj bi odstranilo vse socialno vzroke velikih svetovnih uničujočih in krvavih pokretov. Ideja sama na sebi jc zelo privabljiva in tudi tako velikopotezna, da ne bomo smeli iti preko nje 7, malomarno gesto, saj si mora ravno Jugoslavija, šele ustvarili novo, zdravo, moderno socialno zakonodajo. Zato kaže, da spoznamo natančno sestav tc komisije in si ogledamo njen delovni program. Resolucija, v kateri je bila dne 25. jan. 1919 sklenjena ta komisija, pravi med drugim: ».. .Ustanovimo podkomisijo, ki sestavi enketo o dejanskem položaju delavstva iz mednarodnega stališča, ki naj presodi natančno vsa potrebna sredstva, ki bi omogočila koristno skupno akcijo v prid delavstva, ki na.j slednjič predloži načrte za ustanovitev trajne institucije, ki bo s sodelovanjem Lige narodov delovala v smislu sestavljenega delovnega načrta,« Pripravljalni odbor sc jc sestal takoj 1. februarja in začel s svojim delom. Imel je izdelati dve točki: 1, Statute. 2. Delovni program. Pripravljalni odbor jc štel samo 15 članov, 10 iz kroga 5ih velesil, drugih 5 iz držav, ki so se tej akciji takoj pridružile (Belgiia, Kuba, Španska in Češkoslovaška)'. ' Države so poslale v to komisijo svoje najboljše izvedence na polju delavske zakonodaje. Podkomisija je imela od 1. februarja 1919 do 24. marca 1919 35 velikih sej, v katerih jc svoj delovni načrt izčrpala. Ker je bilo treba obravnavati dve točki, sta bila takoj imenovana dva odseka. 1. Odsek, ki naj pripravi stalno institucijo za ureditev delavskih vprašanj. (Or-ganisation permanente.) 2. Odsek, ki naj sestavi temeljne principe, ki naj pridejo v besedilo verzajske mirovne pogodbe (Souscommission pour examincr les principes fundamcntau\ dont 1' insertion au traitč de pai\ sera proposee). Prvi odsek je izdelal načrt v spomenici, ki obsega 43 členov. Bilo bi nepotrebno na tci^ mestu in v tej obliki, ki jc namenjena samo v kratko informacijo, navesti vsebino vseli členov, zato hočemo povdariti samo bistvo storjenih sklepov; Komisija za mednarodno delavsko zakonodajo bi sc naj delila v dva dela: V mednarodno konferenco za delo in v mednarodno pisarno za delo. Mednarodna konferenca sc sestane vsaj enkrat vsako leto, Udeležiti sc je sme vsaka država, ki jc v Zvezi narodov, s 4 glasujočimi člani, od katerih določi 2 člana vlada dotičnih držav, 1 pošljejo delavci, 1 pa industrijalci, Vcaka delegacija ima seboj potrebno število tehničnih ekspertov; ako pridejo na dnevni red ženska de- Dr. R.: Za reraesaraso narodne oziroma Sjjudske Slovenska, narodna oziroma ljudska, ttmetnost ima posebni tip, ki je zraste! iz ljudske duše in lege slovenske zemlje. Naša ljudska umetnost ni tako samoslo-vanska kot n. pr. deloma ruska, v nji se zrcalijo tudi nemški in italijanski vplivi, ki so šli skozi slovensko dušo in jih j® naš značaj prikrojil po svoje. To ni le posledica politične konstelacijc, nego predvsem zemljepisne lege slovenskega ozemlja, ki je prevozno ozemlje iz Srednje Evrope do morja in na jug. Slovenska ljudska umetnost, kakor Slovenstvo sploh, nosi na sebi znak sinteze, ki znači v kulturi višek, ima zapadnoevropsko barvo, ae zelo razlikuje od hrvatske ljudske umetnosti, ki je stala ponekod že pod bizantinskimi vplivi, in jc čisto različna od ljudske umetnosti balkanskih Slovanov, Srbov in Bulgarov, ki ima žc značaj ori-jenta. Opozoriti bi bilo n. pr. le na baročne elemente naše ljudske umetnosti. O slovenski ljudski umetnosti so že mricali Bil hi pa čas, da se zakladi naše ljudske umetnosti dvignejo in praktično uporabijo, da na novo oživi naša narodna umetnost ter se izvrši nje renesansa. Raziskovalci razločujejo v splošnem: 1. Domačo umetnost, in sicer a) izdelke posameznih umetnikov iz ljudstva, n. pr. pastirski izdelki itd. To so izdelki brez tipa; b) tipična ljudska umetnost, ki jc nastala iz krajevnih razmer (plima, ozračje, naravne okoliščine itd.), umetnost, ki je ogledalo ljudske duše, torej ljudska umetnost v splošnem, prvotna ljudska umetnost. 2. Domače, umetne in stavbar-ske obrti, 3. Importirano obrtno umetnost za vsakdanje potrebe, pri čemur so se izdelovalci ravnali po okusu in potrebah domačega, prebivalstva, Čc pa se naj narodna umetnost oživi in če jo hočemo praktično izrabiti, io vpeljati v moderno življenje, treba jc predvsem, da dobimo pregled vseh njenih proizvodov, Ljubljanske vis. obrtna šola, kakor sc rdi, žc dalj časa zbira tozadevni materija!. Na hodniku jc razstavljenih precej risb in fotografij domačih izdelkov, predvsem tudi slik slovenskih hiš; zlasti pa jc zanimiva zbirka raznovrstnega gradiva v posebni sobi. Zbirka ni sicer posebno obsežna, vendar pa jc sistematična ter bi bila lahko podlaga za bodoče delo. Dolžnost obrtne šole bi bila, da posveti tej zbirki vso skrb ter jo izpopolni kar mogoče, kajti ravno ljubljanska obrtna šola bi lahko postala središče, kjer bi se osredotočila stremljenja za. oživitev naše narodne umetnosti. Za stvar sc žc sedaj zanimajo tudi »Zavod za pospeševanje obrti« in razni obrtniki. Zbirka ima sledeče predmete: 1. Izdelke posameznih umetnikov iz ljudstva in izdelke tipične ljudske umetnosti kakor a) mobilijc in namizne potrebščine, med temi lesene in rožene izdelke, pobarvane in rezljanc iz različnih pokrajin; b) lončene izdelke; gla-zurne in pečarske proizvode (pečnice, poskuse majolik, sklede itd.); c) slikarijo na steklo; d) pipe (čedrc, navadne lesene in vložene pipe); c) tekstilne izdelke (tkanine, trakove, barvenc in plošaste reze-ninc, ažurna dela itd.). 2. Proizvode domače umetne obrti, in sicer: a) različno železnino (ključavnice, ključe, obitja itd.); b) pasove, zaponke in gumbe, zlasti zbirka srednjih je interesantna in popolna; c) izdelke iz cina; d) svetila s celotnim zgodovinskim razvojem, kakor sc jc vršil na Slovenskem; c) nakit; f) kresila (žepna in namizna; g) tiskarske in kniigoveške izdelke, podobe in knjige; h) cerkveno kiparstvo. 3. importirane umetnostne izdelke: a) orožje ročno in puške; b) knjige; c) izdelke iz železa; d) jedilno orodje in pripravo (glinaste, steklene, cinastc, raa-jolične in glazurnc posode in izdelke); c) različne potrebščine in pripadke kostumov (pasove, glavnike, gumbe, nakilje); l) izdelke romarske industrije kakor kropil-nikc, molke, dcvocijonaliic itd. Samo po sebi sc razume, da zbirka predmetov samo nc bo zadostovala za pregled, naše narodne umetnosti. Treba bo predvsem tudi risb, fotografij in tudi plastičnih posnetkov. Brezpogojno bo potrebno, da se ustanovi za celo Slovenijo komisija, ki naj po sistematično določenem programu poišče in preišče po vsem Slovenskem vse, kar spada in jc v stiku z našo ljudsko umetnostjo. Člani ali oddelki tc komisije, morali bi vse naše kraje prepotovati ter zbirati, risati in fotografirali. Sodelovati bi morali umetniki in tehniki, pa tudi ijud jc, ki imajo smisel in sposobnost, da tisto kar najdejo, takoj tudi praktično vporabi-jo in industrializirajo. Raziskavati in zbirati bi bilo treba na tak način, da bi bilo mogoče nedvomno ugotoviti Lipe slogov v posameznih distriktih, v katerih se je razvil vsled krajevnih okoliščin posebni slog; v ljubljanski okolici n. pr. ima ljudska umetnost drugačno poanto kot v okolici Škofje Loke in tu zopcl drugačno kot n. pr. v Bohinju. Sestaviti bi bilo treba kar-lo, v kateri bi bili zaznamovani distrikti, katerih slog sc loči od sosednjega. Iz slogov no distriktih bilo bi potem ugotoviti skupne osnove in lipe slovenske narodne umetnosti. Komisija bi imela najlepšo priliko zanimati se tudi za take pokrajini&v katerih jc najti posebno, spccisično rastlinstvo ali ki imajo speci jeln© gcolo&črfe