90
Starozgodovinski pomenki.
Slovenščina v starem času.
Spisal P. Hicinger.
Vsak narod, ako se sam kaj čuti, si skuša svojo staro zgodovino bolj razjasniti. Kdo bi Slovencom zameril, ako tudi oni želijo v tame svojega nekdajnega časa več svetlobe pripraviti? Ptuji zgodovinarji jim vedno to oponašajo: „vaši predniki so še le v sredi 6. stoletja v te strani prišli; pred so stanovali unatran Donave, unstran tatranskih hribov". Slovencom nasprot lastna zavest pripoveduje, da sedanje selišča jim niso bile nikdar ptuje9 temuč da je že od pervega tukaj njih rod stanoval. Pa komaj se kak Slovenec to na glas izreči prederzne, že nasprotnikov cela truma zakriči: „kaj si nek ti Slovenci domišljujejo? Cel ti so bili kdaj tukaj, Germani so bili kdaj tukaj, za Slovence tedaj ni bilo mesta!" Pravda o tej reči se je poslednji čas živo vnela, in ^Novice" tudi svoj del prinašajo, da bi resnica zmago dosegla. Vendar v sredi učenega prepira marsikteremu bravcu ni konec očiten, v kterega se mnogoteri dokazi obračajo; sledeči spisek hoče nekoliko stan te pravde pojasniti, in sicer v več posamskih vprašanjih.
1. Kdaj so Celti,  in kdaj Germani posedli južno-
donavske strani?
Cel t i ali Kelti so se sploh imenovali rodovi, kteri so pervi čas v zahodni Europi naseljeni bili, namreč v G a lii in Britanii, in deloma v Hispanii, ter so se pozneje tudi proti izhodu čez Snežnike (Alpes) in renski vodotoč razširili. Učeni ljudoslovci jih sploh prištevajo v indoeuropejsko rodovino, ker je njih jezik v koreninah fn slovniških oblikah podoben jezikom narodov, kteri so čez Indijo, Perzijo in večino Europe razširjeni, in se zavoljo svoje sorodnosti  v  eno  veliko družino štejejo *).    Nekteri
l)   VViseman   „Zusammenliang   der   Ergebnisse   wissensch.    For-schung mit der geofiT. Religion". Str. 40.
nemški zgodovinarji jih, glede na gerška zemljopisnika in zgodovinarja Strabona in Dionizja Halikarnaskega delajo prav sorodne z Germani ali Nemci, kakor da bi bili oboji le dvojna veja enega debla *). Nasprot si drugi prizadevajo dokazati, da gredo Celti deloma v semitiško rodovino, ktera je razširjena čez Arabijo, Sirijo in severno Afriko; pravijo naoareč, da so Celti mlajši tistih Feničanov, kteri so 3300 pr. Kr. Egipt posedli, pa so bili 1790 pr. Kr. pregnani, in so si potem v Grecii, Italii, Hispanii in Galii, tudi v Britanii nove sedeže dobili. To pa dokazujejo s tem, da so celtiške božanstva teniškim in egiptovskim podobne, in da je celtiški jezik s feniškim ali hebrejskim močno enak 2). Neki nov pisatelj spet samo Celte v Galii dela z Germani sorodne, Celte v Britanii pa šteje v vse drugačno rodovino 3). Ktera je prava, ni treba tukaj razsojevati; pa odgovor gre na drugo vprašanje, kdaj da so Celti prišli v južno-donavske straui?
Učeni na eni strani terdijo, da se je to v 6. stoletji pr. Kr. zgodilo, ker rimski zgodovinar L i vi govori, da so Galijani 200 let popred v Italijo prišli, preden so Rim napadli. Na dragi strani pa dokazujejo, da se prihod Gali-janov ni popred ko 388 pr. Kr. primeril, in to je zdaj splošna menitev, ker ravno tisti zgodovinar na drugem kraji piše, da pred Galijani, ktere je o tiati dobi Belovez v Italijo pripeljal, nihče še ni bil Snežnikov prestopil. To po-terduje tudi Diodor siciljski, kteri piše, da Galati ali Galijani so bili v 114. olimpiadi, to je krog leta 324, Gre-kom znani postali, ko so namreč v Tracijo planili 4) Ravno v tem času pa je tudi druga množica Galijanov čez Ren vdarila, in Sigovez jo je v podonavske strani dalje peljal ; od obeh strani so Galijani ali Celti po tem tudi kraje poleg Snežnikov posedli*
Iz te pripovedi je jasno, da Celti se niso toliko zgodaj vselili v deželi, „ktera je med Donavo in jadranskim morjem".
Za Germane, to je Nemce, ni nobenega dvoma, da so v indoeuropejsko rodovino šteti; saj ravno zatega voljo se to ljudsko deblo rado imenuje celtogermansko. Drugačne pa in razne so misli tudi o njih prihodu v južno-donavske strani. Splošna misel nemških zgodovinarjev je ta, da so bili Germani ali Nemci ne samo v severji od Donave do nemškega in baltiškega morja, med Renom in Vislo razširjeni, ampak da so bili tudi že v starem času pred prihodom Rimljanov na južnih donavskih bregovih in do Snežnikov naseljeni 5), Pa za to manjka vsih dokazov; stari zgodovinarji, kteri Celte imenujejo, nič ne pravijo od Germanov; tudi nobenih dnarjev ali drugačnih spominkov ni znanih, kteri bi od starih nemških naselitev v teh krajih pričali. Zatoraj tudi nekteri nemški zgodovinarji štejejo med zmote tisto misel, da bi bili Germani pred rimskim gospostvom že na južni strani Donave stanovitne sedeže imeli. Po tem je pa znano, da so Rimljani donavsko mejo silno skerbno varovali, in zlasti Germanom vsako naselitev prepovedali; res da so jo razni nemški rodovi čez veliko reko vdarjali, pa so bili tudi krepko zavračevani; še le proti koncu če-tertega in v petem stoletji po Kristusu so začeli si na južnih donavskih bregovih stanovališča osvojevati 6). Po takem je verjetno, da Nemci so bili v teh straneh še precej bolj pozni stanovavci kakor Galijani.
uhar   „Celtisches Noricum",   „Geschichte   der  Steiermarktf I. Band (Strabo 1. I. 4, 7. Dionys. Hal. 1. XXIV.)
2)  K o ch „Keltische Bildnisse und Runen ,   Keltische   Forsehungen $ tudi g. Terstenjak to omenja v spisu: „0 Noriku".
3)  Holzmann „Celten und Germanen".
4)  Liv. I. V. 33.   —  1. V. 34.    Niebuhr  „Romische Geschichte«. Bd. I. str. 258. Diodor. Sic. 1. XXVII.
5)   M uhar „Gesch. der Steiermark" I. Bd.   skoraj na vsaki   strani.
6)  Koch wDie Alpen-Etrusker"   str. 69.   in 70.    „Die Judenburger Antiken" (Mitth. d. hist. Vereins f. Kram 1854 str. 9.)      Pis.
91
2. Kteri narodi so pa bili pred prihodom Galijanov med Donavo in jadranskim morjem ?
Zemlja med Donavo in sinjim morjem pred prihodom Galijanov ni stala pušava, temač je bila z raznimi narodi obljudena. Po pričevanji starih pisateljev so imeli Gaiijani hude boje s prejšnimi stauovavci, preden so se zamogli v deželi vsesti 1j. Sicer ni lahka reč prekrižanih pripoved greških in latinskih zgodovinarjev soediniti; poglavitne stvari se dajo vendar z nekakosno gotovostjo določiti, kolikor zadevajo naj starji stanovavce teh strani. Poleg jadranskega morja naj dalje proti zahoda tedaj so se pervi čas nahajali Umbri, zraven njih pa v konca zaliva Euganejci; za temi so prišli Veneti, beguni iz Male Azije, z vojvodom Antenorjem, ter so jih od morja odrinili pod bele Snežnike; od njih se tista zemlja še sedanji čas imenuje Beneška. Istri, naseljenci iz konca čerpega morja, so posedali polotok, kteri še vedno ima po njih ime 2J. V se-verji nad Istrijo, pri teržaškem in reškem morji in na obeh straneh Snežnika (Mons Albius) so bili Japodi, ju-nask narud; v njih bližnici pri iztoku Timava so se vsedli nekteri greški beguni z vojvodom Diomedom. Liburni, na morji sloveč narod, so po prihodu iz Azije nekdaj po italijanskih bregovih sedežev iskali, dokler se niso na izhodnem bregu jadranskega morja pod Japodi naselili. Na italijanski strani pa so pozneje Etru s ki mogočni bili, stegovali so svojo oblast do Snežnikov, in zadevali tudi na Evganejce morebiti se na Japode 3J.
