Poštnina pavSallrana.
i
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
\
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem«.
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v „Deželni zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno K 20-—. Sicer stane list celoletno K 24.—, polletno K 12.—, četrtletno K 6.—; posamezne Številke ■ ■...............................=	2	kroni.	  ■■
Cena Inseratom: '/w strani K 4-—, pri večkratnih objavah popust.
Št. 7.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
===■ Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ■
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me-• •	1	—........ seca,	s	tem	dnem	se	uredništvo	zaključi.	  ■	■	■
V Ljubljani, 25. julija 1921.
Leto Vili.
Bolniško zavarovanje delavstva.
Ker ta institucija precej prizadeva obrtnike, moramlo »modernemu« delo* vanju te ureditve posvetiti nekoliko vr* stic, in sicer le v kolikor se zadeva pritiče gostilniške obrti. Rokodelstvo in obrtni* štvo drugih panog bo itak tudi po svojih organizacijah nastopilo pot protestov proti sedanji mfctodi gospodarstva v bob niških blagajnah delavstva. Sicer bi bila zadeva stvar delavstva samega, a to je po večini v tistih strankah, ki sedaj ko* lovodijo te važne socijalne institucije in jim voditelji ne pripisujejo pravice, sc postaviti proti svojimi absolutističnim vodjem, ter v mnenju, da gredo itak njih žulji v njih strankine požiralnike, trpijo in nosijo to precej neznosno breme.
Po razsulu Avstrije je bila socijal* demtokratov v Sloveniji prva skrb, okle* niti se delavskih zavarovalnic, kajti tu bo opravka z velikimi denarji. Sklenilo se je zbrati ne le okrajne bolniške bla* gaj ne v eno samo centralo, marveč po« brati tudi vse zadružne, tovarniške in enake bolniške blagajne, o katerih se je vedelo, da imajo že velike rezervne fon* de naložene. Pri tedanjih pokrajinskih vladah so taki avtonomisti našli posluša na ušesa, in ker se nihče tistih avtonom* nih oblastnežev ni spoznal, kaj je prav, kaj ne, sc je vse dovoljevalo, kar so so* ciji v tej zadevi predlagali, ker pritiskalo se je energično v svesti si »sada je čas«, da ustvarimo svojo domeno. V januarju leta 1919 so začeli na prejšnjih napravah rukati s sledečimi fermani:
Narodna vlada SHS v Ljubljani, po« verjeništvo za socijalno skrb, je z dnem  razpustila Vašo blagajno z razpi*
som z dne   in sicer iz naslednjih
razlogov:
Male bolniške blagajne so, akorav* no ima njih obstoj zakonito podlago, zlasti v sedanjem času, ko se vsepovsod pojavlja stremljenje po izboljšanju in razširjenju naprav na socijalno*zavaro* valnem polju, vsakemu tozadevnemli prizadevanju le v k var in oviro.
Vsled oddtegovanja boljših rizikov po malih separatističnih blagajnah so okrajne bolniške blagajne občutno pri« zadete, dočim se na drugi strani male bolniške blagajne radi omejenega kroga zavarovancev ne morejo razviti tako, kakor bi bilo želeti in kakor to sedanji čas zahteva.
Da so posamezne manjše bolniške blagajne vzorno upravljane in tudi fu nancijelno dobro fundirane, ne more opravičiti dejstva, da se to godi le na račun okrajnih bolniških blagajn, kate* rih delokrog je ob neugodnih rizikih ne* primerno obširnejši, zato pa tudi težav* nejši.
številne m)ale bolniške blagajne po« vzročajo upravnimi oblastim neprimerno veliko kompliciranega dela, cepijo moči in draže upravo, dočim je efekt njihove* ga delovanja minimalen.
Ob sedanjih neugodnih zdravstve* nih razmerah, ki se v doglednem času ne bodo izboljšale, pomeni obstoj takih bla* gajn tratenje zdravniških moči, ki jih v ljubljanskem okrožju ni preveč.
Poverjeništvu je prišel med drugim v vednost slučaj, da so morali eden in isti dan trije ljubljanski zdravniki v eno uro oddaljeni kraj k trem bolnikom, čla* noml različnih bolniških blagajn, in to v času, ko je grasirala španska bolezen in
je bilo pomanjkanje zdravnikov naj* hujše. Ob boljši organizaciji bi bil te obiske lahko opravil en sam zdravnik, ostala dva pa bi drugje bila na razpolago.
Že ta edini primer osvetljuje dovolj jasno vsestransko škodo, ki jo povzroča dan za dnevomJ nesmotrena in po nika* kem! redu izvedena organizacija zdrav* niške službe; ob takih razmerah trpijo ne le zdravniki in zavarovanci fizično, duševno in materijelno, temveč tudi ce* lokupnost in prav posebno narodno pre* mioženje.
Neštevilne pritožbe zavarovancev zaradi dozdevne nezadostne zdravniške pomoči imajo prav v tem zlu svojo kore* nino.
Pri pregledovanju predmetnega ma* terijala se je poverjeništvo uverilo, da vlada tudi glede na dajatve zavarovan* ceni v slučaju obolenja velika neenot* nost ki jo je v splošnem interesu odpra* viti. Ne v zadnji vrsti govori za razpust namreč dejstvo, da so dajatve vseh tu* kajšnjih mlalih bolniških blagajn — brez ozira na različnost zavarovalnih prispev* kov — dosti manjše in manj dalekosežne od onih okrajne bolniške blagajne ljub* ljanske, ki nudi vrhutega tudi večjo mož* nost za špecijalno zdravljenje.
Poverjeništvu je končno znano, da večina zavarovancev sama želi prilopi* tev k imenovani okrajni bolniški blagaj* ni, ki ima ob večji izberi zdravnikov vsak dan več ur poslujoč ambulatorij, družinsko zavarovanje itd.
O tem Vas obveščamo z naročilom, da morete blagajniško premoženje pora* biti predvsem za povračilo enventualnih dolgov in za kritje podpor, do katerih so dobili člani že pred razpustom pravico,
ostanek pa morate izročiti okrajni bol* niški blagajni v Ljubljani, kjer je zavaro* vati delavce.
