J -ifr List slovenskih delavcev v Ameriki, 25. ZtšTo \a/ 3 15, j-cL-ni ja 1898. Loto "VI. Vojnevesti. ia Manstej zemlji. ameriška zastava vihra nad razvalinami Caimanere. Pomorski vojaki so se hrabro borili. P« dni hode pri Santiago izkreanili 20.000 vojakov. Washington, 11. junija. V fxldt'lku mornarnice in vojne bo šolaj potrjuje, da včeraj naše brodov-ni streljalo na Santiago, pač pa streljalo nekaj vojnih ladij Samp-ouovega brodovja na obalne bate-[ije pri Daiquiri. Le nekoliko stre-^v je zadostovalo razrušiti nasipe in erije. Daiquiri je SO milj od itiago. Kakor vstaši poročajo, imajo (nci v Santiago in okolici 20.000 >v, večji del pešcev. Konjikov mičarjev imajo malo. Konjiki >lirajo po dnevi, po noči jih ni ki. Razdejane trdnjave ob luki |.uci pridno popravljajo, ikih 5000 vstašev taboruje po Ji zahodno od Santiago, 2000 slabo oboroženih. General je z svojim oddelkom 150 ^Santiago. „teden se je pri Santiago lanjčih voinih Lmerikansfcili pomorščakov izkrca lo. Pripeljali so seboj mnogo orožja, streljiva in živil, ktere so v ataše m izročili. C a i m a n e r a, 11. junija. Danes se je izkrcalo G00 pomorščakov. Niti enega strela ni bilo potreba. Amerikanci so razprostrli zvezdnato zastavo in se pripravljajo Guan-tanamo si osvojiti. Guantanamo je 15 milj od luke oddaljeno in se zdi našim pripraven kraj za izkrcanje manjših oddelkov. Naskok nt* Kubo pri Guantanamo. Prva ameriška zastava vihra na španškej trdnjavici. ] rapad napravilo 600 ameriških miličnih pomorščakov, večinoma iz Brooklyna, N. Y. blizu amerikanski tabor napadli, ker ni razpostavil zadostno število prednjih straž. Tudi poveljnik vojne ladije ,,Marblehead" je zakrivil mnogo, ker se jo predaleč od obrežja oddaljil in prepozno došel na pomoč, ko bi bil lahko Špance s topovi pregnal. Zdravnika Dr. John B. Gibbsa usmrtila je španska kroglja, ko je stal pred svojim šotorom. Dva vojaka, ktera sta se gola bojevala, sta bila tudi ubita, našli bo m j^d^ ( na. spanci ^^^^HSE^^SBuTu na j 500 jardov. V taboru je kakih 600 pomoršča- i kov iz Brooklyna, N. Y. Kakor vstaši pripovedujejo imajo Španci 6 v istej okolici 2500 do 3000 vojakov. J Španci so stari, dobro izurjeni in v tamošnjem podnebju utrjeni vojaki, 1 kterim je znana vsaka stezica. Ame- J ] rikanci pa nosijo vojaško suknjo še le par tednov. Tembolj se je čuditi, da so prvi napad tako hrabro od- i bili. Ko so zažvižgale prve španske ] kroglje, hoteli so Amerikanci kar ^ planiti na skritega sovražnika. Se ] ob pravem času je polkovnik Hun- { tington zvedel v kako večjem šte- • vilu so Španci. Celo noč v taboru ni nihče zatis- ] nil očesa, Španci so posamezno . streljali, toda kroglje so letele pre- j visoko. Tudi v vrstah so Spanci večkrat tabor napadli, a vselej so jih Amerikanci odbili. Ko je ,,Mar-blehead" prijadrala na pomoč je par strelov iz njenih velikih topov odpodilo Spance. Spanci dobre volje. Madrid, 13. junija. Kakor Be tukaj poroča, niti trohica ni res, da bi bili Amerikanci izkrcali pri Guatanamo oddelek pomorščakov in jih utaborili. Tudi drugi posku-i si Amerikancev izkrcati vojake na kubansko zemljo ' so popolnoma ' spodleteli. Dotična notica k sklepu še pristavlja; Evropsko časnikar-3 stvo se grozno moti, ako misli, da " | je Španiji upadel pogum, in da je v ' skrajnih denarnih zadevah. Na-' sprotno Španija upa na ugoden izid 1 in je pripravljena bojevati se do 1 konca. j Vendar enkrat. 