Pa tudi v eredi dežele so razni narodi imenovani še dolgo pred Gaiijani. Od jadranskih bregov na izhodno stran proti Donavi so stanovali Si gin i, kteri so v medijanski zemlji doma bili iz daljne Azije, in so se pozneje Pa-nonci imenovali; ravno ta narod so Gaiijani že v deželi našli, ter so se mogli z njim bojevati. Na severno stran proti Donavi pa so bivali Tauriščani, pozneje za No-ričane klicani; pripoved od njih zveze s prišlici, celtiškimi Boji, kaže na njih prednost. Na meji teh dveh narodov, pri Emoni ali sedanji Ljubljani, so si greški potovavci z vojvodom Jazonom postajo napravili, ako ta pripoved ni samo zaznamba starega tergovskega pota 4). Vsi ti narodi so pri greških in latinskih pisateljih dostikrat sploh ilirski imenovani; prava Ilirija je bila sicer le manjša dežela na izhodnih jadranskih bregovih od Drina do Narente, pa pozneje je bilo ilirsko ime na vso zemljo med sinjo Adrijo iu Donavo razširjeno, odtod se ravno razloček stanovavcov memo celtiških in nemških narodov lahko spoznava 5j.
(Dalje  sledi.)
0 Justin, hist. 1. XXIV. 4.
2)  Plin. „hist. nat.«  1. III. 14. Liv.  1. I. 1. in V. 19.   Justin 1.
xxxn.
3)  Strabo   „Geogr."   1.   VII. in V.   Florus   t.   V.  5.   Virgil. „Georg." III.
4)  Herod o t. 1. V. 9.    Justin 1. XXIV.   Plin. hist. nat." lib.III. 22.    Caes. „bell. gall.« 1. I. 2.
5)  Mela 1. II. 1. 2. Plin. ,,Hist. n." 1. III. 22. Strabo 1. VII.
94
Starozgodovinski pomenki.
Slovenščina v starem času.
Spisal P. Hicinger. (Dalje).
3. Ali so Celti morebiti vse te narode zaterli o
svojem prihodu ?
Nekteri nemški zgodovinarji tako pišejo, kakor da bi po prihoda Galijaoov nobenega sledu ne bilo od prejšnjih stanovavcov; zakaj v vsaki verstici skoraj se Cel t ali C ei toge rman imenuje JJ. Vendar v resnici ni tako. Sicer rimski pisatelj Justin govori, da se je del Galija-nov v Italii vsedel, ki je tudi Rim vzel in požgal, del pa je skozi ilirske strani prederl ter prejšnje stanovavce potolkel, in se v Panonii vselil; dalje pa z mečjo besedo piše, da so Galijaui Panonce ukrotili, in potem veliko let z bližnjimi narodi vojske imeli. Od Japodov pripoveduje greški pisatelj Strabon, da so bili narod namešan iz Ilirov in Ga-lijanov, tedaj je starega življa še kak del ostal, in niso bili vsi pokončani. Od JVoričanov piše zopet Juli Cesar, da so galijanski Boji ujih veliko mesto Norejo zmagali, in Noričane v svojo zavezo vzeli; od L i burno v pa pripoveduje rimski zgodovinar Apiau, da so tudi ilirek narod; oboji tedaj so se po prihodu Galijanov še obderžali, da-siravno so se mogli ptuji oblasti ukloniti 2J.
Po teh dokazih ostane tedaj le toliko gotovo, da Celti ali Galijaui so si kot vladajoče ljudstvo sicer med povedanimi narodi veliko zemlje prilastili, da so semtertje poprejšnje posestnike tudi čeloma pregnali, vendar jih pa ne popolnoma pokončali. Na Panonskem so se tako vsedliBoji, Skordiščani in gališki Tavriščani; pri jadranskem morji pa so se mogli Japodi in Veneti umakniti Karnom, kterih ime se z galijanskimi Karnuti snida, dasiravno so utegnili še prejšnjih stanovavcov med-se vzeti 3).
Sicer pozneji greški pisatelj Zosim retiške in noriške vojake sploh imenuje celtiške legije; pa ta beseda malo razloči, ravno tako kakor ime nemške čete za Slovence in Cehe, ali ogerske čete za Slovake in Serbe sedanji čas. Ravno tako tudi nima važnosti Strabonov izrek, da stari greški pisatelji so vse severne narode z imenom Skitov in Keltu s ki to v obkladali. Verh tega je pomniti, da je dako-getski kralj celtiške Boje in Tavriščane čeloma pokončal, da so po tem stari stanovavci spet moč dobili, kar se tudi v bojih Pauoncov z Rimljani dobro poznava 4J.
4. Kako je stala sedanja slovenska zemlja ob času
Rimljanov ?
Vse te narode, kteri so nekdanji čas med jadranskim morjem in Donavo stanovali,   so časoma   mogočni Rimljani
') Muhar „Gesch. d. Steiermark" I. Bd. Koch „Celtische Forschun-gen, Judenburger Antiken".
2)  Justin. 1. XXIV. Strabo   1. V.   Caes. beli.  gall.   I.   I.  5.   Appian. beli. illyr.
3)  Fasti triumphales.    Strabo I. VH.    Liv. 1. V.
4)  Zosim 1. II.    Strabo 1. XI. VIL
podjarmili. Da leta 820 pr. Kr. je biia vsa severna Italija v rimski oblasti, toraj z Gaiijani vred tudi Veneti, in pred ko ue Karu i; Aquileja je leta 183 jela biti rimsko naselišče, iu Istrija s kraljem Epulonom je bila leta 173 zmagana. Del Japodov v primorski strani je bil leta 128 ukroten, iu vstali Istrijani in Karui leta 117 upokojeni. Ostale Japode v Snežni ki h je Oktavijaa August leta 137 zmagal; Liburni, Panonci in Nori-čani so bili dalje do leta 15 pr. Kr. pod rimsko gospodstvo prišii; dasiravno so Liburni z Dalmatinci vred in Panonci po tem še večkrat zoper rimsko oblast vstali, so bili vendar do leta 8 po Kr. popolnoma pomirjeni. Rimljani so pod-jarmeuim narodom svoje postave in naredbe prinašali, so jim davke po svoje nakladali, so iz njih naselnike in vojake jemali, so med nje tudi s v oje naselnike in svoj jezik vpeljevali; vendar narodov samih niso čeloma pokončali, ne narodnih lastin popolnoma zaterli. Potemtakem so se ziviji starih narodov zaiuogli ves čas rimskega gospostva v naših straneh ohraniti  1).
Meje teh narodov in njih dežel med sehoj se v rimskem času dosti natanko popisane nahajajo, in ne bode napačno jih tukaj ob kratkem pojasniti, in pristaviti tudi druge znamenite reči.
a) Norikum je segal v zahoda do Ina, v severji do Donave, v izhodu se je dotikal Pauonije, in v jugu tudi Panonije in Italije. Med Panouijo in Nori-kom so hribje „JYIons Cetius" imenovani, delali naravno mejo; ti hribje se začenjajo z goro Kahlenberg poleg Dunaja aii Beča, in se končavajo na Kranjskem. O njih stanji pa pisatelji niso enake misli. Muhar jih skozi Šta-jarsko vleče pri Bruku čez Muro in potem do koroške meje, od tod pa čez Pohorje na izhodno stran Celja; sploh pa jih zemljopisci devajo po sredi Štajarskega na izhodno stran Mure, in po tem na Plač, kar je bolj verjetno, ker Plini mesto Flavia Solva, ki je po novih dokazih Lipnica, še k Noriku prišteva* Dalje Linhart in Muhar konec teh hribov devata v gore na kranjski in stajerskiv meji, Schoen-leben pa sodi na hribe poleg Save in potem na Šmarno goro nad Ljubljano; to je tudi bolj verjetno, ker greški pisatelj Ptolemej konec hriba „Mons Cetius" ravno na tisto zemljo-pisno stopnjo deva, kakor Emono, in ker on in zgodovinar Zosim pravita, da je Emona prav na koncu Panonije stala pod Norikom. Med Norikom, Panonijo in Istrijo pa je dalje mejo delal hrib Carvancas, za kterega tudi pisatelji niso edini. Linhart in Muhar ga iščeta na kranjski in koroški meji, Sehoenleben pa v hribih na zahodni strani od Ljubljane, kakor ga tudi Ptolomej piše od Emone naravnost proti zahodu, to so ravno hribje med Verhniško ravnino in Loško dolino, kteri se pri Logatcu in Planini s Hrušico, in dalje s Krasom sklepajo, ktere hribe Ptolomej pozneje imenuje pri italijanski meji z imeni Ocra in Carusa-dius 2). Enako gosp. Terstenjak te meje določuje, samo da jih natanko ne dokazuje 3J.