znake, alt Stran 2. SLOVENEC, 3ae 28, februarfa 1930, Stev. 48. lavska vprašanja, mora biti pri vsaki delegaciji zastopana med eksperti po 1 ženska. Vsaka država mora določiti delavskega in industrijskega zastopnika šele, ko se je dogovorila z dotičnimi organizacijami, ki reprezentirajo v glavnem delavske želje. Sedež ima konferenca tam, kjer liga narodov. Vodstvo konference obstoji iz 24 članov: 12 vladnih, 6 delavskih, 6 industrijskih zastopnikov. Ta direklorij se sestane po potrebi in imenuje tudi ravnatelja med-uarodoic delavske pisarne. Mednarodna delavska pisarna (Le bureau international dc travail) sprejema vsa poročila, vrši dopisovanje in določuje delovni načrt in dnevni red za konferenco. Tako imamo mi kot vrhovno oblast Ligo narodov, s pododsekom: mednarodna komisija. Ta se deli v dva dela: v »mednarodno konferenco« in v »mednarodno pisarno«. To je bil glavni statut, ki ga je izdelala prva sekcija pripravljalnega odbora. Dunaj, 24. febr. 1920. Slovensko javnost je pretresel dogodek na Golovcu. Ali jo bo spametoval? Dvomimo, če motrimo razmere v liberalnem, rdeče ali nerdeče pobarvanem taboru. In vendar je ta klic z Golovca, ta tragedija sedanjega toka, v katerem plovemo, resen opomin onim krogom, ki imajo nacijonalnost v zakupu, a ubijajo narod duševno in srčno. Med Nemci opažamo zadnje čase drugačen tok časa, kot pri nas. Tam se zavedajo resnosti sedanjega momenta. Krščanska dijaška organizacija je danes, na Dunaju najmočnejša organizacija, ki je januarja meseca nastopila na velikem shodu v dunajskem starem rotovžu proti de-moralizaciji mladine potom tiska, filmov, gledališč in zabavišč. Posebno odposlanstvo je interveniralo tozadevno pri državnem tajniku za prosveto. Te djii pa je prinesla »Deutsche Hoch- i schulzeitung« poziv vseučiliškega docenta dr. Grengga na nemško - nacijonalno (liberalno) dijaštvo, ki je vreden, da se seznani ž njim tudi naša dijaška in nedi-jaška javnost. Naj navedem samo nekaj odstavkov, ki veljajo tudi za naše razmere. Dr. Grengg piše: »Takozvano liberalno ali »svobodomiselno« časopisje se je — kakršna je pač bila inteligentnost članov uredništva — več ali manj zasmeh-Ijivo in odklanjajoče izražalo o krščanski religiji, toda pri tem je branilo vedno svojo judovsko praznovernost kot nekršljivo narodno in čustveno blaginjo. Po mojem mnenju je to mnogo pripomoglo, da se v oemško-nacijonalnih krogih dober kristjan ali posebno katoličan ne smatra navadno za polnovrednega, medtem ko obstoji v dunajski meščanski družbi čut za religijo in to čustvo hoče biti spoštovano. Dunaj-čani in katoliški alpski prebivalci niso marali za samo Wotanov kult in posebno ženstvo se ni moglo ogreti za nacijonalno misel, ker jih je svobodcmiselstvo v svoji odbijajoči zasmehljivi formi odbijalo. Če je samo smešno majhen odstotek prebivalstva v resnici nemško-nacijonalen in če prihaja k nam meščanska družba samo o priliki dijaških in telovadnih prireditev z ozirom na svoje, za možitev godne hčerke, potem ne bomo prišli do svojega cilja. Mladina ima pravico do radikalnega mišljenja, v mladini živi ustvarjajoča sila. Toda, če hočemo ohraniti narodu rodno nemško grudo, se moramo pač sprijazniti pj-srr*—---r '."v- r,' "r.',.. >,■ lt:: ."TI pa ki morajo ostati nedotaknjene vsled svoje lepote in zanimivosti (vodopadi, jezera); skrbeti bi torej morala za takozva-oc spomenike narave (Naturdenkmaler). Komisija pa bi se morala interesirati tudi za takozvane muzeje krajev in okolice (Orts- und Freilichtmuseen), to se pravi, da bi morala gledati, da ohranijo posamezni kraji in selišča svoj prvotni značaj, stare tipične zgradbe in hiše svoje lice in pa tudi notranjščino, če je zanimiva in znamenita. Kako nam sedaj manjka smisla za spomenike narave in kako nihče zanje ne skrbi, je dokaz slap Savice, ki jo nameravajo speljati po ceveh na turbino za električno napravo. Komisija naj bi pa tudi izsledila kraje, ki bi bili vsled klimatič-nih razmer in zdravilnih studencev pripravni za zdravilišča in letovišča ter naj bi skrbela za to, da se vpelje v takih krajih tujska industrija in industrija za tujske potrebščine. Sodeloval naj bi tudi »komi-sarijat za tujski promet«. Nabiralna komisija bi naj imela vsaj večje število članov ter bi imela dela samo z zbiranjem iraterjjala dokaj let v oči-gled ogromnemu gradivu naše ljudske umetnosti. V okrilju komisije morala bi sc ustanoviti posebna pisarna, ki bi izdelovala predi otfe za obrtnike in šole in bi bolj z resničnim položajem. Marsikateri bo vrgel moje vrstice nevoljno v stran in me bo imel za mračnjaka in podobno. Odločno sem pa mnenja, da je religija nujna potreba srca in da ni nobeden opravičen vreči jo kar tebi nič, meni nič čez krov in da so ta moment naši očetje upoštevali, ki niso tudi ravno na glavo padli. Pojma o božanstvu ne more nobeden odkloniti kar z malomarno gesto. Našo aka-demično mladino moramo vzgajati v pravem nemškem duhu, toda pri tem moramo imeti pred očmi: Kar je milijonom sveto, to moramo spoštovati. (Primerjaj dr. Tavčar v podlistku »Slov. Naroda«, odgovor Lotriču.) Porogljiv zasmeh nam ne kaže svobode duha, kakor tudi ne sra-motenje pravega moža.« Tako resna beseda iz nemško nacijo-nalnih vrst na naslov nemške liberalne akademičns mladine. PotoSflil m Poljs&gm. Poljska politika se je v zadnjih desetletjih gibala v popolnoma različnih smereh. Visoko razviti del poljskega naroda v Poznanju si je postavil za cilj smotreno, globokosegajoče kulturno delo. Korak za korakom je prodiral, parcelo za parcelo je trgal poljsko zemljo iz rok Bismarckove vlade, se kulturno in gospodarsko organiziral in stal v stalni opoziciji proti Berlinu. Proti železni pesti nemških junkerjev so bila revolucionarna gesla brez pomena, samo železna organizacija gospodarskone-odvisnih posameznikov se je mogla ustaviti pritisku izjemnih postav. Drugačen je bil položaj v Ruski Poljski. Uradna Rusija je bila brezpogojno nasprotna poljskim težnjam. Me samo to. Dosledno je preganjala vsako narodno gibanje, zavirala jc organizacijo in s tem gospodarski razmah. Ruska-Poljska so bila ognjena tla, iz katerih so od časa do časa izbruhnili upori in atentati, povzročen? po narodnem zatiranju in po žalostnem položaju delavskih in kmetskih množic. Narodni moment se je tu združil s socialnim in zato so bile tudi skrajno revolucionarne stranke vedno tudi polj=ko-narodne. Tem nasprotjem se je pridružilo še versko nasprotje. Poljak je tip globokovernega katoličana; vsa slavna poljska prošlosf je spojena s katolicizmom in zato ni čudno, če se je njih srd do pravoslavnega carizma še poglobil. Čisto drugačen je bil polezcj v Galiciji. Skozi dolga desetletja je vodila politiko galiških Po-linkov šlahta. Ker je vsa gospodarska moč bila v njenih rokah, je bila >udi politično edino merodajna. Gališki Poljaki so izrabljal utfodnl položaj, ki so ga imeli med narodi Avstrije, kier so bil! jeziček na tehtnici in so skušali iz vseh neštetih vladnih kriz iztisniti dobiček v obliki gospodarskih, samoupravnih in narodnih koncesij. Nam se je zdela ta politfka mnogokrat umazana. A je razumljivo, če upoštevamo d\*oje: Da je bila ta politika skrajno konservativne šlabte, na katero 1'udstvo ni imelo vpliva, in da je ta politična smer bi'a tudi nacionalna, ker je hotela ojačiti poljski element v Galiciji. Kakor so se te tri politične smeri glo-bodo razlikovale, vendar je v vseh odmevala misel, ki jo je proglasil velik emigrant Mickiewicz: Ujedinjenje vseh Poljakov. Poljaki v Prusiji so dali romantični koncepciji vsepoljske misli obliko modernega podrobnega kulturnega dela. Avstrijski