3 Key West, 13. junija. Nocoj i po noči je odpljulo brodovje z našo 1 armado proti Kubi. Vojna obstoji 1 iz 13.000 pešcev, 3000 konjikov, e 500 topničarjev z 32 topovi, pijo-;i nirji itd., oddelki skupno 17.000 mož. Nameni Nemčije, i. London, 13. junija. Iz Berlina i- se „Telegraphu" poroča: „Kakor o je videti, se zbira vse nemško bro- Praske pri Guantanamo. Guantanamo Bay, 12. junija. Mislili smo, da Spanci naš tabor pri Guantanamo ne bodo napadli. Ali motili smo se. Dne 10. junija popoludne ob 5. uri 20 min. čuli smo tri strele iz grmovja v bližini našega tabora. Takoj je bilo vse moštvo pod orožjem. Precejšno število vojakov se je ravno kopalo. Isti niso imeli časa niti uniforme obleči, marveč so kar nagi skočili v tabor po orožje. Kmalu so se prikazali Španci iz za grmovj^. Polkovnik Huntington, poveljnik tabora, je postavil svoje vojake v polukrog. Španci so streljali neprenehoma, naši le na povelje skupno in kleče. Akoprav bo naši vojaki na suhem bili prvič v ognju, bili so povsem mirni in hladnokrvni kakor stari dosluženi vojaki. Na desnem in levem krilu ■Rzdelili smo hitro prednje straže, ttere so Be previdno pomikale proti ipaneem. Spanci so slabo streljali fin se počasi umikali nazaj. Amerikanci so zgubili 4 mrtve in 1 mož ranjen ; pogrešajo tudi več mož. Zgube pri Spancih niso znane. Ko so ee naši vračali od grmovja nazaj v tabor, bili so od moskitov in trnja posuti. Sampson nejevoljen.« Santiago, 12. junija. Admiral Sampson je vladi v Washingtouu i poročal, ko bi imel 10.000 vojakov lia razpolago, bi Santiago v 24 urah premagal. Admiral je nejevoljen ker mu tako dolgo obljubljene vojne ne pošljejo. Trdnjave pri Santi-;o bo razdejane in špansko topni-irstvo ne more zabraniti izkrcanje rikanekih čet. Kolikor dalj ča- c ovje v azijatBkih vodah pri Manili. ^ edaj so že tam sledeče vojne ladi-J j: „Kaiser", ,,Kaiserin Auguste", » Irene" in „Corcoran{', skupno 3 605 mož. Nemčija hoče varovati 1 iterese tamošnjih nemških, podlož-r ikov. Sedaj pa na Porto Rico. ^Washington, 13. junija. Ta ^denjpričakujejo generala Milesa, Vteri se bode z predsednikom in iiuim prevožnih ladij so si že zagotovili, ktere bodo 12.000 mož na Porto Rico prepeljale. Pri oddelku mornarnice pravijo, da bi se od Samp-sonovega brodovja ne bi smela vzeti nobena ladija. Tega mnenja je tudi Sampson. Ker pa ima predsednik v takih zadevah zadnjo besedo, je vse mogoče, da napravijo še kako neumnost. Poročnika Blue važne izjave. Washington, 14. junija. Kakor admiral Sampson brzojavno poroča, seje poročnik Blue ravnokar vrnol od j ako važnega razgledovanja. Poročnik Blue je dovršil 70 milj dolgo, jako težavno in nevarno pot razgledovanja. Izročil je kubanskemu generalu Gomezu važna poročila. Ogledal je luko pri Santiago in videl tam vse špansko brodovje Cervereyo. Važna stvar. Pri streljanju na Santiago so Amerikanci porabili za $200.000 streljiva. Porabljenega streljiva še niso nadomestili. Temu je uzrok malomarnost in počasnost mornarnice, posebno pa nenasitljiva do-bičkaželjnost zalagateljev. Slednji gledajo le, da bi kakor hitro mogoče zaslužili par milijonov. Španska surovost. Nek amerikanski častnik, kteri je videl v prvi bitki pri Guantana-o ubite Amerikance, pripoveduje, so Spanci trupla na tako nesramni način raskosali, da se ne more z besedo dopovedati. Ves dan je trajal ljut boj na raščenih hribih pri Guantanam^ Spancev je bilo mnogo več, tudi imeli bolje zavetje, ali hrabri Amerikancem so se vendar mor| umakniti. Kubanci, kteri so jeni kraja in podnebja, so naše 1 podpirali. Španci imajo baje 100 mrtvih' 200 ranjenih. Na amerikanski stri ni je 1 Kubanec in 1 Amerikantj i"- i inn' t fin rnri fPTlT 'nrfijTI Amerikanci so vplenili 100 pušk in 10.000 patronov. Kubanci bo vsakega Španca, kterega so dobili živega v pest brez milosti usmrtili. Ko so jih Španci prosili: „Bratje nikar nas ne usmrtite!" Odgovarjali so jim s klici: „ Viva Cuba libre! VivaloB Americanos !" \ Španci so naše vedno nadlegovali, toda Amerikanci so težavno nalogo vendarle izvršili. Na obeh straneh so skoraj neprenehoma streljali. Amerikanci so zgubili dva moža mrtva in 7 ranjenih. Ko so Amerikanci pokopavali ravno svoje mrtvece, jeli so Španci streljati na okolu groba stoječe. Razsrjeni so se Amerikanci obrnili od groba, zapodili Špance in potem še le v miru zagrebli sobrate. prša in glavo s zelenjem prepreženo. Španci se tako našemijo, da jih je med grmovjem težje dobiti na muho. Nekaj vstašev je tudi že prišlo v naš tabor, kteri so izvrstna pomoč našim vojakom. Zakaj