Taki so torej ti modroslovsko zami* šljeni vzroki za pobasanje zakonito ure* jenih stanovskih organizacij in njih pre* moženja. Vse polno izmišljenih vzrokov ki defakto niso obstali, obetanje nedo* sežnega zboljšanja na socijalno zavaro* valnem polju, sploh dobrot v taki meri, da bi delavec komaj čakal da bi bil bos lan, če bo verjel kar se tu vse obeta. Tos ži se kaj so dale take blagajne oblastvom opraviti in dela in kako so podražile us pravo. Ta odstavek utemeljitve za pobas sanje bolniških blagajn je velika predrs znost, v diametralnem nasprotju z res snico, kajti uprava prejšnjih blagajn je bila tako poceni, da se je morala zapisas ti tu naravnost laž, da se je dalo trditi o dragi upravi, ko vemo, da je bila prej* šnja uprava proti sedanji naravnost ničla proti sto — ko je sedanji aparat tako drag, da požira kar milijone. Efekt d as našnjega delovanja bolniške blagajne je le ta, da se le neznansko dere uslužbens stvo in njih delodajalce in kupuje za te žulje milijonske palače. Člani blagajn pa imajo za svoje horendne prispevke le ne kulanco, aroganco in grobo preziranje Tožba o poprejšnjem tratenju zdravnis ških moči je ravno tako smešna kot vse drugo, ko je v Ljubljani vendar na vsas kih tisoč prebivalcev po en zdravnik, ko pride na deželi komaj na tri do štiri tis soč ljudi le eden zdravnik. Pravi, da se je zgodil slučaj, da so morali en in isti dan trije ljubljanski zdravniki v eno uro oddaljeni kraj k trem bolnikom članom različnih bolniških blagajn — in toži o vsestranski škodi, ki se je s tem povzros čala zdravnikom in zavarovancem fizičs no, duševno in materialno in še pos sebno o škodi narodnega premoženja. Čudno to — radi bi vedeli, ali se zgodi večja škoda narodu s tem, da gre k vsas kemu bolniku po en zdravnik, ali k trem bolnikom en zdravnik, ki pobere ravno tisto plačo kakor so preje trije zaslužili.
V	fermanu pravi:	Neštcvilnc	pritožbe
zavarovancev zaradi dozdevno nezados stne zdravniške pomoči imajo prav v temi zlu svojo korenino. — No in kako pa je dandanes, nikoli še nismo čuli tos Iiko pridušljajev nad površno in nezados stno zdravnišo pomočjo kot so danes znani slučaji, ko zdravnik članice bolnis ške blagajne niti ni vzel v preiskavo, marveč ji kratkomalo rekel: idite iz služs be. Morala si je izkati izven blagajniške* ga zdravnika in ga sama plačati. Trditev o neštevilnih pritožbah zavarovancev je pač dandanes faktična in resnična, takrat pa je bila izmišljena. Glede dajatev zas varovancem v slučaju obolenja pa vlada sedaj taka pedantnost in nehumaniteta,
o	kakrkršni ni bilo preje nikdar slišati. Dobro mora biti podkovan o določbah bolniškega zavarovanja, če hoče biti de* ležen denarnih podpor. Trditev, da je bi* lo poverjeništvu znano, da je večina za* varovancev sama želela priklopitev k te
vrste ustroju bolniškega zavarovanja, je prav navadna izmišljena pridigarska frsP za. Oceno o dejanju in nehanju te na gori navedeni način skup spravljene in* stitucije je prinesel »Večerni list« lanske* ga 1. št. 100 pod napisom okrajna bolni* ška blagajna v sledečem članku:
Bolniška blagajna je obvezna zava* rovalnica za slučaj delavčeve bolezni. Je torej za vsakega delavca življcnske važ* nosti in je zato vsak delavec brez razlike svetovnega naziranja enako zainteresiran na poslovanju in gospodarstvu bolniške blagajne.
Po vojni so si socialni demokrat j e prilastili pravico, da so vse bolniške bla* gajne združili pod ljubljansko okrajno bolniško blagajno. Niso imeli socialisti pri tem prepričanja, da je to koristno za delavstvo, ampak šlo jim je za to, da iz* trgajo iz rok nesocialistov razne bolni* ške blagajne in na ta način pridobe za svojo stranko močne postojanke. Šlo jim je za to, da v kolikor mogoče mnogih krajih v Sloveniji ustanove ekspoziture svoje stranke in da bolniške blagajne plačujejo njihove agitatorje. In v resnici! Če poglcdamb v kraje, kjer so bolniške blagajne, vidimo, da je vsak uradnik v bolniški blagajni zagrizen agitator soei* alno demokraške pa tudi komunistične stranke. Ljubljanka bolniška blagajna s svojimi podružnicami je postala gnezdo in ognjišče vsega socialno*demokraškega gibanja in agitacije. Saj ni čuda, ker te agitatorje plačuje delavstvo ne glede na politično prepričanje, iz svojih žepov, in sicer prav dobro plačuje. Prosilca za služ* bo v bolniški blagajni ne priporoča nje* gova zmožnost za zaprošeno mesto, am* pak ga priporoča njegova agitatorična zmožnost in sila za socialno demokra* tično stranko. V bolniških blagajnah je danes zelo veliko uslužbencev, ki so prav dobri in vneti agitatorji za socijalno de* mokraško stranko, ampak za svojo služ* bo pa niso polnovredni in jih je sploh preveč. Zato pa jim dovoljuje načelstvo vsak čas dopuste, da se posvete agitaciji za socialno demokraško stranko, kar gre seveda na račun ubogih bolniških zava* rovancev. Znano nam je, da im!a nekdo v Ljubljano dobro plačano mesto v bol* niški blagajni, toda nikdar ga skoro ni v svojem uradu, ker ima ali dopust ali pa prost izhod, kadar se mu poljubi v Fran* čiškansko ulico.
Toliko nepotrebnega uradništva pa stane tudi dosti denarja. Bolniška pod* pora se je res zvišala za trikrat predvoj* ne podpore, toda doneski so se zvišali za več kot šestkrat. Že tu je mnogo denar* ja, za katerega je delavstvo prikrajšano v korist socialno demokraških agitator* jev. Mnogo denarja na podporah si pri* hrani bolniška blagajna tudi s tem, da za prvi teden bolezni ne da nobene pod* pore, kakor jo je dajala pred vojno. Prvi teden bolezni mora dati namreč gospo* dar polno plačo delavcu. Toda gospodje so si izmislili še lepše, kakor nam delav* stvo pripoveduje, in kar je, če je resnic*
no, goljufija nad ubogim delavstvom. Vsak delavec je namreč z ozirom na svoj zaslužek zavarovan v gotovem razredu in plačuje tudi bolniški znesek v tisti višini, kakor ga določa dotični razred. To bi bilo pošteno in pravično. Delav* stvo nam pa pripoveduje, da v slučaju bolezni ne dobiva tiste podpore, ki jo določa razred, v katerem je delavec plačeval, ampak en razred nižjo podpo* ro, To je krivica, in dolžnost merodaj* nih oblasti bi bila, da to krivico odpravi. To je tatvina, ki se vrši, ako je to res, na najbolj potrebnih revežih*bolnikih.