Foljnki so se prilagodili danemu položaju, jačili svojo moč in so stalno potiskali narodno mejo proti vzhodu. Ruska Poljska pa se skoro ni mogla geniti, v ta?nem in nemem delu je čakala, da bije velika ura. Ti trije po svojem družabnem ustroju in po kulturni višini tako različni deli so se zlili v celoto. Pred novo poljsko vlado je stopila težka naloga, da najprej utrdi tako uvajala oblike ljudske umetnosti v prakso. Predloge bi se izdelovale na podlagi gradiva, ki bi ga nabrala komisija, pri tem pa bi bilo z vso silo paziti na to, da bi umetnoobrtni izdelki bili tudi glede kakovosti boljši, da bi se vsled uporabe motivov domače ljudske umetnosti tudi kvalitativno odlikovali in da bi vsled smotrene industrializacije tudi zadoščali potrebam odjemalcev. Predvsem bi bilo važno tudi, da bi se v stavbarstvo uvajale naše slovenske oblike. Oblike starih obratnih izdelkov in pa stare stavbene oblike bi se prelile v forme, ki odgovarjajo modernemu času, pri tem pa bi se moral ohraniti prvotni tip. Modernizacija bi sc morala ozirati zlasti na praktično rabo in smoter-nost; slamnatih streh n. pr. ne bo danes nihče več napravljal. Ozirati bi se bilo seveda tudi na topografično (krajepisno) karto slogov; na Dolenjsko, kjer je klima milejša kot na Gorenjskem, ne spadajo visoke -njske strehe, ampak položnejše, ki so ne tudi pri starih domačih dolenje! v bah. Predvsem bi se bilo treba vu neokretnih posnemanj brez praktiči : vrednosti. Stremiti bi morali za tem, eta bi zbirali najplemeniiejse oblike ter jih podajali v več aH manj luksurijozui obliki. Vsa modernizaciia bi morala biti v i zavest državne enotnosti s tem, da uvede enotno upravo. V Ruski-Poljski se je z revolucijo zrušil ves upravni sistem. Tudi Galicija, ki so jo pregarile srednjeevropske in ruske armade, ni mnogo na boljšem. Dobra je pa uprava v Pruski Poljski, zato se je varšavska vlada ni doteknila in je dala temu delu države samoupravo. Drugod pa bo treba graditi, ustvarjati nove upravne oblike in to ni lahko delo. Druga težka aaloga je obnovitev gospodarstva. Poljska ima premalo surovin in premoga. Del industrije je uničen od vojne in ae dela, ker ni surovin, V tešinski Šleziji se bore Poljaki s Čehi za premog. Agrarna produkcija stalao pada povsod, le Pozaaaj se tudi aa tem polju drži prav dobro. V zvezi s tem težavnim gospodarskim stanjem je velika brezposelnost delavstva. 100.000 Poljakov je sicer zaposlenih pri obnovitvenih delih v porušeni Franciji, a tisoči drugih čakajo zastonj na delo. Ko so prišli prvi transporti volno in bombaža iz inozemstva v Lodz, kjer je središče poljske tekstilne industrije, je nastalo med delavstvom silno navdušenje. Obhajali so ta dan kot velik praznik. Razen tega dela mladi državi velike težkoče trojna valuta. Za poljske množice je pa najvažnejše agrarno vprašanje. Državni zbor je sklenil zakon, da se vsa veleposestva nad 160 ha razlaste in razdele med kmetske delavce. Samo tam, kjer so na veleposestvih dani vsi pogoji, da se razvija poljedelska industrija, ostane veleposestvo nerazdeljeno in preide v last zadruge, katere člani so vai, ki delajo na veleposestvu. Da dvigne poljedelsko produkcijo, je državni zbor dovolil vladi 1 milijardo kron. Nič kaj rožnat ni zunanjepolitični položaj mlade poljske republike. Vzhodna meja proti Rusiji, Litvi in Ukrajini ni še čisto nič določena, saj je pariška konferenca tu brez moči. In tudi zapadno mejo bodo končnoveljavno določili šele plebisciti. Stališče Poljakov do boljševikov se pa v zadnjem času spreminja. Boljševiško gibanje ni moglo sicer med Poljaki dobiti tal, ker se poljski narod boji, da bi se boljševizem ne izorevrgel v velikoruski imperializem. A Poljska je slednjič uvidela, da bi bila v boju proti sovjetski Rusiji precej osamljena in pod vpHvom zadnjih dogodkov varšavske vlade resno razmišlja, kako zadovoljiti entento in obenem priti do miru na vzhodu. Moremo smatrati za mnenje velikega dela poljskih politikov, če 23, t. m. piše »Kurjer Lwowski«: »Pokazala se je potreba revizije tačasnega značaja koalicije, ki vlada vsetu in nastalo je vprašanje: ali protifermanska ali proti-boljševiška koalicija? Od odgovora na lo je odvisna smer svetovne politike in tudi v nemajhni meri usoda Poljske.« Da. Poljska je na razpotju. Od njene usode bo pa tudi v veliki meri odvisna usoda slovan-stva. Htn^rSfca. Wilsonov odgovor. LDU Pariz, 27. februarja. (Dtm. KU) Ameriški poslanik v Parizu Wallace je snoči generalnemu tajniku v zunanjem ministrstvu Paleologueu izročil besedilo odgovorne note glede jadranskega vprašanja. Enaka nota se je izročila v Londonu. Besedilo note, ki se naj pošlje v Washington v odgovor, bosta določila Lloyd George in Millerand. LDU Lugano, 26. februarja. (ČTU) Odgovor predsednika Wilsona glede jadranskega vprašanja, poslan edino Angliji in Franciji, je v obliki milejši, nego nota z dne 16. februarja. Kakor piše »Secolo«, Italiji ne preostane nič drugega, nego da potrpežljivo počaka, in pusti čete na črti premirja. LDU Pariz, 27. februarja. (Dun. KU — Brezžično.) V odgovoru, podanemu zuna- duhu stare ljudske umetnosti, duh mora biti glavno tudi pri njeni renesansi. Nekako tako naj bi postopali kot izdelujejo n. pr. ljubki moderni dunajski porcelan, tra-vestiran v »Biedermeierzeit«. Z uporabljanjem narodnih motivov, seveda skozi in skozi umetniškim in ne di-letantskim, pridobila bi naša obrt in industrija gotovo tudi materijelno, ker bi izdelki imeli svojo posebnost. Če bi naši umetniki sodelovali pri zgoraj omenjeni komisiji in akciji, ki bi naj jo komisija, ko bi bil materijal že zbran, uvedla in vodila za praktično uvedbo ljudske umetnosti, bi se izkristalizirale gotove osnovne oblike lastne, tipične slovenske umetnosti. Poskušali so že in še poskušajo uporabljati motive naše ljudske umetnosti in lo poklicani in nepoklicani faktorji, zlasti tudi pedagogi. Običajno pa jim manjka temeljito poznanje naše narodne umetnosti. Z diletantskimi poskusi, ki so se vršili tu-intarn, pa se samo djskreditira dobra stvar. Za solidno stavbo je treba solidnega temelja. Renesanso naše narodne umetnosti je mogoče izvršiti le na sistematični podlagi vsega gradiva naše ljudske umetnosti po resnem študiju in to le ljudem, ki imajo globok estetičen smisel. njemu ministrstvu, se predsednik Wilson ne strinja s predlogom, ki ga je vrhovui svet dne 20. januarja stavil jugoslovanski delegaciji. Nota kaže naklonjenost, vendar pa ne vsebuje nobene rešitve. Objava Wilsoaovih aoL LDU Washiagtoa, 27. februarja. (Dun. KU — Brezžično.) Državni oddelek sa zunanje posle jc včeraj naznanil, da bo takoj objavljenih vseh sedem not predsednika Wilaona glede jadranskega vprašanja. Francija. Vojaška zveza z Angleško, LDU Pariz, 27. februarja. (Don. KU) Ageace Havas poroča: »Matinov« urednik za zunanje posle Sauenvein poroča v brzojavki iz Londona: Francija aaj sklene z Anglijo vojaško zvezo neodvisno od ratifikacije miru po Ameriki. Dalje se zahteva zasedba Porenja za tako dolgo, kakor bo to potreba, in razširjenje zasedbe na ruhr-sko ozemlje, potem trajno finančno in gospodarsko podporo za obnovo. Krajevno in časno razširjenje okupacije v Porenju je za Anglijo jako neprijetno. Angleškemu vrhovnemu poveljstvu tudi ni po godu, da ima Francija tam črne ali marokanske čete, Trdi se, da bo razširjenje okupacije pustilo Francijo in Nemčijo in naposled vso Evropo v stanju, ki ni ne vojna ne mir. Socialistični kongres. LDU Pariz, 26. februarja. (Dtm. KU) Včeraj dopoldne so otvorili francoski socialistični kongres. Prisostvovalo je približno 250 francoskih delegatov. Zastopa* ne so bile