Sampson ne pošlje pomoči ni znano, ko je vendar v obližji, ima mnogo pomorščakov in dobro spozna v kakej nevarnosti je v taboru primerno mali vojni oddelek. Novi načrti in general kajo Amerikanci, toliko težje bode fc premagati Cervero, kteri skuša ko- k likor mogoče škodo popraviti. p Sampson pravi, ako ne dobi v kmalu pomoči, bode še enkrat bom- v bardoval Santiago. Zanaša se tudi o na pomoč kubanskega generala n Garcia, kteri se baje pomika proti s Santiago z 2000 vstaši. Brodovje na Špansko. u g ■ Newport News, Va„ 12. ju- I . nija. Pravijo, da bodo pri Hampton ^ Jioads sestavili še eno brodovje, i kcero ^zzz+nrzr. JlJj?-^.*^ ^J.,-^ obrežje nadlegovati. Vbo tukajšnje „ vojne ladije nakladajo premog in živilo za dolgo prekomorsko vožnjo. ^ Križarka ,,Mineapolis" je v ladij- ^ staji, ker morajo kotle in stroje popraviti. | j; Zopet vkrcanje. t Washington, 12. junija. Za 1 vojno na suhem bodo jutri večer r odmenjene čete pod poveljem gene- 1 rala Sliafterja iz Key West proti c Santiago odjadralo. Močno brodov-; 1 je vojnih ladij in topničark jih bo- ; de spremljevalo. Vojna se bode 1 vkrcala na 40 prevožnih ladijah in j sicer iz Tampa in Key West. Večji- < del vojne je namenjen v pomoč pred i Santiago, ko si imenovano mesto i osvojijo, bodo šli na Porto Rico. Radi nezmožnosti in počasnosti i vojnega odseka je baje McKinley t razkačen in ga misli odstaviti. Kaj 1 težko pa je vrjetno, kajti ravno ■ okolnosti, da vojni odbor dosedaj j ni storil druzega, kakor zavlekel in zakasnil vojsko, Mclviiileyu poseb- j no ugaja. Primo do Rivera Be zagovarja. Madrid, 12. junija. Vlada dela priprave vsako vstajo zatreti. Pra- j vijo, kraljica bode izročila vladar-I stvo infanti Izabeli, da sklene mir z Ameriko. Primo de Rivera prejšnji višji kapitan na Filipinah je pred španskim senatom odkril lopovsko gospodar- ! stvo. Ko je leta 1S81. Primo de; Rivera postal višji kapitan na oto- j ! kili bilo je 5 milijonov dolarjev preostanka v zakladu v Manili. • Hotel je, da bi be b tem denarjem 1 ustanovila iz domačinov obstoječa vojna, toda njegov predlog so prezrli. Pri drugem službovanji pravi de Rivera, je dvakrat svaril vlado pred postopanjem Amerikancev, ali ^ vselej zastonj. Ko je Dewey začel 1 spravljati Bkupaj brodovje, opozoril ' je Rivera zopet vlado, toda dobil je odgovor, da se Spanskej ni bati vojske. Moštvo v nevarnosti: Guantanama, 13. junija. Polkovniku Huntingtown pripisujejo krivdo,. da bo Spanci od tako Prerezani kabel. Port au Prince, Hay ti, 14. junija. Zadnje dni nismo prejeli iz Kube nikakih brzojavnih poročil, ^abel od Santiago do Hayti je tedaj prerezan. Včeraj je odpljul mali parnik, kteri ima baje od francoske kabel-družbe nalogo prerezan kabel zopet popraviti. Tabor bo premestili. . Polkovnik Huntington je premestil tabor pri Guantanama na bolj varen kraj, kjer bode bolj v etju proti španskim krogljam. Lee. Washington, 14. junija. Kakor kaže, se bode prerokovanje generala Leeja vender le uresničilo, da se bode sicer vrnol še enkrat v Havano, toda na čelu amerikanske armade. General Lee je imenovan poveljnikom 7. vojnega oddelka z 40,000 mož. Ta vojna bode imela baje nalogo. Havano na suhem obkoliti. Lee okolico pri Havani dobro pozna. Pre.e pa bode treba zmagati Santiago. Vojna v to svrho je na potu. Ko si bodo osvojili strategično važno mesto Santiago, napadli bodo potem Porto Rico. Manila obkoljena. London, 14. junija. Kakor pravi zanesljiva vest, so vstaši Manilo popolnoma obkolili. Iz Madrida se ,,Financial News" poroča, da so iz Madagaskar tri vojne ladije dospele pred Manilo in se hočejo bojevati z Deweyem. Tukaj tega nihče ne vrjame. B e r o 1 i n, 14. junija. Iz Shang haia se ,,Frankfurterci" brzojavlja, da so vstaši 1 in pol milje pred Manilo, in da hočejo Špance prisiliti, da jim ustanove neodvisno vlado, predno dospe amerikanska vojna. Dunaj, 14. junija. „Neue Freie Presse" poroča danes, daje Španija velevlasti pozivala Zjed. države napeljati na to, da bi