Rekli smo, da zmožnost dela v bol* niških blagajnah ni predpogoj za spre* jem v službo, ampak predvsem, prosilce* va agitatorična zmožnost za socialno de* mokraško stranko. Ni čuda, ako v Le* meževih političnih šolah izvežban urad* nik bolniške blagajne izvršuje lepe nau* ke komunistične šole tudi v praksi in ne razločuje več delavskega denarja od svo* jega, kakor se je to zgodilo menda v Ce* lju in Slovenjem Gradcu. Govori se o ti* sočih kronah, o šampanjcu, o dolgih vo* žnjah s kočijami, o lepih dekletih in ne* skončnem nočnem popivanju. In vse to na račun ubogih članov bolniških bla* gaj n, ki so sami delavci. Vršila se je ba* je kratka preiskava od strani načelstva, pa ta preiskava je hitro prenehala in vsa stvar je lepo zaspala, ostala je le prazna blagajna.
Še mnogo je pritožb o ljubljanski bolniški blagajni in njenih podružnicah,
0 katerih nam delavstvo skoro vsak dan poroča. Ker je bolniška blagajna javen zavod, pozivamo pristojne oblasti, da napravijo enkrat konec krivicam, ki sc gode delavstvu. Z odločno roko naj sc poseže v to sršenovo gnezdo in napravi enkrat red. Tistemu, ki bo to storil bo delavstvo, tudi socialistično, iz srca hva* ležno.
Tako sc je te razmere opisavalo pred
1 letom!, stvar pa ni nič odjenjala, marveč se še pohujšala. Brez zastopstva interc* sentov delavstva in gospodarjev, brez občnih zborov in drugih po zakonu do< ločenih formalnosti se šari in dela dalje ter navija v plačevanja na tako predr* zno višino, da se čudimo, zakaj se ljud* stvo ne upre taki prepotentni samoobla* sti. Kam to pride, navedemo sanio eden gostilniški obrat v Ljubljani, ki plačuje za svojih 30 uslužbencev mesečno 2122 kron, to znaša letno približno 26.000 K, poudarjamo: pri enem samem obratu, takih je med ljubljanskim gostilni* čarstvom) gotovo deset, torej plačajo samo ti nad 260.000 kron bolniške bla* gajne na leto, ali ni to roparstvo na de* lavstvo in delodajalce. Ako vpoštevamo, da je v gotilniški obrti zaposleno večino* ma le mlado, čilo in zdravo delavstvo, ki le redko kdaj potrebuje zdravljenja in še takrat si poišče svojega zdravnika in boljših zdravil ter vse to še samo plača, se lahko trdi, da ima ta domena (boln. blag.) letno samlo od 1 j ubij, gostilničar* stva skoraj pol milijona dobička. Povej*
mmBtz&.frjg&zz	- -'
te nam, s kom je tako predrzno izmozgaš vanje gospodarjev, ki povečini sami pla« čujejo te prispevke, kakor tudi delav? stvo, v kolikor je prizadeto, upravičeno? Event. zvišanje blagajniških prispev« kov je le tedaj dovoliti, ako dohodki ne krijejo izdatkov, da bi bil nastal pri bla« gajni tak slučaj, je izključeno, ker sc ku« pujejo poldrugmiljonske hiše in izdajajo stotisoči za njih olepšavo, kar ne bo za« varovancem 1 vinar koristilo. — Biti po« skušni kunci samoukov socialno zavaro« valne tehnike pa tudi odločno odklanja« mo, ker nimajo ti gospodje premišljeval* ci še nobenega zakona, ki bi jim dovolj e« val na svojo pest postavljati tako dra« stične zavarovalniške probleme in za krvave žulje delavstva kupovati avto« mobilc. — Tozadevni socijalno zavaro* valni zakoni sc šele snujejo v Jugoslavi« ji, vsake tozadevne reformacije v Slove« niji sami so prcvranjeno, prehitevanje in samovoljna ravnanja nekompetentnih činiteljev. Treba bi bilo sklicati shod dc« lavstva in delodajalcev in se odločno u« preti temu samovoljnemu ravnanju od nikogar izvoljenih funkcijonarjev okraj« ne bolniške blagajne ljubljanske. Gostil« ničarska organizacija Ljubljane in ljub« ljanske okolicc pa naj preuredi svojo bolniško blagajno tako, da bo prevzela v bolniško zavarovanje ne le člane zadru« ge, marveč tudi delavstvo, ki deluje v njih obrti, kjer je to delavstvo že po za« konu označeno kot pripadniki zadrugam. Ako se to izvede bo blagajna štela mno« go nad tisoč članov in bi se uravnala ta« ko, da plača sleherni enake prispevke izvzemši vajenštva in bi nikogar ne za« delo višje vplačevanje kakor 20—25 K mesečno. In imamo popolnoma čist ra« čun, da bi bilo delavstvo zavarovano ta« ko, da bi prejemalo natančno iste podpo« re kakor se predpisujejo v sedanjih nor« mah, t. j. za slučaj bolezni, slučaj denar« ne podpore, zdravnike in zdravila, za slu« čaj podpore ostarclosti, družinsko zava« rvoanje in za slučaj porodništva in po« grebništva, sploh za vse kar se tozadev« nemu socijalncmu zavarovanju pritiče. In to ne pri vplačilih miesečno povpreč« no po 70 K za osebo, kakor pri okr. bol. blag. marveč največ 25—30 K za osebo z upravnimi stroški vred, kajti pri števi« lu tisočh članov bi sc vplačalo mesečno K 25.000, in ker poznamo, dad je ohole« lost v gostilniški stroki med vsemi obrti najmanjša, bi se pri teh mialih plačilih in pri vseh dajatvah, katere so sedanji za« varovalni tehniki zamislili, prihranilo še vsakoletnega preostanka več kot 50.000 kron. To da misliti in izvojevali si bomo to samopomoč: V novembru lanskega leta so prinesli dnevniki tole notico: Za bolniške blagajne. Včeraj se je načelstvo JDS obširno posvetovalo o preuredbi bolniških blagajn v Sloveniji. Te so bile od »Narodne vlade« svojčas centralizi« r^pevsled napačne predstavke, da bo ce« neje, če imamo v Ljubljani centralo, zu= naj pa le fili jalke. Izkazalo se je pa ravs no nasprotno: aparat je bil prej ccnejši.
kakor je zdaj. Minister za soc. politi« ko dr. Kukovec in poverjenik dr. Ravni« bar sta izjavila, da je vladi merodajno le, kateri aparat je cenejši in dela točno. Sklenilo se je na željo obrtnikov zalite« vali, da se sedanji ustroj preuredi, da se povrne avtonomija blagajnam, ki pa naj bodo radi revizije in denarne izravnave združene v večjo zvezo. Pri tem treba gledati, da se kolikor možno sorodne stroke zvežejo, da ne bo preveč ceplje« nja. Glavno pa je, kaj je ceneje. In tako mora tudi biti. Gotove činitelje moramej pripraviti do panteti. Le varčevanje in pametno gospodarstvo je pripravilo ljud« stvo k blagostanju. S tujim imetjem je ravnati vestno in štedljivo. Činitelje pa, kateri so pozabili, da se smejo sred« stva bolniške blagajnice porabljati samo za blagajniške namene — se mora po« rnesti stran.