tudi angleška, belgijska, holand-ska in švedska stranka. Frossard je prebral poročilo upravnega odseka, ki priporoča red in metodo, da se omogoči obnova prejšnje družbe. Na popoldanski seji je bilo soglsano sprejeto tajnikovo poročilo, rebrano dopoldne. Nato je govorila miss nowden. Izvajala je: Labour Paxty obžaluje nedelavnost druge internacionale, vendar pa pojde v Ženevo, da ne prekine mednarodnh zvez. Labour Party ne mara neposredne pridružitve k tretji internacio-nali brez prejšnjih pogajanj. Vendar pa nobena stranka ni toliko storila za rusko revolucijo. Labour Party se tudi nadeja, da bo udušila beli teror in protirevolucijo na Mažar*kem. Miss Snowden je svoj govor, ki je vzbudil veliko pozornost, završila e plamtečim pozivom za bedno deco v Srednji Evropi, zlasti pa v Avstriji. Dejala jer. Spričo te strašne bede bodo teoretične prijave xa pristop k tretji internacionali brez pomena, ako ostanemo nedel&vni. Stavka železničarjev, LDU Montpellier, 26. februarja. (Dna. KU — Agence Havas.) Od sedmih zjutraj se ni odpeljal noben vlak s kolodvora. Število stavkujočih je naraslo na 75 %. LDU Pariz, 25. februarja. (Dun. KU — Agence Havas.) Železniška družba Pariš—. Lyon—Mediterranes se nadeja, da bo mogla danes odposlati tri vlake v Lyon in tri v Nizzo. LDU Pariz, 27. februarja. (Dun. KU — Agence Havas.) Konferenca finančnega, vojnega in delovnega ministra je poslušala izvajanja železniškega ravnateljstva in odposlanstvo izvrševalne komisije 'železničar-ske zveze in sporazumno z minisitrskim predsednikom Millerandom sklenila, da se povsodi, kjer je treba, uvedejo naredbe v varstvo železnic, da se zagotovi železniški promet, ki je za oskrbo dežele neobhodno potreben in da se sklenejo ukrepi v svrho udušenja hrčkanja. Maršal Focb v Lvova. LDU Moravska Ostrova, 26. februarja. (ČTU) Maršal Foch poseti 10. marca t. 1. Lvov, ieSka. Samoupravna telesa. Praga, 25. febr. Po ustavnem načrta, ki pride v kratkem pred zbornico, ba Češkoslovaška republika razdeljena v župe, ki se bodo krilc z volivnimi okraji. Vseh žup bo (brez Slovaške) petnajst, ravno toliko volivrtih okrajev bo volilo 300 poslancev. Češki listi računajo, da bo seidelo v bodočem parlamentu 150 Čehov, 45 Slovakov, 9 podkarpatskih Rusinov, 4 Poljaki, 16 Mažarov in 76 Nemcev. Rusija. Za mirovna pogajanja s Čehi. LDU Moskva, 27. februarja. (Dun. KU Brezžično.) Sovjetska vlada je pozvala češkoslovaško vlado, naj se takoj jame pogajati glede miru. Boljševiki napredujejo. LDU Berlin, 27. februarja. (Dun. KU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Kodanjd: Ruska brezžična brzojavka iz Moskve javlja, da so boljše viki napredovali na južno-zapadni fronti in osvojili več krajev. V Sibiriji se bojujejo rdeče čete z lokalnimi belimi četami, ki plenijo prebivalstvo. Štev, 48« SLOVENEC, dne 28. fefiraa*fa 1920. (Stran 3. LDU Moskva, 27. februaria. (Dun. KU Brezžično.) Po osvojitvi Gurjeva sc jc tnnaknU desni del levega krila bivše ural-ske armade Kolčakove proti vzhodu. Poročila izvidnih čet pravijo, da so v turke-atanskih stepali in puščavah našli na tisoče mrtvih vojakov, ki so prejkone umrli vsled pomanjkanja vode. O bivšem poveljniku generalu Tolstem ni nobenega sledu. Ukrajina. Za priznanje ukrajinske republike. LDU Dunaj, 27. febr. (Dun. KU) li krajinski tiskovni urad poroča iz Pariza: Predsednik ukrajinskega mirovnega odposlanstva v Parizu jc izročil predsedniku vrhovnega sveta noto, v kateri prosi, da bi se ukrajinska republika priznala, in kjer poudarja, da more Ukrajina v olajšanje gospodarske .krize nudili zapadnim evropskim državam velike količine žita, sladkorja, jajc, kož, kožuhov, usnja in semen. Mažarska. Krvnik srbskih ujetnikov načelnik ogrskega generalnega Slaba. Dunaj, 26. febr. Večerna izdaja dunajske »Arbeitcrzeitung« z dne 25. februarja napada ostro štabnega načelnika Horthy-jeve ogrske nacionalne armade in državnega tajnika v vojnem ministrstvu generala pl. Soosa, ki jc kot šef generalnega štaba 11. avstrijske armade pošiljal namenoma srbske ujetnike v bojno črto, da jih iz-■ trebi. Vsa njegova icndcnca jc bila, čim več Srbov spraviti na oni svet. Koliko Srbov jc vsled Soosovc krvoločnosti obnemoglo, koliko bilo ubitih v bojni črti od sovražnih krogelj. »Arbeiterzcitung« zaključuje svoja izvajanja z vzklikom, češ, nacionalne države gotovo nc bodo pozabile fa svojega krvnika, posebno Srbi nc in do sporazuma med Jugoslavijo in Ogrsko nc l itore priti, če bo Ogrska take nečloveške krvnike postavljala na vodilna mesta. Umikanje Rumanov. LDU Londoc, 27. februarja. (Dun. KU) Retrter poroča: Vrhovni svet jc včeraj z romunskim ministrskim predsednikom in poslanikom razmotrival vprašanje izpraz-njenja. Mažarskc po rumunskih četah, LDU Budimpešta, 26. februarja. fDun. KU — OKU) Črte madžarske narodne: vojske so včeraj ob 15. uri prekoračile Tiso med Tokajem in Cscmgradom, in sicer od Tokaja do Tisze-Palkonye, Porescle in Szolnoka in zasedle kraje Rakamaz, Tisza-Loek, Tisza-Polgar in Tisza-Fiired, kakor tudi szajolski kolodvor. Rumuni so se umaknili na črto: ustje reke Koeress—Kis-Ujszallas—Karczag—Abrany. Čete narodne vojske so povsodi sprejeli z veliko navdušenostjo. Nemška Avstrija. Brambsi načrt. LDU Dunaj, 26. februarja. (ČTU) Na ilanašnji seji armadnega odbora jc dr. Ma-taja predložil načrt proti brambnemu načrtu. Dr. Matajev načrt izključuje v gotovih primerih zaupnike in vojaške svete, ustanavlja mesto vrhovnega poveljnika in prepoveduje shode vojakov v gotovo določenih okoliših. Stavka občinskih uradnikov na Dunaju. LDU Dunaj, 26. febr. (ČTU) Občinski uradniki z dovoljenimi prispevki niso zadovoljni. Ker ni bilo vsem njihovim zahtevam ugodeno, izbruhne 1. marca stavka. PoIItilna norice. !-j- Za zdravo upravo. »Slov. Narod« poroča o prvih dr. Brejčevih ukrepih in dostavlja: »Lahko se prigodi, da pride v nekaj tednih ali mesecih na krmilo nova vlada, in če bo ta po svojem sedanjem vzorcu postavila na glavo vse administrativne ukrepe svoje prednice, bodo zavladale take kaotične razmere, da bo prišel v zastoj ves državni organizem. In vendar bi bilo v eminentno državnem interesu potrebno, da se stabilizira državna uprava, ker je to predpogoj notranji konsolidaciji.« — Soglašamo. To je tako pametno pisano, da se človeku milo stori. Podoben slučaj smo že imeli, ko je nastopil vlado dr. Žerjav. Dr. Žerjav je s svojimi ukrepi spreminjal takratno stanje uprave, dr. Brejc spreminja sedanje. In vendar je velika razlika! Dr. Žerjav je p r o t i p o -stavno zlorabljal svojo uradno moč, ko jc uvajal novotarije in napravil iz cele vrste uradnih institucij domeno JDS., — dr. Brejc pa uporablja svojo uradno oblast, da ukine te protiposta v n e ukrepe. ■ Nobena državnotvorna poza nc bo izbri- j sala teh dejstev. 4- Grožnje »državotvornih«. ?Bco-gradski dnevnike:, ki mu je v zadnjem času prav prijateljsko stisnil »Slov, Narod« roko, se je povzpel do dejanja, ki mora i vsakemu poštenemu pristašu naše državne j ideje pognati kri v obraz. Glavni urednik, ! prosluli Cicvarič, prinaša odprto pismo po- ! slanikoma Francije in Anglije v Belemgra-du, v katerem ju poživlja, naj v imeriu celcnce! Mi patriotje in državljani teh oze-svojih vlad pritisneta na sedanjo vlado, da postavi dr, Hrasuico pred sodišče. «Eks-melj nimamo moči, da dobimo tega hajduka v pesti; njegovi prijatelji, radikalci in člani narodnega kluba, imajo vso oblast v rokah ,,. Ako bi Vi zahtevali, da se ta zločinec postavi pred so-dišče, bi sc naši vlastodržci ne smeli temu upirati... Narod Srbije Vam bo zato globoko hvaležen.