amerikanska vojna zasedla Manilo predno bi se mesto udalo grozovitim vBtašem. Sampson bode napadel Santiago. Washington, 15. junija. Sampson im» baje načrte od luke pri Santiago v rokah in v6 kje so torpede položene. Pravijo, da misli Sampson Cerverovo brodovje napasti, več torpedovk je že došlo in se združilo z Sampsonovem bro-f dovjem, ktere bode admiral v pryi vrsti vporabljal. Pri Santiago in okolici je več španskega vojaštva kakor Be je sploh mislilo. Pravijo, da je tamo 35 bataljonov regularnih pešcev in mnogo prostovoljcev. Naš general Sliafter bode pa pripeljal tje samo 16.000 mož. Sijajna zmaga Amerikancev. 60—100 mrtvih, 200 ranjenih in 18 vjetfli. Guantanamo, 15. junija. Ne verjemitel Nekteri pivovarji poskušajo prodajati slabejše pivo zagotavljajoč, da je ravno tako dobro kakor Superior Stock PIVO, ktero vari pivovarna BOSCH BREWING CO., LAKE LINDEN, MICE. Ne verjemitel Ni je tako dobre in čiste pive kakor je +SUPERIOR STQ|^ GLAS NARODA. Entered as second clas matter at the New Yokk, N. Y. Post office October 2. 1893 ,,GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $2.—, fza pol leta..............$1-— Za Evropo za vse leto.....gld. 5, „ pol leta...... 2.50, „ čdtrt leta . . . „ 1.25. .Glas Naroda" izhaja vsako sredo Za oglase do 10 vrstic se plač®, J centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov crosimo, da 60 nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najde-naslovnika. »pisom in pošiljatvam naredite ilovom: „Glas Naroda", Greenwich St. New York Ciiy. se ta zadeva drugače pokaže. Ako Rusija in Indija tudi obečati bogato žetev, potem zamore ameriškemu farmerju kljubu bogatej letini pšenice kaj huda presti. Špeku-lantje ne bodo preje pšenice kupovali, dokler ne bodo zvedeli koliko bodo pridelali pšenice on stran oceana in ako bode izvažanje pšenice dajalo lep dobiček, ako pa o tem ne bode govora, bode moralo na tisoče farinerjev gledati kako bode njih pridelek in prid ležal v skladišču in ga moli ujedali, ker prodaja bode mirovala radi prenizke cene. Veselje vlada ako je marljivi kmet deležen dobre letine za svoj trud, ali vse to veselje mine, ako ta marljivi kmet svoje letine ne more prodati in se mu trud saj deloma splača. Ne v Ameriko. Tak je napis notici v 84. štev. Tržaške Edinosti" in kaj piše pod v tej domači stvari ? Nevednost! Najprve so naslanja na naš list. ko -mo pisali, da med prostovoljce ne ^ h- judi zgolj j itrij tii'm, temveč tudi beda. A to gotovo ne vse! A kaj pridene k temu, da se je v < dumetu uglasilo 177 S oveu«v uv-d njimi tudi godba za krvavo služijo in pravi to tudi seveda vsled l -^de. Joj nevednost in n*pozua-iioet naših razmer! Mi v Ameriki vemo, da ju to le nekaka reklama za iuuš Slovene«' in smo ponosni na njo. ne topimo pa krokodilovi! T»iza, ker so vsi .Slovenci Se dale< «d Kul -e in najbrže nikdar tja u< pridejo. L»j nič ne obžaluj drag! ,,Edinost" ua>ili rojako\, nihče jil ui zabijal, zavedni so, vedo di so s lobodn i} in nino siromaki ali bedni; ti naši rojaki v Calu uietu žive v tako dobrih raz m«-rab, da bi se tržašk „odlični" gospodje čudili in t<» brez pretiravanja. Ako b Slovenci tudi v isti ni šli v vojn< podzvezdnato zastavo, jih ni po tem bi^ 8 f« j- ljubijo drugo domovino, kter; jim je milejša nego prava dumo vina. Doma so bili vedno siromaki stiskani po bričih in oderuhih marsikdo ni imel niti soli, a o mest molčimo. Tu pa priden delave« vi kot človek in mu ni potrebi nosili klobuka v rok ali in hoditi oc Policija do Pilata. Lepše je iti ^ vojno za tako domovino, ktera dajf saj eksistenco, jih pripozna za ljudi in so v njej elobodni, nego pa za domovino, ktero nje sinovom le prerada namesto kruha kamen ponuja. Tržaški Slovenci so preveč lojalni, vse pričakujejo od krone, a ponavadi dobe le figo pod nos! Amerikanski dolarji so že marsi-knk grunt in hišico na Slovenskem obvarovali bobna, marsikak Slovenec, kteri je v Ameriko prinesel s a m o pridne roke, si je opomogel in doma domačijo