Problem draginje.
(Trgovski list.)
Vse vprek zabavlja zaradi draginje, in demagoška pšenica gre v klasje. Vredno je torej, da posvetimo z lučjo resnice in z žarkom logike v ta najtemnejši kot naše narodnogospodarske politike, ki jasno priča, da dobršen del našega ljudstva še ni zrel za preveliko tiskovno in govorniško svobodo, in da bi bilo treba osobito čvičkarskim politikom, ki za gostilniško mizo razvijajo svoje radičevske ali bolj« ševiške nazore, nekoliko pristriči preveliko svobodo. In vendar ljudstvo že spregleduje, ne dolgo in gospodje demagogi bodo morali svojo snetljivo pšenico sami omlatiti, zmleti in pojesti.
Vsakemu razsodnemu človeku je jasno, da je draginja z vsemi spremljajočimi jo pojavi (verižništvo), neizogibna posledica svetovne vojske, da ječi pod njo cel svet, in da ni na svetu človeka, ki bi bil v stanu, jo odpraviti na mah. Samo jugoslovanska draginja pa je špecijaliteta; to so krivi: centralna beogradska vlada, gospodje ministri, poklicna trgovina in
—	hišni posestniki. Logično, kajne? Pa poglcmo malo v zgodovino tridesetletne vojske, francoske revolucije in zjedinjenja Italije! Po vsaki vojski in po vsakem prevratu se opaža: pomanjkanje sirovin, zastoj industrije tfn trgovine, pomanjkanje prometnih sredstev, draginja, verižništvo; pri vsakem prevratu pridejo poleg res zmožnih ljudi na površje tudi plehki in nezmožni, koristolovci. To je čisto naraven proces. Ko se je Italija zjedinila* so tudi upili o nezmožnih ministrih, o- korupciji, in so prerokovali skorajšnji razpad Italije — in vendar stoji Italija danes čvrstejša nego pred 50 leti. Podobno je pri nas sedaj, samo s to razliko, da je morda pri nas manj povoda za kričanje, da pa se zato tem več kriči. Pa mlada Judoslavija bo premagala vse to, šla bo z lahkotno gesto preko kričačev, in s konsolidiranjem razmer bo izginila tudi korupcija, kolikor je danes v resnici še nahajamo, in v koli-
3
kor ne obstoja morda samo v domišljiji gospodov komunistov, ki so komunisti samo zato, ker pri prevratu niso prišli na svoj račun in so v svojem samoljubju užaljeni.	i
Draginja je danes svetovni problem, kakor je tudi komunistični program svetovnega pomena.
Proti svetovnemu zlu pa je treba skupnega svetovnega odpora; zato mala Jugoslavija pri najboljši volji ne more odpraviti draginje, dokler vlada draginja pri sosedih. Tudi mi ne bomo reševali komunističnega problema, ampak bomo rajši še počakali, da bomo po par letih videli, kako se je obnesel praktičen eksperiment v veliki Rusiji.
Edino sredstvo proti draginji pa je: delo in zopet delo! Delo pri posamezniku, delo v državi. S tem se bodo zboljšale vse prilike, promet se bode zopet razvil, trgovina in industrija bosta oživeli, v državno gospodarstvo bo prišlo ravnotežje, naša valuta: se bode dvignila, in draginja bode izginila ali pa vsaj tako močno nazadovala, da o njej ne bomo več govorili.
Sploh je draginja relativen pojem: nesoglasje med dohodki in izdatki, pro-vzročeno po dviganju cen. Za zasebnika izgine draginja v momentu, ko izjednači dohodke z izdatki v prejšnjem razmerju. Odpomoči se da na dva načina: ali si zvišam dohodke — ali pa si znižam izdatke. Prva pot je za državo nevarna, in dosledno tudi za posameznika ne priporočljiva. Zvišanje dohodkov, bodisi da zahtevam večjo plačo ali mezdo, bodisi da prevalim stroške na druge rame, vsebuje namreč v sebi potrebo po večji množini denarnih sredstev, stroji pri emisijski banki prično tiskati in tiskati, valuta se poslabša, draginja spet naraste, in pojavijo se nove zahteve po večjih plačah in mezdah. Circu-lus vitiosus.
Treba torej znižati izdatke, kar pa moremo storiti le s sledenjem in z delom. Samo z delom si pridobimo novih vrednot, in te vrednote, vržene na trg, zboljšajo valuto, in pritiskajo na cene.
Tega pa noben minister ne more de-kretirati. Treba je ljudstvo poučevati in vzgajati: opusti naj povojne razvade, pijančevanje, zabave naj se zmanjšajo in skrajšajo, in začne naj se z delom. Vzgled: nam je lahko nemški narod...
(Dalje prihodnjič.)
Stanovske zadeve.
Vse skozi se opazuje, da je žganje-pitje po deželi najbolj zaščiteno po trgovcih, branjevcih, stojničarjih ali barakarjih.
V	teli lokalih se nalivajo ljudje s špiritov-cem na »mrtve žlake« potem pa lazijo okrog gostilen in kaže se kakor bi se bili ondi opijanili in sc je tudi že zgodilo, da je bil gostilničar zapleten v ovadbe radi pregreška proti zakonu o pijančevanju, vslcd hudobnega ali lažnjivega izpovedka, da se je kedo šnopsai napil pri gostilničarju, kar se je pa seveda vedno izkazalo kot mistifikacija. Trgovstvo in branjev-
stvo po deželi toči vse vprek žganje neovirano brez vsacih pravic, brez kontrole, brez policijske ure in brez tozadevnega obdavčenja. Gostilničarstvo je na to že večkrat opozarjalo, ne z ozirom na odpadek dobička, marveč radi reda in odbijanja očitkov ko se vedno podtikuje take pijance gostilničarstvu in trdi, da je pijančevanja krivo edinole gostilničarstvo.