Od sedanje slovenske zemlje je po takem pod Norikum spadala Koroška, v južni strani Stajarska na zahodni strani Plača, Pohorja in Voha, in Kranjska na gorenski strani razun Ljubljane; pa v tretjem stoletji je bila italijanska meja do hriba „Mons Adransa stegnjena, potem se je vsa gorenska kranjska, in od koroške pred ko ne kanaljska dolina k Italii štela 4). Stanovavci poleg Drave so se sploh imenovali Ambidravi; Sevaces pa blezo niso pri Savi iskati, ker jih Ptolemej v svojem zemljopisu v severji pri Ambisontih stavi; stanovavci poleg Save pa so pred ko ne tisti, kteri so pri pisatelji Prokopii Suabi pihani.    Večje mesta v tem delu so
!) Glej o tem  Linhart   „Gesch. v. Krainu,  Muhar   „Gesch.   der Steiermark" in A n ker sli of en „Geseh. v. Karnthen".
2)  Ptolem. Geogr. 1. H. 14.    Zosim. 1. V. 29.
3)  Dav. Terstenjak „0 Noriku in Noreji". Novice 1854 str. 6.
4)  ,,Itinerarium Hierosol". Herodian. 1. VII. 4.
95
bile Virun a m, pri Goepejsveti, Celeja, Celje, Jaenna, pri Globasnici, Collatio, Slovenji Gradec. Santicnm, pri Beljaka, L o 1 v a, Lipnica, ste zdaj zunaj Slovenske *).
(Dalje  sledi.)
*) Ptolem. „Geog." 1. II. 14. Prokop. „Bell. goth." L t 15. Primeri: Muhar in Ankershofen v njunih zgodovinskih bukvah.                                                                                 Pis.
98
Starozgodovinski pomenki.
Slovenščina v starem času.
Spisal P. Hicinger.
4. Kako je stala sedanja slovenska zemlja ob času
Rimljanov ?
(Dalje).
b) Panonija je bila v izhoda od Norika in Istrije; proti severju in jutru jo je mejila Donava, in proti jugu Ilirija   z   Dalmacijo   in   Liburnijo.    Bolj  natanko je   tukaj
prašati za mejo proti latrii in Liburoii z Japidijo, ktero Ptolemej steguje do hribov ;,Mons Albanus" ali „Albius" in „Baebii montes44. „Mons Albius" je Snežnik in drugi hribje pri Ložu in Cerknici, kteri se v severji s Hrušico sklepajo, v jugu pa konce proti horvaškemu KI e k u pošiljajo; na tiste hribe tudi Schonleben namerja, ko govori od Japodov, med ktere zemljopisec Strabon tudi tisti hrib na ravnost postavlja. „Montes Baebii" so bribje, kteri gredo po sredi vojaške grauice proti Dalmacii; tako terdi zgodovinar Farlati v svojem lilvricum sacrum, tako kaže zemljopisna stopnja, pod ktero jih Ptolemej stavi. (Če velja Terstenjakovo razlaganje za „Babje gore", se s tem tudi snida vera od shodišča copernic na Kleku  *).
Po takem je od sedanje slovenske zemlje k Panonii spadala Stajarska na izhodni strani od Plača in Pohorja, zemlja ogerskih Slovencov in Kranjska na dolenski strani z ljubljansko in verhniško okolico, ktera se je pa poslednji čas z Gorenskim vred k zdaljsani Italii prištevala. Stanovavci poleg Drave so bili Sere ti, morebiti tudi se Serapilli, poleg Save in Kerke pa Lato biči. (Morebiti na Latobike še opominja skrivni 1 a-tovski jezik). Večje mesta v tem delu so bile: Peto-vio Ptuj, Rogando Rogatec, Noviodunum, pri Ker-škem, Praetorium Latobicorum, pri Trebnem, Ae-mona Ljubljana, Na up ort us Verhuika, ktero zgodovinar Vellej Panoncom prilastnje, dasiravuo je bila izvirno tav-riško naselišče. Pozneji čas se je zemlja pod Dravo in poleg Save imenovala Savia, ter je imela lastnega oblastnika in poglavno mesto Siscia, Sisek; k Savii je spadala Stajarska južnodravska in Kranjska dolenska 2).
c) Ilirija z Dalmacijo, Liburnijo in Japidijo se je v severji dotikala Panonije, v izhodu Misije, v jugu Macedonije; proti zahodu ji je bilo jadransko morje in Istrija. Japidija je bila severna stran Ilirije, ki se je pa po&neji čas pod imenom Liburnije gubila; primorska reka Ar si a, Rasa, je delala naravno mejo proti Istrii. Od slovenske zemlje, ako se njene meje jemljejo po g. Kozler-jevih naznanilih 3J, je pod Japidijo spadal del notranje Kranjske z ložko in cerkniško okol co in Pivko, in del severne Istrije, sedanje selišča Čičev. Tukaj na obeh straneh hribov so stanovali Japodi, tukaj ste bile zavuljo boja z Rimljani slavne mesti Me tu II um, Metle in Ter p o, pri L>žu. Mesta Tarsatica, pri Reki, Arrupium in Avendo, med Senjem in Siskom blizo Modruša, so žena horvaski kemiji iskati, kakor kaže Peutingerjeva tabla, in AnUninov potopis 4).
d} Italija z Istrijo in Karnijo, ktera se je pozneje v imenu Venecije gubila; ta del Italije se je v izhodu dotikal Ilirije, in v severji Norika. Naravno mejo proti Noriku so delali hribje, kteri so se „Mons Ocraa ali „Alpes Juliae" imenovali, in so v širjem pomenu sedanje juliške in kar n is k e planine obsegali, razum teh še „Mons Carusadius", to je Kras. Istrijo pa je od Karnije ločila sloveča reka Timavus pri Divinu, in Karnijo od Venecije Tila ven tu s, Tagliamento, Temenica. Od sedanje slovenske zemlje je tedaj k Istrii spadal del notranje Kranjske z vipavsko in idersko dolino, in pred ko ne z nekaj Krasom, in del severne Istrije s teižaško okolico, h Karoii pa goriška in svet furlanskih Slovencov s kanalsko dolino. V Istrii so bile mesta Tergeste, Terst, Aegida, Koper, in v Karnii Ca str a Ajdovšina. Zunaj sedanje slovenske zemlje pašo prav za prav že bile v Istrii se mesta Paren ti a Poreč, Pola Pule, Piquentum Buzet; potem od Japidije mesti Al bona  Labin,   Flanona   Flamin;   in   otoka   C uric ta
¦) Ptolem. 1. II. 15.    Strabo 1. VIL
2)  Plin. „Hist.  nat.«  1.   III.   28.    Ptolem.   1. III. 1.    Veli. Pate rc. 1. II. No ti ti a imperii occid.
3)  Koledarček slovenski leta 1855, str. 45.
4)  Ptolem 1. II. 17.    Appian. beli. illyr.    Tab. Pautingeriana ed. Schcib.
99
Kerk, in Apsorus Kres; potem v Karnii: Aquileja, ktera se je svoj čas drogi Rim štela, in Forum Julii, Cevdat ali staro mesto *).
To razlaganje saj po večjem kaže, da se s starimi narodi poleg Drave, Save in v jadranskem primorji ob časih Rimljanov ni vse spremenilo; z mejniki in mesti, s hribi in vodami vred je še zmiraj kaj prejšnjih živ-Ijev utegnilo ostati.    (Dalje sledi.)
102
Starozgodovinski pomenki
Slovenščina v starem času.
Spisal P. Hicinger.