kupil, do ktere ue bi na Slovenskem prišel, ako bi deset dinastij doživel in delal kakor nema žival. Mi vedno kritikujemo tudi ameriške razmere, a to zato, da ne bi šlo nič nazaj, pač pa le naprej. Ako slab čas pride, ga pretaremo in ni goldinarjev sem in so tudi premajhni. Le v Ameriko, pridni, zdra-v i Slovenci, ako le veste h komu, tukaj bodete tako dobro živeli, kakor na Slovenskem uradniki višjih razredov in tudi novce naredite, ne pa le se z dolgovi in briči ukvarjali. Najlepša domovina je slo-bodna dežela, into dežela, ktera poleg truda tudi zaslužek da! ireca ali nesreča? lM»ra letma ka/<* \ t I pkvv a s h i n g t on . 10. junija. Hiker dofc"dajna poročila nazna-■uojelet"* lG*000t*> akrov zemlje Afjane s pomladno pšenico. Ako Hlu'vamo 2*1,2* »0,» »00 ozimine, y Raj letos 43,0( »0,000 akrov z pš<-obsijanih in 13 in pol niilj^na Hr> v več nego lani. Naraščaj v od-Htkih bi se dal tako le razdeliti: K . - .1 . :t ±2 a 1< K Hrth Dakota 11, South Dakota S, ffi ti Washington 20. H*o v prečno stoji ozimna pšenica r>s lani ob istem času 81.če na zapadu in sploh po ^jed. državah kakor oficijelna polila naznanjajo, izvanredno dobro letine in sicer bode pridelka letos mnogo več nego lani. Jeli to sreča ali nesreča? Lanska dobra letina je bila sreča za to deželo, ker je bila lani slaba letina v Evropi in Indiji. Sreča se je zelo različno in ne enakomerno razdelila, mali farmer je oil le toliko srečen, da je lahko pridelek, ali špeku-»osneli Bmetano — endar sreča. ko mogoče, da Dopisi. Shenandaoli Valley, (tolo., 1. junija. { K a r o 1 Kuharič, tajnik S he n a n d a o h naselbine dobro tepen zaradi sleparij in odiranja.) Slavno uredništvo ,,Glas Naroda" prosim, da sprejmete moj dopis v nam delavcem toliko vredni list, ker želim Slovencem in Hrvatom naznaniti kako jo je skupil oni ši-rokoustni Kuharič. Dne 30. in 31. maja je v Shenan-daoh Dragotin Kuharič, tajnik hrvatske naselbine prav dobro okusil slovensko pest. Na zelo neprijeten način se je Kuharičev obraz seznanil s pestjo njegovega bivšega najboljšega prijatelja Maksa Maliča, ta poslednji je tako hitro vihtel svojp pesti po obrazu Kuharica, da mu je očesa pobarval, iz nosa in ust pa je curela kri. Zelo grenka mu je postala naselbina dne 30. maja, ko so se po Kuharičevem obrazu utrinjale koščene pesti, a vsi drugi smo bili pa tako brezsrčni, da smo z rokami ploskali in na ves glas kričali: „Le po njem! le po njem, druzega ni vreden!" Kuharič je prosil Maksa Maliča: „Ne ubij me!" Ali ta mu je odgovoril: ,,A 1 i bodešše uboge ljudi odiral in goljufal?" in še dalje tolkel po lumpu. Zopet je Kuharič prosil, da naj ga ne ubije, a Malič mu je rekel, da ga bode ubil, ako odmah ne zapusti Shenandoah naselbino, in da ga drugo jutro solnce več ne obsije v tej dolini. A to še ni bilo dosti Dragotinuj Kuhariču. še gaje nekaj tiščalo. Š« isti več-r je počasi šel do bližnje sodnije, a ta je pet milj daleč od tukaj. Drugi dan 31. maja zgodaj zjutraj pride Kuharič nazaj in reče i svojima prijateljema, ktere ima Še v Shenand ah. in ta sta: jeden Poljak in nek Hrvat, kteri je uprav =em prišel: ,,Vzemite verige ali močno vrv in pojdite doli po Maks Maliča, počakajte ga pred hišo dokler vstane, potem ko se prikaže ga, pa dobro zveži ta!" Dragotin Kuharič j.- dal Poljaku nek listek in rekel: „Tukaj imaš pravico, da si policaj!4' In res so se podali proti Maličevem zemljišču zgodaj zjutraj ko je ta še spal; Kuharič se je skri pod mali hribček tik Maličevegs zemljišča in čakal kako bode vsd( izpadlo, sam ni hotel iti blizu, ke^ bal seje, da ne dobi v drugo pesti v obraz. Onega Hrvata in Poljaka,^ potrjenega šerifa je pa poslal pred Mali če v o hišo. A dobro je bilo, da* ' —*--—i- k nog, ker kakor hitro b« je Ti ali pokazal, so tako tekli, da ni bi druzega za njimi videti kakor obl prahu, nobeden jarek ni bil preširok, kakor zajci so skakali čez n Popoludne 31. maja smo vsi j&li k onej sodniji, pri kterej je Kuharič tožil Maksa Maliča, več