Naša organizacija ne more prestati z očitki, da so temu zakotnemu pijančevanju krive oblastva. Na redno gostilničarstvo se gleda z najstrožjimi nadzorovalnimi predpisi, drugam pa, kjer se izpečavaijo alkoholovine v masah in v nadrobni prodaji, tja se ne pogleda. Zato podamo danes prav resno spomenico in prosimo naj da obrtna oblast po svojih policijskih organih t. j. orožništvu revidirati vse obrtne liste trgovcev in našlo se bode prav malo točilnih pravic, nasprotno pa bodo ti organi lahko opazili, da se največ žganja potoči v trgovinah v posmeh vsem predpisom in naredbam. Naj se taka dejanja s strogimi
kazni že enkrat odpravi.
*
'* *
Iz naših krogov.
Leta 1912. je bila podeljena gostilniška koncesija Fran Brenku v Dravljah, občina Zgornja Šiška, v hišo št. 51, katere pa ni prosilec nikdar izvrševal, ker tudi v občini ne stanuje. Ta koncesija se Izvršuje že od tistega časa vedno po1 zakupnikih, katere je doslej tjakaj dirigiral šentviški župnik, a praviloma ni bil nihče priglašen. Po zakonu mora koncesije vsakdo osebno izvrševati, v zakup danje je le v izredno vpoštevanja vrednih slučaih dovoliti. V tem slučau pa ni bilo ne eno, ne drugo. Načina in nagibov, ki so takrat bili odločilni, da je Brenk koncesijo dobil, ne bomo navajali, prosimo le, naj qkrajno glavarstvo napravi tu red in pozivlje Fran Brenka, da ima koncesijo sam izvrševati ali pa jc odložiti, da zaprosi posestnica hiše zanjo.
Uredba o državni trošarini na žganje.*
Člen 1.
Na žganje se pobira državna trošarina v oblastih, kjer se je pobirala tudi do sedaj, za hektolitrsko stopnjo po 20.— dinarjev v srebru.
člen 2.
Izjemoma se do konca meseca maja 1922. onim, ki kuhajo v državi žganje iz lastnega proizvoda, dovoljuje 25% popusta od stopnje, označene v členu 1. te uredbe.
i	Člen 3.
Na žganje, ki se uvaža iz inozemstva, se pobira razen carine tudi trošarina po
20.— dinarjev v srebru za hektolitrsko stopnjo.
*	Razglašena v »Službenih NoVinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 137, izdanih dne 22. junija 1921.
Člen 4.
Trošarina se ne pobira na ono žganje, ki ga kuhajo posamezniki iz lastnih proizvodov za svojo osebno potrebo in za člane rodbine ali zadruge in služabni-štva, ki štejejo nad 12 let in ki so pri njih na hrani in v stanovanju, in sicer smejo,
kadar se kuha žganje,
a) iz koščičastega sadja (razen trnjolic), vina, vinskih droži, vinskega ali sadnega mošta, grozdja in medice;
b) iz drenulj, trnjolic, brinja, šipečjih jagod, jabolk, hrušk in drugega pečka-stega (zrnatega) sadja, jagod, robidnic, malin, murv, bezgovih jagod in drugega sadja, katerega plod je jagoda, korenin (razen sladkorne pese), vinskih tropin; in
c) iz iztisnjenega pečkastega (zrnatega sadja), dinj in buč — ako ima družina ali zadruga s služabništvom vred
I.	do štiri člane — kuhati; Iz predmetov, navedenih pod a) dvainsedemdeset ur, pod b) štiriinštirideset ur in pod c) dvestoinšestnajst ur;
II.	nad štiri člane do osem članov — kuhati: iz predmetov pod a) stoinštiriin-štirideset ur, pod b) dvestooseminosein-deset ur in pod c) štiristoindvaintrideset ur;
III. nad osem do dvanajst članov — kuhati: iz predmetov pod a) dvestoinšestnajst ur, pod b) štiristoindvaintrideset ur; in ,
IV. nad dvanajst članov — kuhati: fz predmetov pod a) dvestoindvainpetdeset ur, pod b) petstoinštiri ure in pod c) se-demstoinšestinpetdeset ur.
Čas označen pod I., II., III. in IV., velja za kotle preproste konstrukcije, ki ne drže več nego 40 litrov. Ako! drže več, se določi zgoraj označeni čas v razmerju proti prostornini kotlov; za osnovo se računi kotel s 40 litri.
To velja tudi za lastni proizvod onih, ki točijo ali prodajajo alkoholne tekočine (žganje, špirit, vino in pivo) na debelo ali na drobno.
Iz lastnih proizvodov se sme kuhati žganje dvakrat na leto.
Člen 5.
Drugi predpisi o državni trošarini na žganje veljajo še nadalje, kolikor niso iz-premenjeni s to uredbo.
Člen 6.
Ta uredba stopi v veljavo, ko jo kralj podpiše in ko se razglasi v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«, in takrat prestane veljati določilo post. 16. tarife »A« za državno trošarino,* priložene finančnemu zakonu za leto 1920/1921.
Namestniku Našega ministra za finance, Našemu ministu za gozde in rudnike, naročamo, naj razglasi to uredbo,
*	Uradni list pod št. 436 iz leta 1920. na strani 652.
vsem Našim ministrom, naj skrbe za njeno izvrševanje, oblastvom ukazujemo, naj postopajo po njej, vsem in vsakomur pa, naj se ji pokoravajo.
V	Beogradu, dne 17. junija 1921.
Aleksander s. r.
Namestnik ministra za finance, minister za gozde in rudnike: dr. H. Križman s. r.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o predpisih za plese.
§ i.
Naredba celokupne Narodne vlade SHS z dne 9. januarja 1919., št. 259 Ur. L., glede omejitve alkoholizma (pijančevanja), že deloma razveljavljena z na-redbo ministrstva za notranje zadeve z dne 14. novembra 1919, št. 752. Ur. L.., nadalje naredba deželne vlade z dne 18. februarja 1920, št. 119 Ur. L., glede plesov, se v popolnem obsegu razveljavljata.
§ 2.
Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve.
V	Ljubljani, dne 18. junija 1921.
Dr. Baltlč s. r., predsednik.
Dobnik s. r., podpredsednik. Demšar s.r. Jamnik s. r.Dr. Ravnihar s. r
Ribnikar s. r. Dr. Skabernč s. r.
Začasni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah.