« Mož poziva tuje države, naj se umešajo v naše notranje zadeve! Ali nima med svojimi demokratskimi prijatelji človeka, ki bi mu povedal, da hoče rušiti suverenost države? Ne gre nam za to, ali je dr. Hrasnica kriv ali ne, zadeva je že itak zanj ugodno rešena. Pribiti hočemo, da se je pri nas našel človek, ki smatra Jugoslavijo za vazala entente in kliče London in Pariz na pomoč proti neljubi mu vladi. To jc zločin na državi. Politična higijena »Naprej« piše: »Klerikalci so svoje ljudi ven metali in tepli, da so se morali obešati in zastrupljati, čeprav so s svojim delom hoteli služiti le klerikalni stranki.« Še enkrat pribi-jemo: »Naprej« jc napadel pokojnika, ki se ne more braniti. Tak boj je lahak, a ostu, den. Mrtveca nosijo kot ščit v dnevnem političnem boju pred seboj. »Ampak nekaj smo pričakovali, zlasti jaz: da bo politični boj poštenejši in bolj načelen ...« To jc zapisal dan poprej g. Prepeluh v istem listu----Mi mislimo, da tak način boja ni nc pošten in nc načelen. G. Prepeluh! Warum denn in die Wcitc sclnveifen . .. Preklicana naredba! Včerajšnji »Uradni list« prinaša zadnji Žerjavov uradni akt. Glasi sc: Naredba poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani z dne 6. februaria 1920., št. 95 Ur. L, s katero jc bilo odrejeno, da sc krajevna občina Selca raz-drli na dve samostojni občini Selca in Češ-njica in da sc, občinski odbor v Sclcah razpusti, je ukinjena. V Ljubljani, dne 20. februarja 1920. H temu malo predzgodovinc. Dr. Žerjav jc izdal to naredbo na ljubo »samostojnim« liberalcem z utemeljitvijo, da odgovarja želji večine prebivalstva. Imenoval jc dva gerenta, ki sta imenovanje odklonila. Selški občinarji so se kot en mož uprli razkosanju občine. In po štirinajstih dneh je moral g. dr. Žeriav sajn pokopati to mrtvorojeno dete. Tako je dr. Žerjav preklical samega sebe in pomembno zaključil delo »za blagor naroda«. -f Božji mlini počasi---. Pod tem naslovom je znani nekdo v »Slov. Narodu« napadel bivšega šolskega nadzornika Lavtižarja, ki je baje zakrivil, da ni bil imenovan Petrič riadučiteljem v Šiški. Ker mnogim še ni zadeva jasna, zato par stvarnih opazk. Prek kakimi desetimi leti je bil Petrič učitelj-voditelj v Rudniku vsled večnega tožbarenja službenim polom prestavljen v Šiško, Obdržal je vse prejemke, dobival stanarino in dobil povrnjene tudi stroške za selitev. Dobival je voditeljeve prejemke, ne da bi zato eno črko napisal. Namesto na slabejše mesto je bil prestavljen na boljše, kar je tudi sam večkrat priznal. Ko je postal nadučitelj Lavtižar nadzornik, ni mogel Petrič na noben način postati njegov namestnk. Prvič zato ne, ker je bil žc voditelj. Dvakratni voditelj vendar nihče ne more biti. Tudi ni bil najbolje kvalificiran, toda ne morebiti od kakega političnega nasprotnika, temveč od dež. nadzornika Levca samega. Absolutno pa zato ni mogel postati nadučitelj, ker ni imel izpita iz nemščine, kar je postava za večrazrednice izrecno zahtevala. V Ljubljano še za učitelja ni bil nihče imenovan, kdor ni imel izpita iz nemščine. Torej Petrič kot nadučitelj jc bil trikrat nemogoč. Na vrsto jc torej prišel mlajši učitelj Wagner. Krivica bi sc pa zgodila tistim družinskim očetom, ki bi v slučaju razpisa prosili v Šiško. Petriču se seveda niti izdaleka ni zgodila niti najmanjša krivica. Po prevratu je posta) Petrič silno oblasten, tako da bi bila šolska oblast z njim vse drugače postopala, ako bi bil namesto blagega Wagnerja kdo drugi nadučitelj. In sedaj? Višji šolski svet jc brez razpisa, celo brez seje vzel Wagnerju (ki jc. bil n. b. pravilno imenovan) vodstvo šole in jc poveril Petriču. -f Anarhija med učiteljstvom. »Učit. Tov.« poroča v zadnji številki, da jc sklenilo učiteljstvo radovljiškega okraja nezaupnico svojemu nadzorniku, ki ni ničesar zakrivil in jc njegov edini greh, da jc član »Slomškove zveze«. Blatijo ga samo zato, ker bi spravili radi na njegovo mesto svojega pristaša iz liberalne »Zaveze«, Vemo. da ima vsa ta hujskarija svoj izvor v uredništvu »Učit. Tov.« ia pri znanem svobodomiselnem viš, šol, nadzorniku. Ti »demokrati« so oblatili celo tako odlična moža kakor sta škof Jeglič in dr. Korošcc, pa bi j se ne. spraviii naci neljubega nadzornika! i Naše ljudi zmerjajo z avstrofili in srbofobi, svojega Dimnika, avtorja slavnoznanih letnih poročil, pa mirno pustijo sedeti v višjem šol. svetu. Spoznali smo vašo hinav-ščino, zato nas nc boste več vlekli za nos, Apeliramo na vlado, da to gospodo poduči o društvenih pravilih. Dnevna novi m, — Umrl je v nedeljo, 22. t. m. v Vrbi pri Brdu blizu 90-letni starček Primož Li-povšek, p. d. Petek. Bil je najstarejši mož v tukajšnji duhovniji. — Umrla jc dne 24, februarja v vasi Rebro, župnija Moravče, Terezija Osolnik, Vsem znancem in prijateljem jo priporočamo v pobožno mqlitev in b!ag spomin, — Literarni odsek »Slomškove zveze« ima sejo v pondeljek 1, marca ob pol 5. uri popoldne v društvenem lokalu. Pride naj tudi upravnik! (k) — Osebne novice s pošte. V poštno službo so sprejeti kot praktikantje oziroma praktikantke: Miloš Ambrožič, Vlad. Ba-juk, Peter Cerar, Franc Deržaj, Anton Els-ner, Stanko Gaberščik, Anton Gerčko, Amalija Glihova, Alojz Gram, Jernej Hočevar, Vladimir Jazbec, Alojz Jurgele, Zor-ko Kambič, Alojz Koželj, Franc Konig, Terezija Krakerjeva (vnovič), Julij Kuštrin, Franc Kvas, Anton Mak, Josip M. on da, Franjo Novak, Ljudevit Plevelj, Mara Pod-bojeva, Mirko Prosen (vnovič), Ljudevit Primosch, Adolf Sadar, Vinko Slamič, Ivan Štibilj, Jožef Schager, Stjepan Šaka, Oskar Verse, France Zavašnik. — Nameščeni so: kot poštni pisarniški višji oficiant: Lavo-slav Kampjut; kot pisarniški oficiant: Karol Štrbenk; kot pisarniške oficiantke: Karme-la Bajtova, Marija Brunčičeva, Marija Kermčeva, Vera Mohorčičeva, Francka Rc-derjeva, Pavla Rugeljcva, Katarina Vernikoma; kot brzojavni mojster: MaJcs Bizjak, pri vzdrževalnem odseku za brzojav in telefon v Ljubljani. — Imenovani so: Za poštnega pristava poštni aspirant. Peter Kotnik, M aribor 2; za. poštna oficianta aspi-ranta: Franc Šuman, Maribor 2, in Ferdinand Tkavc v Celju. — Podeljena so poštna upravniška mesta: Bela cerkev na Dolenjskem poštni pomočnici Otiliii Lavričevi, Podbrezjc poštni pomočnici Amaliji Bevkovi, Makolc poštni pomočnici Julki Ko-vačičevi, Brezje poštni aspirantki Zofiji Ga-brijelčičevi. — Nameščeni so na poštarskih mestih: nadpoštar Jakob Šegula, Ljubljana 7, poštar Hinko Ilaš, Rizeljsko, poštarica Ivanka Čebinova, Dcbova, — Premeščeni so: višji postni kontrolor Božidar Keil iz Ljubi,'ane v Čchoslovaško republiko, višji poštni oficial Mihajlo Bajt iz Ljubljane 2 v Fočo (Bosna), višji poštni oficial Franc Lc-vart od poštnega ravnateljstva v Ljubljani k poštnemu ravnateljstvu v Sarajevu, poštna oficiantka Ana Zorčeva iz Grahovega pri Cer! cnici v Banjaluko (Bosna), poštna oficiantka Ljudmila Guček iz Koprivnice pri- Brežicah v Tuzlo (Bosna), poštna oficiantka Ana Bergantova od urada Ljubljana 1 v Cerknico, poštna oficiantka Ljudmila Semolčičeva od urada Ljubl ana 1 v Metliko, poštna oficiantka Herma Radoličeva od urada Maribor 1 v Celje, poštna oficiantka Roza Megličeva iz Celja k uradu Maribor 1. — Odpovedali so se službi: višji stavbeni komisar inž. Gustav Stedry, tehnični odd. p, ravn., računski asistent Ivan Laznik in poštna asistentka Aida Slami-čeva pri računskem oddelku p. ravn.; poštna praktikanta Ciril Nemec in Matija Av-sec pri poštnostrokovnem računskem uradu v Ljubljani, poštni praktikant Andrej Uran. Ljubljana 7, poštna oficiantka Marija Zupančičeva, Ljubljana 1, poštna oficiantka Anka Vyzourekova, Črensovci, pa poštni aspirantki Štefanija Ruroprechtova in Flora Zuljanova. — Odvezana je poštne službe: poštna oficiantka Terezia Kendo-va pri uradu Ljubljana 1. Služba jc odpovedana poštni upravnici Stanislavi Podnar-jevi v Dragi pri Kočevju, ter poštnini aspi-rantkam Frančiški Rusovi, Albini Bervar-jevj in Kristi Šoberjevi, — Začasno vpoko-jen je poduradnik Rudolf Novotny v Ljubljani. — Trajno vpokojeni sta poštarica Valerija Loretitscheva, Kočevska Reka in poštna oficiantka Marija Saitzeva v Kostanjevici. — Umrli sta poštarica Marija Kup-nikova, Podplat, in poštna oficiantka Pavla Grohmannova, Celje. — Jugoslovanska pomorska matica. Pomorski kapetani in častniki trgovske mornarice so ustanovili 1. 