se je nas zbralo in smo se odpeljali k obravnavi; bilo je nekaj Slovencev in Hrvatov in nekaj bližnjih farmer-jev. Veseli smo šli k obravnavi, a še bolj veseli domu. Sodnik si je zbral šest farmerjev, kteri so izrekli sodbo. Dragotin Kuharič seje sle-kel in kazal višnjevo, črno in runje-no kožo, kamor je priletela koščte-ua pest; kazal pobarvano oči, napfct višnjev nos in usta, pravil sodniku kako in kje ga vse boli. Nato je trajal smeh par minut. Ko so pričfe povedale kako je bib in zakaj gaje Maks Malič pretepel, da jo Kuharič ničvreden človek, slepar, da hoče le uboge ljudi goljufati in odirati, je bilo razprave kmalu konec j. Sodnik je prečital sodbo, da je Drs -gotin Kuharič obsojeu na $30.5©, Maks Malič pa prost. Kuharič ■ e preseneten vprašal: „Ali je to koloradska pravica, ako je kdo tepen, da mora še kazen plačati I" Sodnik mu je odgovoril, da je tukaj Col< >-rado, a ne New York. Ali kako je Drag. Kuharic, tajnik hrvatske ni-selbine gledal ko ima plačati$30.50, a v žepu ni imel niti 30 centov, so se mu hlačice tresle! Ko je bi lo vse končano, smo pa vsi enoglavao zaupili: „Vun iz Shenandoah 1 vun z širokoustnim Dragotinom Kuha-ričemI" Dragi rojaki, naznanim Vam, -3a prebivam tukaj na naselbini in tu di več druzih je tu, a nemarno r ič opraviti z Dragotinom Kuharičetn, on pa z nami nič; videl sem toa kako je ta hrvatski domljub de al z naselniki, ktere je sem pripelj: U, zato je pa tudi prejel plačilo inn mazilo. Kuharič je bil na žagi j >ri M., kteri tudi les in žaganice prodaja ; ta je tisoč čevljev lesa protla-jal našim ljudem po $8, a Kuhaitič je hotel, da bi jih prodajal po $Ao in on dobil ona 2 dolarja; to je njun povedal sam gospodar žage. A J še drugače je hotel odirati in slepaiki ubogi narod, zatoraj Vam Slo-incem in Hrvatom naznanim, da i ne poslušajte Kuhariča in se njim ne pečajte. K sklepu srečni pozdrav rojakom po širnej Ameriki, Vamgosp. urednik ,,Glas Naroda" pa želim obilo vspeha, ker zopet imamo nov dokaz, da kar Vi bičate, v resnici in po pravici bičate, da bi le Vas naš narod vedno po-[slušal, mnogim zla bi se ognil. S. A. Razne vesti. Naročbe za bonde. Washington, 13. junija. /Zjedinjene države vabijo ljudstvo k naročbi za bonde v znesku 200 miljonov dolarjev. Pogoji so: Bondi nesejo 3 odstotke obresti. Naročbe se vsprejemajo al pari, to je kakor se bondi glase za 20, 100 500 ali 1000 dolarjev od danes do 14. julija 1898. Po preteku 10 let bode vlada bonde izplačala v denarjih. Obresti so bodo izplačevale Četrtletno. Na naročbe posameznikov in za male svote bodo v prvej vrsti ozir jemali. Vsem naročbam do 500 dolarjev ali manj se mora ob enem priložiti dotičua svota. Blagajuičai bode sprejemal vplačila za bonde v poštnih Money Orders glaseče se na pošto v Washington, D. C., po-j tem čeke in ..Iiank Drafts'1 in „Kx-press Money Orders 44 na New York, ; Boston, Philadelphia, Baltimore Washington, Cincinnati, Chicago. St. Louis, New Orleans in Sai Francisco. Vse pošiljatve denarjs in naznanila o tej zadev; naj se na slovijo: ,,Secretary of the Treasun Division of Loans and Current v Washington, D. C." K i bil pravi. Vojni oddelek je 13. junija dolo čil, da se ima Eduardo Montasi iz pustiti. Montasa, kteri je bil m sumu, daje skrivni španski vohun bo v Brooklvnu zaprli. Papirjei niso našli nikakoršnih pri njem kteri bi tako postopanje opraviče ■rij^j^in ttr L na on nt Male pivovarne v zadregi. Tajnik od ,,Brewers Exchange' pravi, da bodo mali pivovarnarji vsled povišanja davka na pivo za $2 od soda, primorani pivovarne zapreti. V velikem New Yorku jt 100 pivovarn in med temi prav malo takih, ktere zvarijo do 10.00C sodov pive na leto. Malim pivovarnam, ktere zvarijo le kakih 500C sodov pive, ne bode mogoče tekmovati z velikimi, kajti nemorejo brez zgube plačevati vojni davek. Gostilničarji pak bodo tudi težko občutili breme davka, ker imajo pov-sodi veliko licenso, drago stanarino in poleg tega pa se je tudi led podražil. Pravijo, da gostilničarji