6. Ali je v starem času med Donavo in jadranskim morjem bilo ktero ljudstvo slovenskega rodu ?
Nekdanje zgodovine narodov so učeni možje poslednje čase začeli vse drugač preiskovati, kakor se je pa nekdanje leta godilo. Stare spise v jezikih in čerkah pred neznanih, stare spominke v znamnjih ravno tako nenavadnih, nekdanje jezike same po koreninah in slovniski zlagi besed, nekdanje vere narodov z vsimi čudnimi božanstvi, ostanjke poprejšnje umetnosti in obertnosti, tudi ostanjke nekdanjih navad, pripoved in basen, vse to pregledujejo, primerjajo, in od tod sklepe delajo. Po takem potu ni samo daljna Indija odkrita,  aH  Egipt   ali Amerika  iz starega  časa;
temuc tudi v bližnjici se je že veliko našlo, na kar se popred ni mislilo, kar se še domišljeni ni prederzovalo, na primero, od staroitalskih, celtiških in germanskih narodov. Ni tedaj nič čudnega, da so tudi Slovani začeli na čase svojih nekdanjih očetov gledati in prašati, kako so govorih, kaj so verovali, kako so živeli, kje so stanovali. Staroslovenski jezik preiskuje Miklošič, Caf, Terste-njak, in spričujejo, da je s staroindiškim ali sanskrits*im bolj enak v koreninah, kakor kteri drugi si bodi europej-skih; to bo utegnilo tudi učenim družin narodov v prid dohajati, ker s j do zdaj pri primerjanji jezikov slovenskega večidel memo pošali, ga še pri preiskovanji slovanskih reči večidel niso znali ali znati niso hoteli. Vero starih Slovanov sta preiskovala Kolar in Hanuš, preiskuje zdaj g. Terstenjak, in razjasnjeno je, da je bila prava hči bramanske v Indii, da je pa tudi v Perzii in Egiptu imela predpodobe; tudi to ne bo brez dobička še za učene družin narodov, ker še le v nar novejšem času so začeli spregledovati notranjo zvezo vsih starih ver med seboj; kakor namreč je vsim jezikom en jezik deblo, ktero se je o babilonski zmedi v veliko vej razcepilo, tako je tudi vsim starim veram ena vera korenina, ktera pri zidanji visocega stolpa od pravega Boga ločena se je na veliko strani raz-rastia *). Stare pripovedi, stare pesmi nabirajo pri vsih slovanskih narodih, od starih navad ali običajev slovanskih ljudstev se je že mnogo odkrilo, in se še odkriva; mož za take reci marnih ni na drobno šteti. Stare slovanske soo-minke zlasti od božanstev so že nekaj odkrili nemški stari-noslovci, ker v stari Retri na Meklinaburškem in na ru-janskem otoku v pruskem pomorji so bili kedaj sloveči templji slovanskih božanstev; druge starinske reči preiskujejo učeni možje na Češkem, Poljskem in Ruskem. Pri nas Slovencih se je g. Terstenjak obernil na pregledovanje spominkov iz rimskega časa, zakaj tudi tisti morajo nekaj vediti od starega ljudstva, ktero je kdaj tukaj stanovalo, ker ga Rimljani niso nikakor ne vsega spremenili ali pokončali; tudi čisto slovenski stari spominki se hočejo semtertje kazati, pa nasprotniki jih spred oči grabijo, in starim Celtom douašajo. Vendar se je že tudi po tej poti marsikaj začelo odkrivati, kar bo v pojasnovanje starosio-veuske zgodovine teknilo.
Leto je bilo primerjeno pred opomniti, da vsak bravec utegne spregledati, feoliko je sedanje dni več mogoče najti in izvediti, kakor pa se je dalo pred marsikterimi leti. Zdaj toraj naj bo odgovor na vprašanje: Ali je bilo v starem času med Donavo in jadranskim morjem ktero ljudstvo slovenskega rodu?
Bolj morebiti iz notranjega občutka, in po nekakem ostanjku starega izročila, kakor pa iz učenega prepričanja je Vodnik zapel: „Od nekdaj stanuje le tukaj moj rod"; kar ga je namreč starka učila, to ga je mikalo posnemati. Današnje čase je Vodnikov izrek dobil, in še dobiva po-terjenje, kjer ga je ta slavni mož naše rodovine začel iskati, pa si ga domišljevati ni prederzoval, v slovenskem jeziku in v starih spominkih. Ktere dokaze tedaj imamo do zdaj, da so Slovenci že nekdanji čas tukaj stanovali?
a) Staro izročilo in stari spominki. Staro izročilo se sicer pri nas bolj pogreša, pa se hrani pri severnih bratih. Cehi iščejo svojega Ceha, Poljaki svojega Kraka in Leha v južni deželi med Donavo in jadranskim morjem; nar starji slovenski zgodovinar, ruski Nestor, na ravnost piše, da v Nori k u je domovina pervih Sioven-cov. Na to izročilo se je opiral Šafaf i k v svojih staro-žitnostih slovanskih, ko je pisal, da so Slovani že v nar starjem času do jadranskega morja naseljeni bili, da so se pa ob napadu Galijanov mogli čez Donavo za tatranske hribe umakniti. To je ravno nasprot mnenju nemških zgodovinarjev, kteri za Slovane ne vedd druge poti iz Azije, kakor le nad černem  morjem;  še  tudi  nočejo zlo  starega
*} Wiseman „Zusammenhang d. Ergebnisse wiss.  Forschung mit d. geoff. Religiontt 1. 2. in 3. razlaganje.
103
časa za njih pervi prihod v Europo znati, na primero Muha r za ta prihod terdi peto stoletje pred Kristusom 1). Vendar, ako stari freski in rimski pisatelji na ravnost ne govorijo od Slovanov, to molčanje se ni ravno gotov dokaz, da Slovenci nikakor niso se mogli tukaj biti; zakaj Grekora so bili severni narodi sploh bolj neznani, in Rimljani so nar bolj za ti-te narode vedili, s kterimi so se bojevali. Pa nekoliko so narn pustili zapisanega od prihoda nar starjih prebivavcov sedaDje slovenske zemlje; pripovedi od Argonavtov, potnikov iz konca černega morja, kažejo ravno n« daljno Azijo, Herodotov opomin od Siginov celo očitno na Medijo, ktera ni toliko deleč od Indije; in to je ravno stran, od kodar so Slovenci mogli priti, naj so že prišli kteri čas si bodi. Ako pa stari pisatelji od kterega ljudstva v teh krajih pravijo, da je iiirskega rodu, s to besedo dostikrat nočejo nič druzega povedati, kakor da ni celtiške korenine, ktera jim je bila bolj znana. V staro Ilirijo namreč, ktera je bila prav za prav med Drinom in Narento, so prišli k pervim stanova vcom pozneje Pel a z g i, in po kralji Uillu se je začelo zdaj ime Ilirov, kakor dokazuje Farlati v svojih zgodovinskih bukvah iz starih pisateljev 2). Kterega rodu da so bili pervi stanovavci Ilirije, ni povedano pri starih pisateljih; od Pelazgov pa je zdaj dokazano, da so bili rodfeniško-egiptovskega plemena, njih mlajši so sedanji Arbanaši. Greški in posebno rimski pisatelji pa so pozneje vse narode med Donavo in jadranskim morjem imenovali ilirske, dasiravno niso bili vsi enega plemena ; tedaj je v ilirskem imenu prav lahko kaj slovenskega hranjeno.
Temu nasprot vendar pravijo zoperniki: Od Sloven-cov v sedanji njih domovini ni nobenega glusii pred letom 568 po Kristusu; tako se nahaja v zgodovini Paula dia-kona in v letnikih Fredegarjevih 3). Pač samo to še ni noben gotov dokaz, ker ta dva pisatelja ne govorita od tega, kdaj da so Slovenci v to zemljo prišli, kakor, na primero, od Horvatov in Serbov določne letnice pripovedujejo, ampak bolj to popisujeta, kdaj da so Slovenci zLon-gobardi in Franki v boj zadeli. Slovenci so bili pri vsem tem lahko popred na slovenski zemlji, kakor so bili kdaj Celti pozneje na njej, kot so pa zgodovinarji dolgo časa terdili, namreč za celih dve sto let razločka. S tem pa ni misel zagotovljati, da ob času velicega preseljevanja narodov niso nobeni novi naseljniki k starjim slovenskim bratom došli; zakaj skozi in skozi ob dolenji Donavi so Slovani že v sredi petega stoletja stali, in so jo kmali začeli čez to reko vdarjati, in si na to stran sedežev iskati 4j. Čudno bi bilo pa vendar , kako da se vsa zemlja ob Savi, Dravi in Muri v šestem stoletji ob enem pokaže vsa slovenska, ko bi ne bilo popred slovenskega rodu že tukaj; saj ob času velicega preseljevanja ni bilo vse pobito, ali ni vse drugam se preselilo, kar zgodovina tudi ne pripoveduje. Ob času sv. Severina, kteri je ravno po nar hujem razdjanji od I. 454—480 v Noriku živel, dežela sicer ni bila pregosto vendar tudi ne celo redko obljudena, kakor je očitno iz popisa njegovega življenja; sicer so se rimski naseljniki po volji kralja Odoakarja 1. 488 v Italijo pover-nili, pa domači vojaki so v deželi ostali. Dvojno pleme ljudstva se pozneje ravno v početku kneza Igvota razloči, stari ostali, pa tedaj sužnji stanovavci, ktere je knez kot verne gostil, in novi naseljniki tedaj gospodje, kterim je kot nevernim slabo stregel 5).
Utegnil bi kdo tudi iz cerkvene zgodovine nasprot staviti: Ako so bili Slovenci že od starega časa v deželi, so moffli do šestega stoletja   vendar že kristjani biti;   kako
*) M ah ar „Ueber die  Einwanderung  der Slaven.   Geschichte  der Steiermark". II. Bd. str. 20.
2)  Farlati „Illyricum sacr.tt tom. I. str. 1—3.
3)  Na pr. Muh ar v omenjenih bukvah; Koch „Judenburger   An-tiken".