V	zvezi s finančnim zakonom je bil izdan nov začasni trošarinski zakon ka« terega glavne določbe so sledeče:
Veljavnost zakona kraljevine Srbi« je o državni trošarini z dne 9 novembra 1909 se razen predpisov o ureditvi in or« ganizaciji trošarinskih oblasti in formah nostih postopanja razširja na celo kra» ljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Trošarina se plača v srebru in ne ka« kor do sedaj v zlatu. Ukinja se v Slove* niji s to naredbo vinski davek in vinska doklada na vino, mošt in sadjevec ter linijska užitnina v Ljubljani in užitnina in doklada na meso.
1. Trošarina na sladkor iz sladkorne repe, surov ali rafiniran od 100 kg znaša 400 dinarjev.
2. Za vse druge vrste sladkorja 80 dinarjev.
Za sladkorne izdelke se plača tro* išarina na sladkor po vsebini sladkorja v izdelku. Pri izdelovanju sladkornih izdelkov v tuzcmjstvu se plača trošarino samo za uporabljen sladkor.Monopolna taksa na sladkor se ukinja.
3. Trošarina na kavo znaša za 100 kg 200 dinarjev.
4. Za kavin nadomestek, cikorijo in žitno kavo za 100 kg 60 dinarjev.
5. Za riž 20 dinarjev.
Trošarina za riž, ki se prideluje v tuzemstvu, se plača samo pri oddaji v promet in konzum.
6. Trošarina na pivo znaša za vsako hektolitrso kstopinjo ekstrakta 4 dinarje.
V Srbiji velja letošnje leto brez ozU ra na jakost piva trošarina 40 dinarjev za hektoliter brez 2% popusta. S prvim januarjem 1922 se bo trošarina na pivo izjednačila za celo kraljevino.
7. Trošarina na fina vina.
a) kakor šampanjec, irtalaga, vermut šery, maršala, madeira in podobna vina, ki imajo 15% ali več stopinj alkohola, toda ne preko 22.5%, ali 5% odnosno več sladkornega ekstrakta od 100 litrov 600 dinarjev.
b) za vsa druga vina, vinski mošt in vinsko brozgo v pokrajinah, kjer se je dosedaj pobirala trošarina, od hi 35 di* narjev,
c) odnosno pri prodaji v zaprtih steklenicah od vsake steklenice do 0.7 litra pol dinarja.
Za vsako množino preko 0.70 litra se plača cela nova pristojbina. Plačuje se ta trošarina po predpisih, ki v posa« mieznih pokrajinah v tem oziru veljajo. Trošarina se ne plača za vino, ki ga vino* gradniki sami potrebujejo za domačo vporabo. Ako so vinogradniki obenem vinski trgovci, odredi oblast, kakšen odstotek se jim ima prepustiti brez pla« Čanja trošarine. Vino z alkoholno vsebin no nad 22V*% se smatra za špirit. Tro* sarina na vino se plača brez ozira na to, ako se po trošarinski prijavi pod kon« trolo trošarinske oblasti vino naknadno pojača ali osladi. Ta določba ne velja za šampanjec in druga naravna jaka vina.
8. Na ekstrakte, esence in eterična olja brez alkohola, za pijačo in kozme« tične preparate od 100 kg 800 dinarjev.
Ako so te esence in izvlečki ter ete< rična olja z alkoholom, se plača od 100 kg zanje brez ozira na količino izvlečka (esence) 1760 dinarjev, brez ozira na al* koholno vsebino.
9. Na liker, konjak in rum od hek* toliterske stopinje alkohola 35 dinarjev.
Na liker, konjak in rum, ki je izde« lan v tuzemstvu, se plača samo razlika trošarinskih postavk. Pri likerjih se ima plačati tudi trošarina na sladkor, ki ga vsebuje.
10. Na sveče, razen lojevih in vo« ščenih sveč brez ozira na njihovo obliko od 100 kg 40 dinarjev.
11. Na električno razsvetljavo, in sicer:
a) od žarnic preko 10 do 32 nortnal* nih sveč 5 dinarjev;
b) preko 32 sveč, od vsake nadaljne sveče 0.20 dinarja;
c) za vsako obločnico mesečno 10 dinarjev.
12. Na svetilni plin, brez ozira na to iz česa ali odkod se pridobiva, od ku* bičnega metra 6.40 dinarja.
V mestih, kjer so električna pod* jetja za javno mestno razsvetljavo last
občine, se za direktno nabavljene žarni« ce za javno uporabo ne plača trošarine. Podobno tudi plin za javno razsvetljavo ne podlega plačanju trošarine.
(Dalje prihodnjič.)
Razno.
Ustava spreleta. Dne 30. junija t. 1. je ustavotvorna skupščina sprejela z veliko večino ustavo, na podlagi katere se bo sedaj mogla naša država konsolidirati. Dosti so se imeli boriti naši državniki; med njimi duša naš Nikola Pašič, predno so to dosegli, zakaji temni elementi so bili na mestih, 'ki jih niso- bili vredni, ker so razbijali državno in narodno jedinstvo. Razdirali so, koder so le mogli, nagajali prav po pobalinsko državi, kateri bi morali biti hvaležni, da jih je otela. Pokojni Avstriji so pa radi prav hlapčevsko služili. Upajmo, da s konsolidacijo naše države na podlagi ustave bodo izginili tudi ti elementi, ki niso zaslužili drugega, nego, da bi se jih poslalo za poizkušnjo na »oddih« v kako drugo »blaženo« državo, če bi jih hoteli sprejeti. Izginiti bodo morali s površja, ker je ustava sprejeta in so ž njo 'temeljni državni zakoni uveljavljeni, zakaj v vsaki kmečki hiši mora; vladati red in v naši državi Jugoslaviji tudi!
Vinski oddelek na ljubljanskem velesejmu. Na ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 2. do 15. septembra, bo v posebnem vinskem oddelku paviljona »O« razstavljenih čez 150 raznih izbranih vinskih vrst Iz najboljših štajerskih in kranjskih vinskih goric. Ta vina se bodo točila na razstavnem prostoru po kozarčkih tako, da bo mogel vsak obiskovalec in interesent pokušati različne vrste ter obenem skleniti s producenti tudi eventualno kupčijo. Tako si lahko marsikateri gostilničar odnosno vinski trgovec prihrani mnogo časa in stroškov, ki bi jih moral drugače žrtvovati z tiskanjem dobre kapljice po raznih vinorodnih krajih. Razstavljenci-producenti bodo razvidni iz posebnih katalogov. Glede nadaljnih tozadevnih pojasnil se je obrniti v Ljubljani na višjega kletarskega nadzornika Fr. Gombača, Dunajska cesta 38 ter na Kmetijsko družbo, v Mariboru pa na vinarski odsek.