1919. v Dubrovniku Jugoslovansko pomorsko matico. Namen društva je: a) Priklopitev in ujedinje-nje vseh jugoslovanskih pomorščakov in onih oseb, ki se zanimajo za pomorstvo, b) Proučevanje socialnih in pomorskih zadev naših pomorščakov in zastopanje njihovih interesov na zunaj, c) Vzbuditi zanimanje za pomorstvo v najširših slojih našega naroda, d) Pospeševanje pomorskih interesov Jugoslovanske države, — Osebe, korpo-racijc in zavodi, ki so darovali najmanj tisoč krone, postanejo meceni (dobrotniki) društva, Ustanovnik postane oni poedinec, ki naenkrat ali v več obrokih — v teku enega ieta — vplača najmanjšo vsoto 200 kron, korporacijc in zavodi 500 K. Pravi člani so Samo pomorščaki (trgovske in vojne mornarice): ostali se imenujejo prijatelji. Ako je pravi član podčastnik, mornar ali ribič tedaj plača 10 K vpisnine naenkrat m 30 K članarine letno. Ako je pravi član castiuk, tedaj plača v šestmesečnih obrokih 100 K vpisnine in vsako leto 60 K članarine. Vsak pravi član in prijatelj prejme brezplačno društveno glasilo. Prijatelji plačajo mesečno 5 K članarine. Morje nima mej, ono nas spaja z ostalimi narodi in predstavlja za našo državo neizčrpljiv vir blagostanja. Zato mu jc treba posvetiti največjo pozornost Prosimo tedaj, z ozirom na veliko važnost morja kot činitelja moti ,n veličine države, da se najširša javnost zavzame in pristopi k društvu Jugo-slavenske pomorske matice. Če je imel prejšnji »Flottenverein« toliko članov med našim narodom, čemu ne bi jugoslovanska pomorska matica združila vse one, ki žele dobrobit in veličino naše mlade svobodne države. Dolžnost vsakega državljana bi bila, da vsaj kot član ali prijatelj pristopi k društvu. Priglase, vpisnino in članarino sprejemata in dajeta potrebne informacije g. dr. B. Maričič, vodja čekovnega urada, ki je poverjenik jugoslovanske pomorske matice in g. Julij Kolumbič, blagajnik čekovnega urada kot namestnik prvega. — Jugoslavcnska pomorska matica v Dubrovniku, poverjeništvo v Ljubljani. —- »Slovensko lovsko društvo« prirc-di dne 7. marca ob 10. uri dopoldne v Kranju na dvorišču gostilne Petra Mayerja krajevni ogled lovskih psov za Gorenjsko. Med vojno je bilo mnogo lovskih psov uničenih, deloma so bili ukradeni in odpeljani, deloma pokončani. Ker jc tudi velijo pomanjkanje hrane marsikaterega lovca in ljubitelja psov prisilijo, da mladi-cev ni odrejal, se je število psov tako skrčilo, da je zadnji čas skrbeti za odpomoč. Brez dobrega psa ni lova! Da doženemo koliko materija!a jc še ostalo, jc sklenilo društvo prirediti oglede za posamezne okraje Pričnemo z Gorenjsko. Vse lovce in ljubitelje psov na Gorenjskem, brez ozira na to, so li pri našem društvu ali nc, poživljamo, naj pripeljejo dne 7. marca t. I. svoje četveronožne tovariše v Kranj in sicer fermace, brake in jamarje. Ker gre predvsem zato, ugotoviti kakšen materijal imamo na Gorenjskem, ogled ni omejen samo na čistokrvne pse. Posebna komisija strokovnjakov bo pse pregledala, popisala ter ocenila. Premije sc nc bodo delile, ker društvo ne raznolaga z zadostnimi sredstvi; tudi vožn;o mora vsakdo zase in za psa sam plačati. Po dokončanem ogledu se bo vršil lovski sestanek v gostilni pri Mayeriu. Na tem sestanku bo poučno predavanje in razgovor o naših težnjah m potrebah. Vabimo vse lovce in ljubitelje psov ne oziraje se na to so h člani društva ali ne. — Odbor »Slovenskega lovskega društva«. fk) — St. Vid nad Ljubljano. Vce krščansko mislece delavstvo se vabi k sestanku v nedeljo 29, febr., kjer se bo vršit razgovor o naši delavski organizaciji. Zatorej nujno vabimo vse delavce in delavke da se tega sestanka gotovo in polnoštevilno udeleže. Sestanek sc vrši v Cebavovi dvorani ob pol 9. uri dopoldne. — Jugoslovani. Strokovna Zveza. . „ ~ Vegii harmonij, še dobro ohranjen iscemo za novo kapelico v Mladinskem domu na Kodeljevem. Gre za velesocialno napravo v prid najširs:m plastem naše mla^ dme, zate zadevo tcnlo priporočamo! — Rop v župnišČH. Te dni so obiskali roparji župnišče v Kalobiju na Štajerskem Koparska tolpa jc štela 7 oseb, vodil jo le velik civilist, temne polti, vojaško oblečen, kateri je rekel, da je orožnik. Tolovaji so v župnišču pobrali vse, kar jim je prišlo pod roko in so odnesli župniku Josipu Kostanjevcu bankovcev v vrednosti 2547 kron, 400 kron srebrnega, 220 kron zlatega denarja, 1 velik avstrijski cekin, srebrno uro s črkami J. K. verižico s priveskom na eni strani sv. Jožef, na drugi strani Mati božja, nož za rezanje kruha, vverndlov karabiner, 25 smotk in za 50 kron drobiža. — Rop v Št. Janžu. Roparji, eden oblečen v vojaško obleko sc je predstavljal kot orožnik, so izsilili posestnici Frančiški Kovač v Št. Janžu 4000 K denarja, 2 vložni knjižici posojilnice v Celju na ime Marije Kovač, srebrno verižico s kri-žastim tolarjem, 2 lonca masti in 60 kg svinjine, — Okradeni dr. Kraut. Pred deželnim sodiščem se je zagovarjal kleparski pomočnik Ažman, kateri je obtožen, da je 1 decembra 1. 1. vlomil v cvetljičnjak dr. Ivrauta, iz katerega je odnesel razne obleke v vrednosti 1825 kron. Sodišče je sklenilo, da se v svrho zaslišanja nadalje njih prič razprava preloži. — Če se ne pnstiš rabiti. Dne 29. novembra I. 1. jc rubil eksekutor Novak v Smartncm, za osebno dohodnino je šlo. Prišel jc s cenilcem Ramovšem tudi k posestniku A. P., kateri jc bi! ravno slabe volje m je rekel: Dajte mi 4000 kron vojnega posojila nazaj, p. h., ne dam ničesar. Pred deželno sodnijo A. P, nc zanikava, kar jc govril, samo pripomni, da prav za prav ni mislil nič hudega in bi bil plačal, ko bi se pomiril, ker je itak potem osebno dohodnino plačal. Sodišče mu je prisodilo 48 ur strogega zapora. Stran 4. SLOVENEC, evalni pouk naj se vpelje po vsej Sloveniji in naj bo obvezen, Učiteljstvu je treba dati priliko, da se v ta namen potrebno izobrazi, predvsem že na učiteljišču in pozneje na 4—5teden-skih kmeti,drih tečajih. Zahtevati |c, da se pouk iz kmetiistva na učiteljiščih razširi na vse letnike in primerno poglobi. 