4)  Jornandes „de rebus get".    Procopius „de beli. goth.u
s) Eugippus „in vita s. Severini" b. 39.    Anonymus „de con-versione Carentanorum".
da je pa keršanstvo ravno po Slovencih od konca šestega do konca osmega stoletja toliko nasprotovanja terpelo? Na to je odgovor, da se mora naj pred razloček storiti med prejšnjimi stanovavci in novimi naseljniki, da je po tem sila in stiska Hunov ali Obrov ceniti, in verh tega še množica novega zaroda od hunskih očetov in slovenskih mater šteti; ravno od tega novega zarodaFredegar piše, da se je zoper svoje očete Hune vzdignil, ter je njihjarm otresel *}. Na drugi strani se pa ravno od verske strani to utegne prasati: Praznoverstva se med našem ljudstvom še zdaj obilno nahaja, in to vse le na slovansko basnoslovje opominja, zakaj ni sledu od celtiškega ali germanskega, raznn kolikor so si vse paganske vere enake? ali zakaj je to praznoverstvo toliko ukoreninjeno? Na tako vprašanje se pač ne more lahko drogač odgovoriti kakor s tem, da je že od nekdaj moglo tukaj ljudstvo stanovati, ktero je ravno take basni verovali.    (Dalje sledi.)
*) Fredegar chron. c. 48.
106
Starozgodovinski pomenki.
Slovenščina v starem času.
Spisal P. Hicinger.
6. Ali je v starem času med Donavo in jadranskim morjem bilo ktero ljudstvo slovenskega rodu?
(Dalje).
Vendar to, kar je do zdaj pripovedovano, le toliko dokazuje, da ni tako nemogoče in tako neverjetno, da so Slovenci že v starem času že v svoji sedanji domovini stanovali. Najdeni so drugi, drugač gotovi dokazi; taki so nekaj stare pripovedi, nekaj stare imena narodov in mest, hribov ia rek; potem pa so posebno stari spominki, kteri so sicer iz rimskega časa in v latinskem jeziku, pa vendar obsegajo imena božanstev in oseb, ktere so očitno slovenske. Nahajajo se ti spominki po vsi slovenski zemlji, še v krajih, kteri so zdaj ponemčeni. Ni si nihče mislil, da bi se taki kamni za spominke starih Slovencov smeli jemati, dokler se ni g. Terstenjak krepko oglasil. Vendar kdo na primero bo sledeče imena božanstev drugač vedil razlagati, razun po slovenski? B e 1 i n u s, Belibog, Chartus, Cert, Cernibog, Jarmogius, Jaribog, Spomladnibojr, Jaribol, bog za spomladne bolezni; tudi imena Lavu-rus, Vercombog — ali ne kažejo slovenske korenike, namreč: lavu ali levu, beru ali merjascu vpodobljenega boga? Ravno tako imena oseb: Lascia, laska, ljuba, B ellici u s, belček, Svetvedus, sveti vedež, Ca pit i us, kupec, Bregius, brežnik; — ali jih je mogoče kot neslovenske v nemar pušati? Nasprotniki sicer pri vsakem neznanem imenu precej na ceitiško mislijo, pa nar m a nji reči so v stanu tudi po celtiškem pomenu razlagati. Pred naj se učijo celtiški jezik bolj umevati, po tem jim bo mogoče bolj s pravico terditi: zakaj da je ceitiško; pa dostikrat bodo ravno po večji znanosti jezika mogli spoznavati: to ni ceitiško, je slovensko. Da pod rimsko vlado panarodski jezik ni bil ves od latinskega prevzet, kaže opomba zgodovinarja Velleja, da vsi Panonci znajo tudi rimski jezik: beseda sama naznanuje, da so namreč zraven tega še svoj jezik imeli *}¦
Razun latinskih napisov pa se nahajajo tudi napisi v r u n a h, to je v starih barbarskih čerkah, kakoršne so rabili severni narodi v starih časih. Pri Radgoni so se našle čelade z runami, ktere zadenjsko brane dajejo umeven sio-vensk izrek, kakor g. Tersteojak razlaga. Drug tak napis se je našel v cerkvi Matere božje v Koprivnici pole? Pod-srede, kterega pa doslej še nihče ni mogel brati, ker ima nenavadne rune 2). Nasprotniki sicer pri taki najdbi precej zakričijo: celtiške rune! dasiravno jih še brati ne vedo; njih dokaz je kratek, pa ravno tako lahek: sej Slovenci kaj tacega niso znali! 3J Vendar so severni Slovani tudi rune rabili, kakor se vsak lahko prepriča, kdor v kaki obširniši mitologij podobe slovanskih božanstev pogleda; zakaj na mnozih je z runami kaj zapisanega, kjer je zlasti ime Rethra lahko brati. Kar so pa znali severni Slovani, to tudi južnim Siovencom ni bilo nemogoče znati.
b) Vera starih tukajsaih stanovavcov. Preiskovanje starinskih spominkov ni samo rodu starih stanovavcov med Donavo in teržaškim morjem razodelo , temue tudi njih misel in vest v božjih rečeh je razkrilo. Imeni Belinus, Belibog, in Chartus, Cert, Cernibog, steze popred Muharja posilile, na slovanske božanstva soditi, dasiravno je kot nasprotnik slovenščine pozneje svojo misel preklical 4J. Pa gosp. Terstenjak je začel za tem per-vim slovenskim sledom dalje stopati, in kaj je na taki poti našel?    Basnoslovje severnih Slovanov je že dolgo   znano,
. !) Veli. Paterculus 1. II. 110.
2) MittheilHBgen d. hist. Vcreins f. Krain 1854, str. 15. ^) Koch   „Keltische Bildnisse und Runenu.
*) Muh ar „Rom. Noricum" II. Bd.,   str. 31. Gesch.   d. Steier-mark I. Bd. str. 440.
107
keršanski misijonarji iz desetega in eoajatega stoletja so naslednikom zapisano pustili; poslednji čas pa sta II a naš in Kol ar dokazala, da so slovanske božanstva si z indi-skimi enake; zatoraj je bilo ložje mogoče, pri južnih Slovencih najdene spominke primerjati, in v njih tudi zivlje slovanskega basnoslovja spoznati. Pomniti je pa treba, ka-kosno da je indiško-slovansko basaoslovje; nekaj pa se je tudi ozirati na perzijansko in egiptovsko, ker tudi od tega kot z iniiškim sorodnega so življi v slovauskem 1).
Poglavitni stavek v vseh paganskih verah je to, kar apostelj piše, namreč da so stvar bolj častili in molili, kakor Stvarnika 2). Misel v enega višjega Boga, od kterega ima vse začetek, in kteri je sam nedosegljiva luč, se je sicer iz pervega razodenja pri vsih narodih ohranila; vendar se je bolj in bolj v stvari vtopila, tako da se dostikrat med svetom in B>gom skoraj noben razloček ni delal; Bog je bil tako rekoč duša sveta, in vidne stvari njegova prikazen. Dalje ve'ra v višje in nižje, dobre in hude duhove, ktera je bila tudi pervim očakom znaaa, se je spa-čila v mnogo mnogo višjih in nižjih, dobrotljivih in sovražnih božaostev in družin bitij; vsako stvar so si mislili ne samo, da je živa, temuč tudi, da ktero božanstvo ali kteri duh v njej prebiva. Tudi so ločili prostore in življe sveta, jiebo, zemljo in pekel, sonce, zrak in vodo, in podzemeljski ogenj, ia zopet čase leta in dneve, spomlad, poletje inzimo, noč in dan, jutro, poldne in večer, in vsakte-remu so dajali svoje božanstva, in ker na svetu sicer vse reči gredo do svojega konca, pa se spet vse iz novega rodi in stvari, zato so razločevali možke in ženske božanstva, bogove in boginje. S tem vsem so sklepali pa tudi misli od začetka, ohranitve in konca sveta in človeka, in še stikali naake od djanja in življenja človekovega, in od prihodnjega povračila. Vse te misli in razumke so si v množin podobah sonca in lune, vode in ognja, ljudi in žival pred oči ataviJi, ktere so v zadnje se spremenile v gole malike. Pri nekterih narodih so se ohranili bolj čisti raz-umki od božjih in naravnih reči, pri druzih so bili bolj s praznimi basnami, ali tudi z napačnimi zmotami omegljeni ali zatemnjeni. Pri nobenem narodu pa se ne nahaja tako bogato in obširno basnoslovje kakor pri azijatiških Indih; ondi je prav za prav izvir vsakterega druzega basno-slovja, in po tistem je mogoče tudi druge mitologije, enako še greško in rimsko, zlasti pa slovensko, ložje razumevati 3).
Nar višje božje bitje se je pri Indih imenovalo Bram; to jim je bilo prav za prav duša vesoljnega sveta; podobe od njega si niso narejali, vendar sonce, ktero v vsih vidnih stvareh življenje budi, je bilo nekakošna njegova prikazen. Ime Prove pri severnih Slovanih je z in-diškim sorodno, ker oboje gre na p r a v o ali pravico; pri južnih Slovencih je le ime Bog, to je, častitljivi, od kdaj znano, pa našel se je tudi na Koroškem napis v zgol in-diški besedi IAVBRAMA, to je trojnoedini Brama.