Nova določila o policijski uri. Deželna vlada je določila, da velja kot policijska ura: a) v poletnem času od dne 16. junija do vštetega dne 15. septembra: za mesta Ljubljano, Maribor, Ptuj, Celje in Novo mesto in za zdravilišči Bled in Rogaško Slatino: za gostilne 23. (11.) ura, za kavarne 24. (12.) ura; za vse druge kraje: za gostilne in kavarne 23. (11.) ura; b) v zimskem času od dne 16. septembra do vštetega dne 15. junija: za mesta Ljubljano, Maribor, Ptuj, Celje in Novo mesto: za gostilne 23. (11.) ura, za kavarne 24. (12.) ura; za vse druge kraje: za gostilne
21.	(9.) ura, za kavarne 22. (10.) ura. — Podaljšano policijsko uro dovoljuje v izjemnih primerili poverjeništvo za notra-
nje zadeve. — Železniške restavracije sinejo biti odprte čez policijsko uro do odhoda zadnjega železniškega potniškega vlaka pred polnočjo. — Brezalkoholne restavracije in kavarne, to je obrati, kjer se sploh ne točijo alkoholne pijače, niti kot. primes k čaju, kavi itd., se ne smatrajo za gostilne ali kavarne v zmislu teh določil; za nje torej ne velja policiska ura.
— Obrtno oblastvo lahko odredi na podstavi § 54. obrtnega reda za posamezne kraje ali za posamezne vrste obratov ali pa za posamezne obrate policijsko uro tudi bolj zgodaj, nego je določeno spredaj.
— Obrtno oblastvo v Ljubljani pa mora v takih primerih prej zaslišati mnenje državnega policiji, oblastva. — Za sprejemanje potnikov v gostilnah s prenočiščem (hotelih) velja drugi odstavek § 1. ministrske naredbe z dne 3. aprila 1. 1855., drž. zak. št. 62, to je, potniki se smejo-sprejemati tudi po policijski uri. •—; Prestopki 'teh določil se bodo kaznovali po veljavnih predpisih.
Strokovna šola za hotelirje in go= stilničarje. V pisarni trgovske in obrtni* ške zbornice v Ljubljani je interesentom na vpogled prospekt strokovne šole za hotelske, gostilničarske in kavarnarske obrate v Samoboru. Sola je ustanovljena od Saveza gostilničarskih zadrug.
Predavanje o kletarstvu. Ker mora predavatelj višji vinarski nadzornik B. Skalicky odpotovati na vinarsko konfe* renco v Negotin v Srbiji, se bo vršilo za dan 17. julija napovedano predavanje šele v nedeljo dne 30. julija, in sicer: v Sromljah po prvi maši, v Starivasi na Bizeljskem! pa ob dveh popoldne.
Ljubljanski veliki semenj
preložen na čas od 3. do 12. septembra leta 1921.
Zaradi stavke mizarskih delavcev so se gradbena dela za Ljubljanski veliki semenj zavlekla v toliko, da ni gotovo, ali bi mogla biti dovršena do prvotno določenega časa. Zaradi te nepredvide* ne zapreke, ki ima značaj višje sile, je bil glavni odbor prisiljen preložiti se« menj na čas od 3. do 12. septembra 1921. Izvršitev vseh velikih del na sejmišču je, tudi ako bi stavka trajala dalje časa, sedaj zagotovljena. Obenem1 je s prelo« žitvijo ustreženo mhogobrojnim željam, tako iz krogov razsta vitel jev kakor ku« pujočega občinstva, da naj se semenj preloži na klimatično ugodnejši čas v septembru. Zaradi podaljšanja roka bo tudi mogoče postaviti one zgradbe in paviljone, ki bi se sicer letos zaradi pre« kratkega časa ne mogli postaviti. Veliki semenj zaradi tega le pridobi in obeta postati sijajna prireditev.
K razstavi je priglasilo svoje izdelke jako veliko število- industrijskih in obrt« nih podjetij vseh v naši državi zastopa« nih strok, ki bodo na semnju razdeljene v posamezne skupine oziroma oddelke?
Bla^o, ki se ne izdeluje v naši državi, bo razstavljeno v bogati izberi v trgovin* skem oddelku, kjer izložijo trgovci*gro* sisti in jugoslovcnski zastopniki inozems skih tvrdk. Kupeeml bo torej dana do* bra in lahka prilika, kriti svoje potreb? ščine po ugodnih cenah. Samo ob sebi je umevno, da bo poskrbljeno za številne zabavne prireditve, da bo bivanje v na* šem mestu vsem posetnikom semnja čim prijetnejše. Legitimacije za poset veli* kega semnja se začno v kratkem proda* jati po zastopnikih Ljubljanskega veli* kega semnja v vseh večjih mestih naše države. Legitimacije upravičujejo za po* lovično vožnjo na vseh železnicah naše države. Ob nakupu legitimacij se bodo sprejemala tudi naročila na stanovanja ter sc bodo pravočasno naročnikom sta* novanja zagotovila.
Tržne cene.
Beograd. Goveje meso kg K 28, svinjsko kg K 36, ovčje kg K 28, sveža slanina kg K 36, mast in salo kg K 40, jajca, komad K 1.20, mleko liter K 8, ki* slo mleko kg K 16, surovo maslo kg K 80, domači mladi sir kg K 40, somborski sir kg K 40, kaškavalj kg K 64, trapist kg K 48, fižol kg K 4, krompir kg K 4.
Maribor. Na svinjski sej m, ki se je vršil 15. t. m., je bilo pripeljanih 182 pra* šičev. Cene so bile sledeče: plemenske svinje kg žive teže 20—24 K, polpitanc 20—24 K, 6—8 tednov stari prašiči 200 — 300 K, 3 mesece stari 300—500 K, pol leta stari 700—1000 K. Kupčija je bila jako živahna.
Sombor 14. t. m.:	Nova pšenica
(100 kg) 950—980 K. Do kupčijskih skic* pov pride samo za ono blago, ki se takoj tovori, za poznejše dobave ni zanima* nja. Koruza so plača po 500 K. — Ov* sa ni.
Vrhpolje: Kakovost nove pšenice je zelo dobra. Na oral pride 7—8 stotov. Dovozi slabi. Vreme za žetev povoljno.
Osijek: Dovozi slabi. Nova pšenica se kupuje za domače mline. Povpraše* vanje po moki živahno, a zaloge malo. Cena: 950—955 K. Koruza se trži po 500 do 510 K.
HALO!
*
HALO!