ne bodo vpeljali manje kupice, samo na mero bodo pivo dražje prodajali V diio morja zavrtali. Blizu Nantucket svetilke je dne 14. junija zadel parnik „Ems" se-vero-nemškega Lloyda ob angleško jadrnico „Gypsum Princess" in jo na sredi prerezal. Jadrnica seje takoj potopila. Kapitan D.Merriam, njegova žena in trije otroci in kuhar našli so naglo smrt v valovih. Sest mornarjev se je rešilo. Ob času nesreče bila je gosta megla. Dvojni dvoboj. V Rose vi lie pri Haverstaw N. Y., napil i bo se zamorci, Kemp, Webb in Jones v nekej gostilni. Kotliček poln pive so vzeli še seboj v opekarno kjer so bili v delu. Kmalo so spraznili kotliček in se jeli prepirati. Webb je vrgel dva revolverja na tla in pozval tovariša na dvoboj. Jones je takoj zgrabil revolver, toda predno ga je zamogel rabiti, vstre-ljil je Webb in zadel Jonesa v srce. Med tem je tudi Kemp pobral revolver in hotel morilca gnati k policiji. Webb je hitro ustrelil dvakrat na nasprotnika, pa ga ni zadel. Kemp je ustrelil trikrat, vsaka krogla je Webba smrtno, zadela. Webb je kmalo umrl, Kemp pa je pobegnil. Truplo z vrvjo. Na 62. cesti so 11. jQ11ija iz Eaat 'riverja zvekli truplo 241etnega ja v Chicagi, se je zopet enkrat _ kazalo, kako se v Ameriki prem« ženje hitro pridobi, in ravno tak« hitro zgubi. Leiter je v poslednji par tednih v divji špekulaciji gnal ceno pšenici vedno višje. Zaslužil je v kratkem času več milijonov, ktere je danes tudi že zgubil, in še veliko prejšnega premoženja zraven. Leiter ni popolnoma bankerot, kerj mu bodo najbrže milijonarji pomagali. Cena pšenici je padla zadnje dni celo na 79 centov. Pravijo, da ima Leiter 10 milijonov bušljev pšenice, ktero je primoran z velikansko zgubo prodati. Ni pa potreba moža radi tega obžalovati, ostalo mu bo še vedno nekaj „drobiža". Potres na zapadn. Chicago, 15. junija. V južnem delu Illinois, v Kentucky in Tennessee je bil danes močan po-' tres. Prvi suuek je bil ob pol desetih zjutraj in je trajal pol minute. Enaka poročila so došla iz Chrester, 111., Memphis, Tenu. in Paducab, Ky. Pivo bode dražje. Chicago, 11. junija. Danes so pivo podražili za $1 pri sodu in I led za 25 centov pri 100 funtih. I Gostilničarji so že popreje vedili I in mnogo pive š.- po sta rej ceni uar«»eili. Ko bodo davek na pivo j zvišali, "bodo tudi ceno najbrže še I za zvijali. moža. Gornji del trupla je bil pre-vezan z vrvjo, zato so mislili, da je bil žrtev umora. Preiskava pa je dognala, da je mož utonil. Misli se, da je eden tistih oseb, ktere so se na vodi od New Rochelle do New Yorka ponesrečile. Vtopljenec je imel črne hlače, višnjev „ sweater" in prav slabe Črevlje. Doprsna podoba. Richard George bode kmalo dovršil doprsno podobo svojega pokojnega očeta Henry Georgea. Doprs-nik bode 9 črevljev visok kamnit Bpomenik na ,,Greenwood" miro-dvoru v Brook)ynu. NapiB bode med drugim v kratkih besedah tudi izražal „napredek in uboštvo". Strajk v opekarnah. Dva tisoč zamorskih delavcev v opekarnah pri Haverstraw, N. Y., je pričelo štrajk. Štrajkarji zahtevajo večjo plačo in krajši delavni čas. Serif je najel 25 deputijev, kteri bodo imeli nalogo vzdržati red (ali napravljati nered). Bosi hočejo delo na vsak način nadaljevati, štrajkarji so pa sklenili isto prepreči. Mogoče je, da pride do resnih nemirov kakor pri štrajku leta 1877. Takrat so poslali dve kompanije vojakov v Haverstraw nad štrajkarje mirit. Plača delavcev pri opekarnah je jako nizka. Xa-j vadno zaslužijo £1.25 na dan in le malokdo dobiva višjo plačo. Xesret-e. N v ak Depo t. N. Y., 12. junija. Pet mož je vleklo z vrvijo deblo iz močvirja. Vrv se je otrgala in trije možje so padli s čolna v vodo. John Doerute je utonil, druga dva sta se rešila. Doerute je bil samec in nima sorodnikov. Pri Ha\\>»r-Btraw se je neka zamorka kopala, zabredla v kotlino in utonila. Mali otrok je padel v ogenj in zgorel. Strela udarila. M t. V e r n o n , 12. junija. Mino-lo noč je razsajala v okolici huda nevihta. Strela je udarila v