Nar višjega Boga so si Iodi dalje trojnega domišijevali, namreč Brama, V i š n u in Šiva; ali po njegovih lastnostih, ker je namreč stvarnik, ohranjevavec in končevavec, ali, ko so si vse bolj telesno in časno mislili, po delih sveta, po življih stvari, ali po razločkih letnega časa. Vse tri pa so si zopet v Eno združene mislili, to je bila indiškaTri-murti, to je trojica; njena podoba je bilo božanstvo s tremi glavami, ali trivogliua s krogom v sredi. Tudi severni Slovani sovrazločevali tri poglavitne bogove: Prove, Radegost in Šiva, od kterih je tudi sled pri južnih Slovencih. Slovenska trojica je Triglav, kterega ime se je še v nar višjem   hribu sedanje  slovenske  zemlje  ohranilo;
ako peterovoglata zvezda ne kaze na petero pervib moči prirode. Nasprotniki hočejo sicer dokazati, da je ta pe-terovo^Iina celtiško znamnje, ker je v celi južni Nemčii, še v Švajcaraki in pri teržaškem morji v navadi; pa ravno ta dokaz velja bolj za Slovence, za Celte namreč bi moglo to zuamnje nar pred v Galii in Britanii znano biti *). Našlo se je pa to znamnje tudi na stari podobsini, ktera je bila na rimskem pokopališča v Solnem^radu izkopana, in je po družin straneh sicer egiptovskim božanstvom podobna; vendar je bilo že pred omenjeno, da slovensko basnoslovje je imelo tudi z egiptovskim nekaj sorodnosti. Indiški in slovanski podobna trojica je bila pri Grekih in Rimljanih Jupiter, bog neba, Neptun, bog morja, in Pluto, bog pekla.    (Dalje sledi.)
*) Nor k   „Populare  Mythologie".    Hanuš   »Mvihologie   des slav, Cultus".    D. Terstenjak v raznih spisih.
ravno morebiti se nahaja se   skratjena   v peterovoglini
*) Hanuš „Mithologie  des slavischen Cultus.    Kolar  „Slava  bo-hinja".
2)  Rimljan 1, 25.
3)  Koch „Celtische Goetterbildnisse u. Runen;t.
indieka trivoglina verh trivogline, tedaj šesterovoglina
110
Starozgodovinski pomenku
Slovenščina v starem času.
Spisal P. Hicinger.
6. Ali je v starem času med Donavo in jadranskim morjem bilo ktero ljudstvo slovenskega rodu?
(Dalje). Ko «o Indi začeli nar višje božanstvo na več strani ločiti, so svoji trojici dali tudi boginjo na stran, to je biia Maja, mati treh višjih bogov. Pa tudi trem višjim bogovom so pridružili boginje, namreč: Sarasvati, Lakšmi in Bavani. Kakor je bilo sonce prikazen višjega boga, tako je luna bila prikazen višje boginje. Pri severnih Slovanih so bile znane boginje: Zlatababa, Krasopani, Živa, pri južnih Slovencih pa se nahaja tudi obilno sledu od tacih posebnih boginj; zlasti je opomniti tolike še dandanašnje vere v m o č mlade in stare lune. Pristaviti se sme, da na bleškem jezeru je bil po stari pripovedi tempelj Iladogosta in Žive.
Ako se posebej praša za spominke teh božanstev, kteri so se iz rimskega časa v sedanji slovenski zemlji našli, se kaže Brama ali Prove, začetnik vsih stvari, prav po indiški šegi izpodobljen na Štajarskem; dalje pod imenom Latobus, Lato bi us, to je na Lotu, indiškem cvetu, znamnji stvarivne in rodivne moči sedeči Brama, in zopet v podobi medveda, v kterega se je bil enkrat spremenil za boj z Višnutom, na Koroškem.
Indiški Višnu, ohranjevavec stvari, se za tega voljo v raznih premembah domišljuje, od kterih se na starih kamnih v sedanji slovenski zemlji mnogo sledu nahaja. Višnutova sprememba v ribo nekaj opominja na vesoljni potop, nekaj na vsakoletne povodnji, ktere v Indii po pasjih dneh nastopajo, in iz kterih ljudi nastop bolj suhe dobe otme; na to opominja pred ko ne toliko rib na tukajšnih rimskih kamnih. Prememba v merjasca ali vera je podoba vzdigovanja suhe zemlje iz povodnji; naznanuje jo večkratni napis Vercombog na Koroškem. Prememba v možoleva je znamnje zmage bolj mokre dobe nad nar hojo vročino o pasjih dnevih; od tod je še znamnje leva med nebeškimi znamnji; od tiste pričuje po g. Terstenja-kovem razlaganji božanstvo Laburus ali Lavur na ljubljanskem kamnu. Prememba v vitežkega vojaka Rama, kteremu so v boji za njegovo soprugo pomagale opice zo-
per nasprotnika Ravana z Djegovimi medvedi, je znamnje iz zimske nerodovitne dobe realne zemlje; le-to oznanuje že pred imenovani celjovški kamen s podobo boja Visnuto-vega z medvedom. Prememba v junaškega zmagovavca Krišna je znamnje zmage spomladma sončnih žarkov čez prejšnji zimski nerodovitni čas, Kriena v družbi pastaric je bil Slovencom znan kot bog pastirski Veles, od kterega ima vas Velesovo na Gorenskem ime; kakor zma-govavec nasprotnih moči v podobi silne kače pa jim je bil tudi znan, kakor naznanuje toliko pripoved od bele strahovite kače, ktere ni vsakteri bojevavec zamogel zmagati, le eden, Kersnik imenovan, ji je bil kos. Da je bil pa tudi v rimskem času znan na slovenski zemlji, od tega je priča znani ptujski kamen Pran ga r s plunkarjem, krog kterega so mnoge živali s plesavci in plesavkami, kteri ne najde nobene primere v greški ali rimski mitologij. Kar zlasti kače kot sovražne moči zadeva, je pomniti toliko prepoved od izdanih gospodičin na podertih gradovih, ktere so pol ženske in pol kače.
Indiški Siva, po svoji strani pokončevavec, pa ker iz smerti povsod nahaja spet življenje v prirodi, tudi oživ-ljavec, ima za tega voljo posebne dve obliki, dobro iu hulo, luč in temo, življenje in smert, poletje vroče in zimo merilo. Njegovo znamnje je ogenj, in njegov navadni spremlje-vavec tur ali bik. Slovencem je znan kot Korent ali Kurant, in na njegovo ime svoje pustne norce uganjajo. Od tega božanstva za stari čas po g. Terstenjakovem mnenji pred ko ne pričata dva kamoa na Koroškem, eden postavljen bogu Cheront, eden bogu Saxamus, kar je pola-tinčen Karant ali Korent, od besede kar, čer, po latinski saxum, je ime Karant ali Korent; Šiva indiški je namreč stanoval na gori polni čerov ali pečin; hrib pa, pri kterem se je uni napis našel, se še današnji čas imenuje C h oral p e
Dalje je mnogo osebnih imen na starih kamnih, ktere so po častji Sivatovem posnete, na primero zlasti na Kranjskem: Fulginas, Broccius, oboje na blisk, Šivatovo lastnost, opominjajoče, uno sicer latinsko,to slovensko; T o-ravius, Buius, Voltaron, vse troje po Sivatovem bika vzeto, ker tur,buj,voi in bik je v slovenskem eno. Tudi v imenih vod že od kdaj znanih je spomin Živatov hranjen, ker besede Savus, Dravus, Murus so po korenikah sav, ter ali tur, mur vzete, ktere vse na bika Šivato-vega opominjajo. Z indiškim Sivatom si je egiptovski O siri s enak, kterega podobšina se je našla v Soloogradu, dalje še Serapis, to je Šiva v peklu, kterega kamen je v Ptujem.    (Dalje sledi.')
114
Starozgodovinski pomenki
Slovenščina v starem času.
Spisal P. Hicinger.
6. Ali je v starem času med Donavo in jadranskim morjem bilo ktero ljudstvo slovenskega rodu?
(Dalje).
Razun teh božanstev pa so na starih kamnih slovenske zemlje naznanjene tudi parziške božanstva. Stari Perzijani so višje božje bitje imenovali Cervane akerene, neskončno vesoljnost, po stvarjenji duhov se je to božanstvo klicalo O r muz d, ter je bilo zgol luč, toraj njegova podoba svetlo sonce in čist ogenj; podložni so mu bili višji in nižji dobri duhovi. Ko je bil pa telesni svet stvar-jen, se je ločila luč od teme, in duh teme se je imenoval Ari man, kteri je bil v vedoi vojski z Ormuzdom;   služni
bo mu bili vsi hudi duhovi. Očitno je, da je v parziškem basuoslovji samo Šiva po svoji dobri in hudi strani iz in-diškega vzet. Parziško basnoslovje se je preneslo tudi med Greke in Rimljane, in ondi je bil Ormnzd kot Mit h ras znan. Pri severnih Slovanih je bil Ormuzd imenovan Be-li bog ali tudi Svetovit, Ariman pačernibog, tudi Zle bog; pri južnih Slovencih pa ste bile imeni Belin in Cert bolj v navadi. Pa Belibog se je kot sončni bog še dalje »razločeval: Jarovit, bog spomladi, Rujevit, bog poletja, in Borovit, bog zime; Serovit, bog zora, M a-rovit, bog mraka; beseda vit je vitez, zmagavec. Na Jarovita pri južnih Slovencih še veino opominja stavljenje mlajev, na Rujevita žganje kresa, in na Boro-vita božična koledva, kjer kruh in vodo na mizo de-vajo, ter pravijo, da je s tem že blagoslovljeno, ko vse tri božiče na mizi stoji; vem, da so mi že enkrat pri ob-iskanji bolnika vodo od treh božičev namest blagoslovljene vode dajali, — se ve da nisem maral za takosno. Posebej pa je na celjskem kamnu severni Jarovit zapisan kot Jar-mogius, to je, bog, kteri o spomladi zimo zmaguje; na drugem štajarskem kamnu je Jarbol, pomočnik zoper spomladne bolezni. Na slovanskega Rajevita močno opominja Deus Rubigus, to je, ravno bog za poletno rujo, na starem kamnu v Akviieji.
Razun častja naj višjega Boga, kteri je večidel na Jupitra pretolmačen, nobeno drugo bogočastje ni v toliko starih spominkih slovenske zemlje naznanjeno, razun Mithrovega. Kamni Mithratu posvečeni so se našli do zdaj: na Priuior^kem v Akviieji; na Kranjskem na Igu, v Trebnem, pri Černomiji, na Trojanah, na Koroškem pri Gospejsveti, na Kernskem gradu, vŠent-Vidu; na Štajarskem pri Rogatcu. Pa več še, božanstvo Belenus ali Beiiinus, to je Belin, Belibog, s prav slovenskim imenom je na kamnih pri Cdjovca, v Akviieji sami na šestih mestih, v Benedkah, in na Furlanskem v Zuli; en napis je še v Tiburi poleg Rima, drugej pa nikjer nobenega *). To je zadosti pričevanja, da je bilo to v krajih od jadranskega morja proti Donavi zgol domače božanstvo; pa tudi stari zgodovinar Herodian na ravnost pravi, da je bil Belin v Akviieji domač bog; cerkveni pisatelj Tertulian pa na dveh krajih pripoveduje, da je Belin božanstvo No-ričanov 2J. Po takem je vse prazno, kar Muhar in drugi nasprot govorijo, da je Belin celtiško božanstvo. Pa tudi sovražno bitje Ariman se nahaja poslovenjeno na kamnu, kteri je zdaj v Vidmu, Kcrškemu nasprot, namreč z imenom Chartus, to je Čart, Čert, Černibog, kteregaMuhar in njegovi družniki niso v stanu ne na celtiško ne na greško pretolmačiti. Sej tisti, kteri je kamen postavil, je sam razlago pridjal; Beli n je namreč pretolmačen A po IIo, kteri je bil Greku in Rimljanu ravno božanstvo sonca; Chartus pa je preložen Summanus ali Pluto, kteri je bil ravno božanstvo podzemeljskih krajev ali pekla. Kakor pa je pri Indih Šiva imel svojega psa Karbusa, pri Grekih in Rimljanih pa Pluto svojega psa Cerbera, tako so imeli tudi Sloveuci svoje pse, kakoršnih se na starih kamnih dosti nahaja; pa tudi današnja pripoved od p e-sajnarjev, to je ljudi s pasjo glavo, je od tega močna priča; sej sem bil že sam večkrat od prostih ljudi prašan, kje da so pesajnarji doma? Na neitdanjo misel od podzemeljskega božanstva kaže tudi toliko vere na škrata ali čerta, kteri na zakladu sedi in ga varuje; in da je to božanstvo ravno s parziškim Arimanom v zvezi, naznanujejo tudi pripovedi od tičev grajfov, kteri zaklade varujejo, zakaj grajf je perzijansk zmislek, lev z orlovo glavo; take pripovedi sem še otrok dostikrat slišal. Med podobami, ktere so se našle na rimskem pokopališču v Solnemgradu, ste tudi dve s pasjo glavo; od ene si nasprotnik upa reči, da je egiptovski Anubis, od druge pa nobene  razlage ne pri-
') JVluratori Thesaurus inscriptionum tom. I. str. 24. 2) Herodian. 1. VIII.   Tertullian. Apologet. 24 , ad natioaes L II. 8.
115
deva, in vendar se prederzouje, s kratkem vse za celtiško delo oznanovati 1).
Indiške boginje Sar a s vati, Lakšmi in Bavani se sicer ločijo po imenih, po pomena pa so si zlo enake; jemljejo se tudi večidel od dveh strani, od dobre in hude. Pred pervima dvema v basnoslovji spred stopa Bavani; od dobre strani je mati in oživljavka, od hude kot D ur ga ali Kali pa morivka; njeno znamnje je luna', in njena spremljevavka krava« Po takem se kaže tudi v dvojni obliki, mlada in stara luna, poletna rodivna in zimska mertva zemlja, rednica in izpijavka, zdravnica in okuž-nica. Kar je pri Indih Bavani in Kali, to je pri Egipčanih Is i s in Nephthis, pri severnih Slovanih pa Živa in Mora na; pri južnih Slovencih je bila kdaj tudi znana Živa, ako je njeni tempelj rc* stal na bleškem jezeru, Baba in Mora pa se zdaj niste pozabljene; zatoraj smo mladi otroci, ko je zima minula, se Babo žagali in v vodo nosili; zdaj jo le se za norce gledat pošiljajo. Ko pa koga kak ponocen zleg napade, pravijo, da ga sovražna Mora tlači,
Na starih kamnih se na sedanji slovenski zemlji najdete dve imeni, ktere naznanujete domače staroslovensko božanstvo, namreč Nereja in Celeja. Kaj da je bila Noreja, kaže tolmačenje Isis na koroških, in Victoria na celjskem kamnu; je bila namreč dobrotna mati in rednica, pa tudi mogočna zmagovavka; po tem se tudi razumevata kamna v Gorici in na Bavarskem, kjer je Noreja pisana brez razlaganja. Kaj da je bila Celeja, kaže zopet tolmačenje Salu s, to je zdravje, zdravnica ali čelni ca, na enem celjskem kamnu; po tem sta določena tudi druga dva, kjer je ime Celeja brez tolmačenja. Ime Noreja pa je po g. Terstenjakovem tolmačenji po san-skritski besedi nar ali nor, mož, tedaj prav m ozka zmagovavka; ime Celeia pa so slovenski koreniki cel, to je tudi zdrav, tedaj prav zdravnica, celnica; obojo kaže na staro slovensko basnoslovje. Po take»m se utegne misliti, da tudi drugej, kjer stoji gola Isis, kot v Akvileji, Ptujem in v Sisku, ali gola Victoria, kot pri Gospejsveti in v Sent-Vidu, ali gola Salu s, kot na Igu pri Ljubljani, to pomenuje domače staroslovensko božanstvo. JVa gornjem Stajarskem se je leta 1853 pri Judenburgu našlo v starem pokopališču več bronastih podob, med kte-rimije poglavitno g.Terstenjak za slovensko Lado ali Živo spoznal; enako je bila pred več časom na starem pokopališču v Solnemgradu med drugimi podobami najdena Izidi enaka, ktera morebiti zadeva tudi domače božanstvo. Od obojega govori neki serdit nasprotnik slovenščine v svojih spisih, in oboje Celtom prilastuje; druzega endi ni bilo bolj smešnega, kot let6, da pisatelj popred še ni ve-dil za častje Izidino pri Celtih. Tak mož se pa po tem za Cel te tako silno poganjal! 2) Pa če je res toliko celtiškega basnoslovja pri nas, je tudi čudno, da se tiste božanstva zmiraj skrivajo, in da do zdaj še ni prišel ne Hu ne Ked, ne Taran ne Tevtat na dan, — to so namreč zares celtiške božanstva.    (Dalje sledi.)
') Koch „Celtfsche GotterbiJdnisse und Runen".
2) Koch „Celtische Gotterbildnisse".  „Judenburger Antiken".
118
Starozgodovinski pomenki.
Slovenščina v starem času.
Spisal P. Hicinger.
6. Ali je v starem času med Donavo in jadranskim morjem bilo ktero ljudstvo slovenskega rodii%
(Dalje in konec.)
c) Lastne imena že kdaj tukaj navadne.
Mnogo lastnih imen, od zemlje in krajev, od hribov in vod, od narodov iu oseb, ktere se nahajajo na sedanji slovenski zemlji, ima nenavadne korenite v sebi; ugibali so marsiktere semtertje, dokler ni globokeja znanost slovenskega, dalje tudi sanskritskega jezika in basnoslovja luči donesla, v čemur se je gosp. Tersteniak obilno tru-
dil, in se se trudi. Po takem pojasnovanji je spričevanje, da je bila sedanja slovenska zemlja že v starem času stanovališče Slovencov, veliko gotovost dosegla. Tukaj sledijo nekaj drugačne, nekaj gosp. Terstenjakove razlage.
Nar pred naj bodo na versti imena gor in hribov. Hribje med Koroško in Štajarsko v severji se imenujejo še zmiraj Tauern, in gotovo so mogli že v starem času ime Taurus imeti, zakaj ime Taurisčanov sploh jemljejo zem-ljopisniki od teh hribov; vendar kdaj so hoteli le celtiško koreuiko tor hrib, t ar v bik, za veljavno imeti, dasiravno je tudi slovenska tur, in sploh indoeuropejska t ar, dar ravno tako pomenljiva. Aipes Juiiae, hribje med Kranjsko in Goriško, dalje Hrušica in Snežnik, so se razlagale po Juliu Caesaru, pa jim je tako lahko slovenska korenika podložiti! Še se veli en del od njih Jelovica . to je, od jelovega gojzda; pa še bližje je korenika ul, jul, vol, enaka koreniki tur, bik. Carvancas in Čaru sadius, pred ko ne tudi Ocra imajo koreniko ne v celtiški, ampak v enako dobri slovenski besedi kar, čer, verh. Phlvgadia, ktero Strabon jadranskemu morji na-sprot stavi, je pač po legi in po imenu današnji Blegaš, ker se od deleč bel kaže. Mons Cetius bi utegnil v slovenski besedi gojzd tako imeti korenino, kakor v celtiški coit, coid, ker oboje ima enak pomen.
Naj sledijo imena rek. Te imena, kakor gosp* Ter-stenjak na nekem kraji omenja, imajo rade svoje korenike v besedah, ktere pomenijo gibanje in premikanje; pa rade se tudi ravnajo po lastnostih vode, kakoršno reke točijo. Po takem ima staro ime Dravus, Drava, izpeljavo od tod, ker močno dere; Savus, Sava, odtod, ker svoje valove uaglo naprej suje, ali pa ker je čista njena voda, in se dobro skoz njo sije, in Murus, Mura, od tod ker ima bolj temno ali čer no vodo, kar zaznamuje stara korenika m ur. Tudi ime Nauportus ima morebiti svojo pervotno koreniko ondi, kjer Ne v a in Nevljica; morebiti se je iz nevoda, ribške mreže, v latinskih ustih popačilo. Corcoras, Kerka, opominja na krak, žabjo zalego, ali na božanstvo Kraka, ktero je z indiškim Škandatom enako. Od kod, ker do zdaj niso še nobene poterdili, je po takem imenovana reka Colapis, Kolpa? Ker so v starem Illiriku Pelazgi naseljeni bili, na pol se-mitišk narod, bi se utegnilo misliti na hebrejsko besedo koph, ktera pomenuje okoli teči, in ima sorodnico v greški nolnog, ovink, zaliv; Kolpa zares velike ovinke dela v svojem teku pri Osiluici, Tergu, Preloki, Metliki in Karlovcu, in preden se pri Sisku v Savo izlije, se po ravnini še tudi veliko semtertje vije. Po gosp. Terstenja-kovem dokazovanji pa imajo lastne imena rade kaj mitolo-giškega, reke zlasti se ravnajo po Šivatovem biku, in tedaj imajo imena Save, Drave in Mure svoje korenike tudi v besedah dar, sav, mur, ktere vse zaznamujejo vola ali bika, pa so vse tudi v zvezi s pomenom vode , ker zaznamujejo vse neko premikanje. V celtiškem ali kterem drugem jeziku za take izpeljave ni nikjer mesta.
Enaka je tudi z imeni starih dežel in narodov, da se po gosp. Terstenjakovi razlagi dajo iz slovenskih, ali pa tudi iz sanskritskih korenik lepo izpeljati. Ta vriski so imenovani po slovenski besedi tur, vol, hrib; Nori-kum in Noričani so klicani po sanskritski besedi nar, po naše nor, mož; Pannouia in Panonci po sanskritski besedi pan, kupec ali tergovec; Kami spet, če njih ime ni bilo iz Galije prineseno, so se veleli po koreoiki kar, čer; Latovici so dobili ime po latu ali lotu, mitolo-giškem indiškem cvetu, na kterem se Brama sedeč upo-dobuje; Japodi so prejeli svoje ime po koreniki ap, jap; ker po staroslovenskem je vapa voda, in jap a bik, poslednje je še v nekterih krajih znano. Tudi ime Ilirov ni toliko po basnoslovskem Hillu razlagati, temuč po besedi il, ul, vol. Te imena so včasih po greškem razlagali, pa vse tisto tolmačenje je bilo le prisiljeno; na pr. Noricum iz besed sv oqoiq.
119
Ravno taka je z imeni mest; sicer je več imen cel-tiških po prišlicih Bojih, druge pa se po slovenski ali po sanskritski nar bolje razlagajo. Po gosp. Terstenjaka bodi si na primero: No rej a, Neumarkt, in Celeja, Celje, po zgoraj imenovanih korenikah nor, mož, in cel, zdrav; Surontium, Zeiring, po besedi Sara, zora; Collatio, Slovenji Gradec, morebiti ravno Golovec ali Golova-buka, kteri kraj je še ondi blizo; Jueuna pri Globasnici po besedi jun, junec; Virunam, priGospejsveti, po besedi ver, ber, merjasec; S antiko m, Liod pri Beljaka, po koreniki san, drak; Adrans, Trojana po koreniki dar, ter, tur, bik. Dalje: Aemona, Ljubljana, po besedi a m, amare, ljubiti; Siscia po koreniki si s, sesati; oboje opominja na božanstvi Ama in Ciza; Ter p o pri Ložu, po besedi tarb, treba, daritev; Ne viodunuin, pri Ker-škem od besede ne v od, mreža; Petovio, sedanji Ptuj, po besedi pot, potovati, ptuj; Loto d os, pri Žicah, po cvetu lota. Tarsatica, Tersat je očitno od tersa, terte imenovana; Tergeste toliko kot teržišče, ktero ime je se znano od kranjskega kraja, po koreniki ter g, somenj, po kteri se še veliko krajev imenuje; gosp. Ter-stenjak tudi tukaj kaže na koreniko ter, tur; Longati-cum, Logatec, in Rogando, Rogatec, sta spet kraja očitno po besedah log in rog klicana. Nauportus, Verhnika, zna biti na Berdu, ali po pervotni koreniki na v, ni v, teči; Strabonov Pamportus pa opominja na koreniko pan, kupiti. Pri Celtih pač se ne najdejo take pripravne razlage; verh tega znanstvo njih jezika še ni preveč dognano.
Verh vsega tega se nahaja na starih kamnih na sedanji slovenski zemlji in tudi na njenih mejah veliko veliko imen oseb, ktere so bolj ali manj očitno slovenske; na vsaki strani gosp. Terstenjakovih spisov se jih dobuje, kolikor le hoče. Na primero: Babia, Debela, Doberus, H u d i u s, U r o c i u s, L i p a t i u s in O s t o r i o s, lep in oj-ster; dalje Savinius, Savinšek, Vin d runa, veder, jasen, Peccius, Pečnik. Po tem naznanuje imenovani pisatelj mnogo čisto indiških imen; na pr. Vasuga, K a lige na, po indiških imenih mitologiških kač, S uri as, Zoreč, po indiškem božanstvu Surja, Zora, Vibius, Biba, strašen, po sanskritskem bhi. Gosp. Terstenjak sicer po indiškem pretresa zraven starih tudi veliko novih imen; marsikomu se to morebiti preobilno dozdeva, pa namen pisateljev je sorodnost slovenskega in indiškega bolje dokazati; s tem se gotovo tudi dokaz za starinsko močneje podpira, in presilni celtogermanšini v okom hodi.
Na koncu celega sostavka bi pač utegnil slehernega domorodca poprašati: Ali starost slovenskega rodii po vsem tem ni že toliko obilno dokazana, da ni nikakor nad njo dvomiti? Res še ni vse dognano, — res da to in uno se utegne pozneje še drugač pokazati; vendar slovenska zgodovina je do zdaj velike korake na dalje storila, in če vsakteri, komur je dano, dela po svoji moči, sme se če dalje lepši pospeh upati. Res da zgodovina in slovnica same še ne daste vsega blagra; pa naj se v drugem tudi mamo napreduje, po tem bo lepa,  blaživna celina  skupaj.