KDOR REFLEKTIRA NA NAJCENEJŠO REKLAMO IN ANONCE, NAJ SE OBRNE NA
LEOP. MAJtlMR
%
PROTOKOLIRANI ANONČN1 IN REKLAMNI ZAVOD HERMES
LJUBLJANA, ZG0R. ŠIŠKA 89.
Pristno
Bastnega predelka nudi
DAVORIN TOHBAH
it. Vid pri Ptuju □□□□□□□□
v Bohoričevi ulici 28, se odda z vso kletarsko opravo za izvrševanje vinske in žga-njarske trgovine z navodili za odjemnike ter tudi mnogo vinske posode. □□□□□□□□
jedilno orodfe, košarice za gedžlno orodle, zobotrebce, tase itd.
priporoča
tpina i lalaitaijo in Unijo
Baloh & Rosina
MflBIBDH, Grajski trg 3.
Kompletna
za 9 luči, v prav dobrem stanju se po nizki ceni proda. — Več pove Franc Jakše v Novem mestu 35.
Jernej K
:: UUBUAMA, Sp- Slika ::
priporoča svojo zalogo najboljših
domačih vin
po zmernih cenah.
Vzamem w naiem
gostilno
na prometnem kraju v Sloveniji.
Ponudbe na »Gostilniško zadrugo", Gosposvetska cesta 16. Ljubljana.
(servijete), jedilno orodje, zobotrebce, košarice za jed, orodje, papir in stročnice za cigarete, razno drobnarijo, potne košare, pletarske izdelke itd., itd.
priporočata na drobno in debelo
silim i mm
MBRiBOB, Bralski trg l
Rancertna liana« nB9LB9K“
PTUJ, Vseh svetnikov ulica 2O.
Vsak večer
IIKEIT
prvorazredne damske kapele ,,Zvezda .
Sestanek vseh tujcev. Rendez-vous au Gaf6 ..Balkan"-
Najboljša zabava v Ptuju pri dobri kapljici vina,
Za obilen obisk se priporoča
Janko Vužak,
kavarnar.
Poceni
nova dvokolesa, različne pnevmatike, tudi za otroške vozičke, šivalni stroji in vsakovrstni
“ F. Bntjelu, Ljubljana, !.v.ri|
Sprejemajo se v popravo dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. Mehanična delavnica : Karlovška cesta št. 4.
■ a ■ srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po posti 15 kron pri TRNK0CZY, lekarna, Ljubljana, Slovenija.
Prva jugoslovanska
prometna p
Dalmatinova ulica it. 3, L
63@klaS«acij@» r©Vl-
iluzija tovornih fiistov, trgovska Špedicija :: in gospodarski i:
---------promet—-—
Naznanilo!
Cenj. občinstvu ter vsem turistom vljudno naznanjam, da sem otvoril gostilno in prenočišče v Stražišču pri Kranju.
Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica.
Za solidno postrežbo jamči
Anton Križnar,
posestnik in gostilničar.
Delniško pivovarno S	
1 Laško	B i
j priporoča svoje	1
i marino,	
1 dvojno	
j i marino	
8 8 in temno	
i | porter	
i : pivo ;	J
AV6UST AflHOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13,
Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele in kavarne.
Vino, bi ii lit!
izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi
fra« Jaikovac, Jaška.
Zastopnik.
Ivan Lovšin, Ribnica.
Zamaške
nove in stare, Stupi VSakO množino
tvrdka Ljubljanska industrija prebkevih zamaškov
Jelačin & Ec. Ljubljana.
E32:
e
©
VIN©
©
9
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja
!. kranjska tovarna mineralnih vo9a, sodavica i, t. 9.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, poiiaiiee, naragni mali-citronov sak, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristatno citronado, jabol-
čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
u»YCKB-ewrt-ic*ror. ■»Tg>Jcwj*»rrT i
EiE
Ekstrakt
za
sadni punč.
Ia kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja — -■■■■	=	se	od 5 kg naprej po K 10'— kilogram. =====
moLF TOSEK, Praga
Krat. Vinogradi štev. 1274 G.
iI?.''• 'ilLVTZS&Ki.t Jsmai e»-. mr-7 trr^.rs-	J	os*
prtu:.-- a-r*r;,axr.v.'l	§tmm
Raznovrstno
rudninsko vodo
K
“p
d-,
e
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
Glavna zalaga rudnlmsEKS votle in špecerijska veletrgovina- tv
Ceniki na razpolago! "VMS	Ceniki	na	razpolago!
kil
m
Vlnometre „Bernatotw. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit.—Francosko želatino. Lipovo oglje.— Marmornat prašek. — Modro galico.—Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin.— Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve itd. -
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Hano
———— — Ljubljana, Zidmrska utica 1. ----------------------
Z vratni v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
t. Mvmtmm,
— Vclenražarna za kavo
LluMJrna, vogal S*r. Petra ceste in Resljeve ceste.
z eSektr! inim obratom. =====	==	Zaloga mineralnih vod. =
I
Zaloga stekli porcelana In m\\M
FisKoSImann
v Sjubijanl
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
fi- Bajec a
mm
S" 'S
sx/
cvetlični salon
Kp Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
m
Mazilo zoper »Srbečico1* garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Trnkoczii, Ljubljano.
Vinska trgovina In restavracija
Peter Stepic
Spodnja Slika itn. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262.
g:XXXXX!XXXAXX33CX'XXX!XXXXXE
K
H
m
n
H
*
H
N
H
M
M
N
Slivovko
rum cocnac*medicinal razne fine likerje
::	ter	vsakovrstno	kolonijalno	blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
'; Cesta na Gorenjsko žel. 7.
jnTsonra-K
H pekarija, slaščičarna in
V
m
m
¥
kavarna
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajufrk.
S®
P
&
Hi
kiti
FfS
|z Atoaoj
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
la a sl
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 60 v,  - z dežele 1 K. ...............  ;
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I
Največja slovenska hranilnica
Cjubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela koncem lela 1918 vlog . . R 80,000.000*— rezervnega zaklada.......... 2,500.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupi« larno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranja trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno druitvo.
mmmm
SODB
vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo,
 ______  vse	solidna	in trpežna izdelava. —..
Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila W po najničjih cenah, ipg    Zaloga sodov ter sodarskega lesa.	-
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica it. 18
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih uiu Iz dolenjskih, hroatsklh In štajerskih ulnsklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
“ brinjevec
se dobi po primerni ceni pri
Franc Jvigellu no Bratu
pošta Borovnica, Kranjsko.
Pivovarna „UNION“ v LJnblJanP
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Sobč se tudi tropine ln sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
Izdaja ln zalaga ..Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zaj ec. — Tisk„Narodne tiskarne".