3. Na kmetijskih šolah naj se pouk iz sadjarstva razširi na 3 tedenske ure. Posebno naj se uvažujc praktično stran pouka. Absolvent kmetijske šole mora biti zmožen opravljati vsa sadjarska dela pravilno in samostojno, 4. Zelo važni za razšir c sadjarskega znanja med ljudstvo so krajši ali daljši sadjarski tečaji za ki: ;« fante, kj naj bi se izobrazili za sadjarske paznike, tečaji za učitelje špecijelni tečaji za spravljanje, vkuhavanje in razno drugo uporabo sadja itd. 5. Pouk iz sadjarstva ze'o pospešujejo sadjarska predavanja po deželi. Ta predavanja naj izvršujejo zlasti kmetijski veščaki pri okrajnih g'avarstvih, 6, Sadjarska književnost je pri nas še jako skromna. Predvsem nujno potrebujemo sadjarske knjige in slovenske pomologije. VII. Sadjarska organizacija. Poročevalec vinar, inštruktor L Zupanec iz Ptuja. Prva potreba v tej zadevi je usta« novitev sadjarskega društva za Slovenijo, ki bi imelo namen predvsem na najrazličnejše načine pospeševati sadjarski pouk, dobavo cepičev, sadnega drevja in razaiM sadjarskih pripomočkov, gojiti pomologijo, prirejati sadne oglede tn razstave, gojiti varstvo sadnega drevja itd. itd. Poročevalec je predlagal, da se produkcija sadnega drevja osnuje na zadružni podlagi (skupno pridelovanje iu skupno rasEpečavanje), Ko-nečno je obravnaval tudi sadjarsko zadružništvo, ki naj bi se bavilo s skupnim raz-pečavan am svežega sadja, s skupno napravo sadjevca, s skupnim sušenjem in drugim kenserviranjem sadja. Za enkrat je mogoča samo ustanovitev sadjarskega društva in sc v to svrho izvoli ožji odbor, ki ima pripraviti vse potrebno, da se društvo ustanovi že tekoče leto, VIII. Sadni ogledi iu razsfl-v e. Učitelj in posestnik g. M, Levstik vi Celja je z velikim navdušenjem poročal o zgodovini sadnih razstav na bivšem Štajerskem, o njih pomenu in nalogah za prihod-njost. Njegovo poročilo je pričalo, da je v tej zadevi že veliko deloval in da je tudi za prihodnjo pripravljen posvetiti svojci moči takim prireditvam. Kmetijski svetnik g. V. Rohrmann jfc pojasnil nekatere okolnosti glede sadnih razstav na bivšem Kranjskem, Nato se sklenilo prirediti prihodnjo jesen sadne oglede v Novein mestu, Ljubljani, Radovljici, v Celju, Mariboru, Velikovcu in event. tudi v Borovljah. V Celju se bodo delale pa priprave za sadno razstavo v večjem obsegu. K sklepu je poročal referent za sadjarstvo M, Humek o potrebnem načrtu za povzdigo sadjarstva v Sloveniji Vsled pomanjkanj časa in vsled tega. ker bo treba načrt vravnati po predlogih in resolucijah sadjarske ankete, se sklene prepustiti izdelavo osnutka za načrt referentu. Ta osnutek se dopošlje vsem udeležencem v pretres in odobrenje. g Borzna poročila. LDU Curih, 26. februarja, (ČTU) Tečaji, Devize. Dunaj 2.40, Berlin 6.40, Praga 6.50, Pariz 43.75. Avstrijske krone 2.75. — LDU Dunaj, 26. februarja. (ČTU) Tečaji. Devize. Amsterdam 9400, Berlin 293, Curih 4250, Kristi-anija 4600, Kodanj 3900, Stockholm 4975, Valute. Marke 292, leji 340, levi 330, Švicarski franki 4225, francoski franki 1820, lire 1425, angleški funti 900, dolarji 250, carski rublji 260, V prostem prometu: Devize. Zagreb 208 do 218, Budimpešta 96 do 110, Krakov 123 do 133, Praga 298 do 312. Valute, Češkoslovaške krone 300 du 320, SHS krone 150 do 180, Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese vam Fellerjev pravi Elza-fluid, 6 dvojna tih ali 2 veliki Specijalni steklenici 27 K. Trpite na počasni prebavi? Za- frtiu? To zlo se odstrani r pravimi ellerievimi Elza krogljicami, 6 Škatljic 12 K. — Želodec okrepčujo-ča Švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poitnina posebej, a najceneje. Engen V. Feller, Stubi-ca donja, Elza trg št 134, Hrv. D li • 2 železn< polžasii s'op njict (Wend#ltrepp9) tn več komadov imovinske oprave. Vpraša s« pri Jo* Fsbiam, Prešernova ul. 84. ŽeilSKO !(8!fl ra SnS^ka" >e naprodaj. Naslov pove uprava lista pod št. 728. _ Modni salon Nina :'cossl potrebuje • akoj več izurjenih PeKorsK! moisier, r^UTr rijo ali gre tudi kot prvi pomočnik. Ponudbe na upravo Slovenca poii Pekarski mojster 786. II j Pojasnilo. Naznanjam vsem cenjenim odjemalcem mesa in prodajalcem živiue da Frandlšua Anžin ni več pri meni v slu>bi in prodaja meso i.t. d za g, Černeta. mesarja v Ljubljani, ne pa za me. . fldolf Žabjek prekajevolec in me ar Ljub!,ana, Poljanska c. 65 Proda so nova v rt « C II Sa z gospodarskim poslopjem v u aO in vrtom ležeča v sredi trga blizu cerkve; prpravna za majhno obrt ali za penzijonista je naprodaj. Hroda Pavšič, be.iunec na fla >inl pil bevn ci. Kina-železnato vino ieharja fiCCOu -ja v l»iubi je naslovili pod ..Vstop takoj 714« na upravništvo lista »SLOVENEC«. I •.saafe, isvn uvaa ivrdka i*re-an- Lu n, lr i. Vin Logg a 11. Re-prasenta U: Tavčar & Svetina, LjuolJann, Gosposvetska c. d. valosca stavbenega matorilala |g | Kupi H «S W {' Zahvala. Za vsestransko sočutje ob smrti najine ljubljene hčerke, gospodične Mire Moglea izrekava vsem svojo najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujeva se za obilo darovano cvetie; zahvaljujeva se gg. Jugoslovenskim akademikom. akademičnemu društvu „Jadran" in Spoleku čeških medcink v Pragi, gospodu ministru Hribarju in drugim gospodom pri jugoslovanskem poslaništvu in konzulatu v Pragi in njih damam za toli častno spremstvo ob prevozu na kolodvor v lJragi; podpredsedniku akademičnega dru-tva ..Jugoslavija", gospodu Lindnertu za giniiive poslovilne besede; gospodom železniškim uiadnikom osobito v Ljubljani in Novem mestu in gospodu mestnemu fiziku dr. Krajcu v Ljubljani za prijazno pri-potnoč; milost gospodu proštu dr. Elbortu in velečast.temu kapš-teljau v Novem mestu za izvaoredno naklonjenost pri izvedbi sprevoda v Novem mestu-, gospodom pevcem nkademičnega društva „Jadran" v Pragi in Pc\»koga zbora v Novem mestu za prel-res jive žalostinke; gospodom predsedniku višjega deželnega sodišča \avčniku, dvornemu svetniku dr. Babniku in okrajnemu sodniku dr. Pavlinu, Katerih ni ovirala do,ga pot iz Ljubljane: gojenkam novomešk« gimnazije in uclelcžninom iz vseh stanov ama dragega Novega mesta in okolice za obilno častno udo-'e bo pri pogrebu. Dr. Anton ia Matilda Roglna. do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umet- S!* Davorin P.avšek prvi fotografski in povečevalni zavod Ojubljana, r.o.odvorska ulica št. 34 a s 60-100.000 K gotovine želi pristopiti kot družabnik Ponudbe pod ..Družabnik" na Anončni zavod Dracjo Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5. (pajtlji) št 4 do 14, kakor tudi velika od št 60 do 70, se dobe pri tvrdki FRAN JO HRABAIi Osijek I Trg Kralja Petra 3. k c o a a u n a o a a e bi oasBBHscso: Tvrdka Mflt. v Kamniku kupuje vse poljske pridelke: fižol, detelj no seme, suhe gobe L t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine, zlasti tršljikovo skorjo, po najvišjih cenah. BDo^siBDE aiaaaiaiiniasiiaa ž®... mmm^MBmmsmam TI si d.d. za promet zeru. proizvodov, kolonijalnitn iu drugim blagom prejo r! m Seilerii (ustanovljeno 1S33) Sajieb, Viaška ul. 12. | Taietun iu6. Br/ojavi; FriiCiii^i I srecmjSKO i J BL*3QQ i Iščem pošteno in zanesljivo "V etfk \taikU Nis.-=asoak ki zna kuhati in opravljati vse hišne posle, v pomoč Slovenki. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Oskrba izborna. Za odgovor po pošti treba osem dni. Stroški se povrnejo. Dr. Ivan Sondid zdravnik, Grubišnopoljc, Hrvatsko. &aplm hrastove, smrekove in bnkove hlode za žago. Ponudbe s ceno na naslov: IVAN SlšSA, tovarna parketov in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4a. popolnoma suha, več vagonov stoječih na postaji kakor tudi posamezne vozove pripelje na dom tvrdka Regovc & Comp. Kolodvorska ulica 31. Klavirje, planine, harmonije, violine, citre, harmonike, strune itd. - ima v velikanski zalogi ALFONZ BREZNIK učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816 Cementne cevi strešnik, grobne oklepe, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi F. BANDA & drug, LJubljana, Karlov« ska cesta 8. Kapljo se dvokoiesa rabljena, tudi pokvarjena, šivalni to pisalni stroji motorji, avtomoblU. Trgovina z raznimi stroji Ljubljana, Stari trg 28. Priporoča se avto-delavnica Franc Puh Ljubljana, Karlovska cesta 10, ki sprejema popraviia vseh vrst strojev. Tovarna Barva vsakovrstno blaga Kemično cisti obleke. Ljubljana. Poljanski nasip 4. Podružnica: Selenburgova ul. 3. Pfldrnžiifca o msrgboros Gosposka niica št. 38. Pfiffil domače perilo (pošlje tudi ponje na dom] Svetlolika EEMTi: RdVokat f\ u| dv. Josip SajoVie j| j*! naznanja, da ima svojo pisarno kakor dosedaj g q v Ljubljani, Gosposka ulica št. 3. Telefon št. 274 cm Odda se kavarna Ponudbe do G. marca 1920 na nadzorstvo društva „Casinoverein" v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13. Št-801/V'u- Razglas ' o rekniiovanju rojstnih letnikov 1896-1900. Glasom dopisa Ljubljanske polkovne okrožne komande z dne 27. februarja 1920, št. 676/Adj., je komanda Dravske divizij ske oblasti rekrutovanje, ki bi se imelo pričeti dne 1. marca 1920, odgodila. Odgoditev pa ne razveljavlja zglaševanja od 23. do 29. februarja 1920 in pa zglaševanja od 22. marca do 3. aprila 1920. Mestni magistrat ljubljanski, dne 27. februarja 1920. Zadružna zveza v Ljubljani razpisuje službi: o Zadružnega revizorja. Prednost imajo oni prosilci, ki so izvežbani v nadziranju kmetijskih društev in nabavnih zadrug. 