hišo Thom Platta. Mrs. Platt, njene otroke in njena mater, kteri so v ■VnUma TKB^nfftpin pnn 1% • puh iz postelj. Nihče ni bil hudo poškodovan. Vojni davek. Washington, 13. junija. Z današnjim dnem bodo začeli pobirati davek na pivo, tobak, smodke in cigarete. Kakor že naznanjeno bode znaš«l davek za od soda pive S2, od funta tabaka 12 cts., S3.00 za cigarete nad 3 fuute in $1.50 manj kot tri funte. Preje nego Nemčija. Washington, 11. junija. Uradniki mornarice pravijo, da bode kmalo zvezdnata zastava pla-povala na ladrouskih otokih. Ko so Spanci zgubili brodovje na Fili-pinah, mislila je Nemčija ugodno-priliko uporabiti in na Korolinah ali Ladronali postajo za prerm>g ustanoviti. Kakor hitro seje isto tukaj zvedelo, dobila je vojna ladija „Charle8tonu povelje na Ladrone odriniti inGuajan osvojiti. Gu:ijan ima dobro luko, kjer bi bila postaja za premog posebno pripravna. Guajan je 1000 milj od Manila oddaljena in edina trdnjava kakega pomena na karolinških in ladrouskih otokih. Carnegie ne da nič. C h i ca go, 11. junija. Mnogo tukaj naseljenih Škotcev je prosilo Andreja Carnegie, da bi dal denar za oborožen je pešpolka škotskih zagorcev. Carnegie jim je iz Londona odgovoril takole: „Menim, da vojska ne bode dolgo trajala. Španija mora kmalo razpasti. Ako bi B6 pa obrnilo kako drugače in bi bila nujna potreba kak polk oborožiti, kteri bi bil pripravljen vsaki čas storiti Bvojo dolžnost, potem bi morda odprl blagodamo roko." Vojskino posojilo. Washington, 14. junija. Uradniki državnega zaklada menijo, da vse kaže nato, da bodo po-uudbe za vojskino posojilo veliko višje, nego odmenjenih|200,000,000. Leiter milijone zgnbil. Chicago, III., 13. junija. Pri zadnjih špekulacijah Jožefa Leiter- Pet mo/ nbilo. St. Louis, 14. junija. Iz Aurora, Mo., se brzojavlja, da je pri nekei nesreči v rudniku pri „State Citv4] pet mož ubilo. Ljndovlada Hatvav. Washinngton, 15. jun Danes zjutraj je bil predlog, p» stiti se republike Haway, v posh ski zbornici sprejet. Po dolgotn nej in trdovratnej debati gLisoval je 209 in 91 proti sprejetju. Kralj pivo vaj je v pride v Imera M i 1 w a u k e e, 13. junija. ročnik Dreher, sin Antona DJ ja v Avstriji in največjega naria na svetu Diše sei«^djL____ rava njegov oče v Milwaukee na' praviti pivovarno, ktera bode veljala 10 milijonov dolarjev. Stari Dreher ima štiri pivovarne na Češkem, na Dunaju in druzih krajih, ktere so vredne 40 milijonov dol. in v jednem letu 1,300.000 sodov pive zvarijo. Razstrelba v tovarni. Bay City, Mich., 11. junija. Tovarna dinamita, posestvo H. H. Thomasa, 4 mrlje sevrno od tukaj se je včeraj zletela v zrak. 1500 funtov nitroglicerina se je razletelo. Podrtine so letele na več akrov okrog. Zamorskega duhovna so linrali. Clarendon, Ark., 15. junija. Včeraj zvečer je udrla oborožena množica v ječo, izvlekla zamorskega pridigarja Metodistov Mojzesa Ricksa in ga obesila na drevo. Truplo so še s krogljami prodrli in napravili napis: „V svarilo drugim zamorcem". Ricks in njegov oče sta p rej sinji t.;den zlorabila ženo nekega belega farmerja. Oba so zaprli. Drugi dan so linčali starega, včeraj pa je zadela enaka osoda tudi mladega Ricksa. Slednji je bil 25 let star. Worden poiuiloščen. S a n F r a n c i s c o, 13. junija. Governer Budd je k smrti obsojenega Salter D. Wordena pomilostil in smrtno kazen, premenil b do-J smrtno ječo. Worden se je letal 18fJ4. udeležil železniškega štrajka J Zatožen je bil, da je s pomočjo druzih štrajkarje v vlak s tira spravil blizu Sakramento, vsled česar bo štiri osobe zgubile življenje. Bivši predsednik Cleveland sam je prosil pismeno governerja za Wordena Tudi seje dokazalo, da je bilo v obsojenčevi družini že več članov na umu bolnih. Evropejske imdrage vesti. London, 11. junija. Kakorl brzojav z Dunaja poroča, so upni^il vložili tožbo proti princezinji Sk-kso-Koburžki. Kraljeva hči je baje ponaredila ime na menjicah xa d\. in pol miljonov dolarjev od svoji sestre kronprincezinje Štefanije.