2.) Knjigovodskega uradnika. Lastnoročno pisane prošnje z dokazili usposobljenosti, spričevali o dosedanjem službovanju ter zahtevki o plači je predložiti ravnateljstvu (Dunajska cesta 38) do 15. marca 1.1. Razglas. Dne 8. marca 1920 ob 10. uil se bode dalo Carjevo posestvo na Mačah, postaja Bistrica v Rožu, obsegajoče približno 3 ha (25 birnov) njiv, 10 ba travnikov in 2 ha pašnikov z hišo in gospodarsko poslojem na Savn* dražbi v zrJcisp oziroma najem. Dražile tse bodo najprej posamezne parcele, potom pa celo posestvo skupaj. Pogoji so pri podpisanem sodišču ali pa 'ranjski ra zp o ši 1 j al n i Sdiwab & Bizjak, Ljubljana Dvorna trg Poess fffiar©e5no kavarno UeSika zaloga doma ssgotcsvilenih oblek. Začasen obči pokojninski zavod za nameščence v LJubljani, šolski drevored 2, razpisuje mesto uradnika .s preiemki XI., X. ali IX. pl. razreda drž. uradnikov za službo nadzornika. Prosilci s primernim nastopom, ki. so dovršili visoko ali kako srednjo šolo z maturo in se izkažejo s prakso, ki bi jih vsposobila za razpisano mesto, se morajo osebno predstaviti v zavodu. Istotam se sprejmejo 3 praktikanti za uradniško službo, ki se imenujejo po polletnem zadovoljivem službovanju za proviz. uradnike v XI. činovnem razredu drž. uradnikov. i'red-aost imajo prosilci s pisarniško prakso. Istotam se sprejme poduradnik T nižjo srednješolsko naobrazbo in z najmanj 2 letno pisarn, prakso s prejemki drl pomožnih uradnikov. Prednost imajo jugoslovanski legijonarji, vojni invalidi, poznavalci gospodarskih razmer v Sloveniji. Kolka proste prošnje, opremljene s curriculum vitae. z rojstnim listom, domovnico, nravstvenim in zdravniškim spričevalom, z dokazili o dovršenih študijah ter o dosedanjem službovanju, oz. z. navedbo referenc, naj vložijo prosilci jugoslovanske narodnosti, ki še niso prekoračili 36.1. svoje starosti, do dne 15. marca 1920. naravnost pri zavodu. V Ljubljani, dne 33. februarja 1920 Začasen obči pokojninski zavod za nameščence v LjuMjani. Obl. l^onces. informačni sat>o3 Drago fiešeljal^ £}ubl}ctna Canl^arjopo nabr. S dobavi i a vse kreditne in privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno ce- " v zavojih po 1 kg., kavo, modro palico, užigalice, žveplo, koruzo, oves, moko ter o tale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na debelo po zmernih cenah ne zmerne. '8 Llubllana. UsttEnovljcaa.leta 177!. GUŠTANJ-RAVNE, Koroško, Jugoslavija. PoStna postaja Guštanj. Z«lezniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov. Jeklarna Guštanj. Proizvaja Azzalonsko in bresc ansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Lcgirana ln neieg^rana top in.sten okla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekia orodje, drug vistna, za kladiva, žlebe, matrice: za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre za rudo. premog in kamen; za pila rezila, vitalna dleta itd. l>e{jliana m nelegirana mar*.nova tekla za vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijsko dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji: za kolesna obročja: za koso, srpe, sokire, moti ke. lopate ttd. Izgotavlfa: Vozovne osi a puSami iu nakončniki; tranamisijske valk« (ostrugane do 4 m, surovokovane do 6 m dolžine); v žlebih kovane delo za avtomobile in vagone: kroglo za cementno mline itd. 4386 •iiiMnttiautmm« IMMttfltMaMCMKItlllUMIMMaMMIM acaaaaaaaaoaaaaannaaaaaaaaaaanaaaaaaaaaaaananaacs i BEOGRAD, DUBROVNIK, DUNAJ, KOTOR LJUBLJANA, MARIBOR, METKOVIC, OPATIJA SPLIT, Š1BENIK, TRST, ZADER. Ekspozitura: KRANJ. __ Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in žiro račun proti najugodnejšemu obresiovanju. Rentni davek plača banka iz svojega. — Kupuje in prodaja-menice, devize, vrednostne papirje i. t. d. — Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje predujme: na vrednostne papirje in na blacjo, ležeče v javnih skladiščih, daje trgovske kredite P0(Jnliaiu9°^ci" ...........■ —-t-=i------ i BrZOjaVili UaSiOV: JA^RANSK/V J, A O R A Delniška glavnica 30,000.000* Reserve nad 10,000.000" simi pogop. prevzema: uorzna naročita in pn izvršuje najituiantneje. C C C JCC ( Hočeta obdržati avo)o lepoto ? Bočoto imeli sledeče vrste: Golub, Club, Abadie, in Samnm priporoča na debelo »URANUS-PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11. 416 r«u«.r £LSA' lastnega pridelka 1918 iz vinogradov graiščine grofa Attemsa v Brežicah. Vinske poskušrije so dno 3. marcija 1020 pri upraviteljstvu grajščine v Brežicah. Ponudbe za vino so v zaprtem pismu z označbo ,,Vinska ponudba" predložiti imenovanemu upraviteljstvu v Brežicah do 10. marcija 1920. Prodajalec si pridržuje pravico, da se pri slučajuih špe-kulativnih ponudbah ne ozira na najvišje ponudbe, ker bode o k<>nečni oddaji vina odločeval glavni poverjenik ministerstva za agrarno reformo v Ljubljani. &Sprs3®šSe3Js2offl ssosesfg® grofa Mfiienissa v Brežicah. »cakor baržnn roehno kožo? Nočete aoinčn^ raiiljena kuouje LJUBLJANA, Gosposvetska te sta št. J. GORE fiS^Si« fl;i«W»it|H ftfl »Jfthi' proti srbe5ic » flarJam. ■litri sli H hH /ilIliHl 1 n llšaju, kožn. izpuščajem MilHWw8W2 236 « vabievabe v Vas* najbližji leiiatni pr-anano n zdra niško priporočeno Dr. FLE8CH-s?o izviriio SKAB0F0RM - MAZILO. we maže ne isarva b>ez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za i..ubrano n o, tor;e. kolute za -ermeaa, gonilna Jorme- akrllj, žično pietlvo, žione vrvi, cmaj- na, kompletne parne pralnice, oljnate irano in glinusto posodo, /.i'tla rečeta stiskalnice, tovarne za Izdelovanje trljerje, kosllne »trojo, prablje za nuno, klobas ln mesnatih konserv, tkalnice, brane, pln^e, separaterje za mleko, naprave za lsleti, tvornioe za testenine, orodje za kovač«, mizar,o, ključavnl- mizarstvo, 3—3 delne železne dvorane, fiarje, rezalne stroje, gepelje. V. Marsano Dobe se zopet prave telovadne blaCe, moške in ženske ter pasovi. Pri naročilu zadostuje navedba številke. Razpošilja proti poStnemu povzetju Prva kranjska razpošiljalna Scliwab & Bizjak, LJubljana Dvorni irg 3. Pod narodno kavarno! Centrala NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU Zagreb, tnjeseca niarta 1920. Povišanje glavnice od K 30,000.000 na 50,000,000 nudi trgovcem samo debelo priporoča svojo bogato za> logo vsakovrstnega 'kakor razne vrste srajc, spodnjih hlač,spalnih srajc, mehkih manšet in mehkih ovratnikov. kakor angleško tkanino, podlogo, svilo, šifon, kreten, cefir, bombaževe in nitkaste tkanine itd. Švicarska svilena slfta ing. Alojzij Dostal, Gradec, Maiffredygas$e it. 1 Gurte za gonilna Jermena. — Turbine za vse vo*8na razmere. — Trnnsmisšjske naprav«. nemu obrestovan^«* Udaja konzorcij »Slovenca«, Odtfovorni urednik Mihael Moškerc.«. LiublianL Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani