NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI Ob vstopu v novo leto S to številko stopa »Narodni Gospodar« v 40. leto izhajanja. 10. januarja leta 1900. je »Narodni Gospodar« izšel prvikrat kot glasilo Gospodarske zveze v Ljubljani. Mnogo koristnega je list v teh letih povedal svojim čitateljem in gotovo veliko storil za razširjenje in 'poglobitev zadružne zavesti pri nais. Stremeti pa moramo za tem, da list na svoji vrednosti pridohiva in da postane zlasti bolj popularen. To je pa mogoče edino na ta način, da so med urednikom in čitatelji ustvari čim tesnejša povezanost. Čisto jasno je namreč, da urednik v svoji pisarni v Ljubljani ne pozna in ne more poznati vseh vprašanj, ki težijo naše zadrugar je v Sloveniji. Zaradi tega zaidejo mnogokrat v list tudi suhoparne, neživljenjske razprave. List se nehote življenju odtujuje In mnogim ne nudi tega, kar bi morda upravičeno od njega pričakovali. Gotovo pa ni to le urednikova krivda. Ob vstopu v jubilejno štirideseto leto moramo skleniti, da bomo to napako odpravili in list tesno povezali s potrebami zadružnikov. Zato pa bodo zadružniki po deželi sodelovali s svojini strokovnim glasilom na ta način, da bodo vsa vprašanja, ki jim delajo preglavice in ki jih je vendar toliko, pošiljali uredniku. Tako bodo najprej poceni in preprosto prišli do odgovorov na svoja vprašanja in po drugi strani se bo zanimanje za, list zaradi tega povečalo. »Narodni Gospodar« ima že rubriko »Vprašanja in odgovori«. Vendar je pa bila do sedaj ta rubrika vse premalo upoštevana in urednik si je moral vprašanja izmišljevali mnogokrat sam in seveda potem tudi sam nanja odgovarjati. Za naprej to ne sme biti več tako. Ta rubrika naj bo vedno polna in maj bo nekak barometer celo za ostalo vsebino lista. Kar bodo zadružniki sami uvideli za najbolj potrebno, to naj list piše. Z ljubeznijo in vnemo se torej oklenimo svojega lista in dajmo lepši in sodobnejši obliki, katero je list s to številko dobil, tudi bogatejšo in bolj življenjsko vsebino. Le v sodelovanju z vsemi zadružniki bo list postal živahnejši im bolj aktualen. Narodni gospodar Letnik 40 Številka 1 Strani 1 — 16 Ljubljana, januar 1939 Predavanje dr. Basa j a v ljubljanskem radiu Kreditne zadruge in varčnost na kmetih Kako le z varčnostjo na kmetih? Ali ie na kmetih varčnost udomačena ? Varčnost je lastnost, ki spada k lastnostim dobro vzgojenega človeka. Mnogim je varčnost že prirojena, torej podedovana lastnost. Na splošno pa je k varčnosti treba vzgajati tako, kakor je tudi treba smotrenega dela, da privzgojimo druge dobre lastnosti: značajnost, zmernost, skromnost itd. Na kmetih je narod že po prirodi varčen. Razsipnost, zapravljivost bolj redko srečujemo v kmečki hiši. In to je tudi razumljivo. a) Kmetov zaslužek zahteva žuljev in znoja, trdega in vztrajnega dela. Zato so pa kmečki prihranki v žuljavih trdih pesteh, ki se ne odpro, da bi trdo priisluženi denar lahkomišl jeno razsipale. b) Dalje so kmečki pridelki večinoma; nizki v ceni. Kmet mora dati mnogo svojih pridelkov za malo denarja. Zato vedno dobro premisli, predno kaj kupi, koliko pšenice ali fižola ali krompirja bi moral pridelati za blago, ki ga namerava kupiti. Kmet ima svojo valuto v pridelkih, ki je zanj najbolj zanesljiva. Po množini svojih pridelkov ceni blago, ki ga mora kupovati. Kmet globoko izdihne, če je treba, družini praznične obleke, za katero je morala kar telica iz hleva. Zato pa mora vsa družina na obleko zelo paziti. In če je obutev za zimo vzela kar ves pridelek fižola, sc pa zato na obutev skrbno pazi. Kmet dobro ve, da je denar samo posrednik in da stvarno mora s svojimi pridelki kupili to, kar potrebuje zase, za družino in za davke. Zato tudi blago ceni po svojih pridelkih. Ob priliki nekega tečaja na Dolenjskem je kmet dejal, da so težki časi za kmeta, ker je to, kar je pred vozom, cenejše kot voz sam. To se pravi, ni pravo razmerje cen, če mora kmet za nov okovan voz plačati več kot dobi za par volov. c) Kmet ima naposled dohodke redko, izdatke pa pogosto. Enkrat v letu je novina. Le enkrat se dobi denar zai prašiče, fižol, krompir, izdatki so pa teden za tednom, mesec za mescem, vse leto. Tako kmet, ki je v borbi s prirodo trdo zaslužil svoj denar, ta denar tudi ceni, ga varuje in varčuje. Če je varčnost na kmetih udomačena, potem pa nima pomena, da razpravljamo o varčnosti na kmetih v zvezi s kreditnimi zadrugami. Zakaj torej smatrate to vprašanje važno za kmeta ? Povedali smo že, zakaj je varčnost pri kmetu tako rekoč prirojena. Nismo pa s tem rekli, da je varčnost doma na kmetih povsod in brez izjeme. Le preveč je izjem in zapravljivost se v vedno večji meri bohoti tudi na kmetih. Po svetovni vojni se tudi na kmetih varč-nost vedno bolj izgublja, mesto nje pa nastopa težnja po lagodnem življenju, včasih celo razsipnost. Svetovna vojna je med kmečko ljudstvo prinesla večje zahteve glede hrane, glede obleke in tudi glede stanovanja. Posebno pa postaja zahtevna glede hrane In obleke kmečka mladina, ki malo varčuje, veliko pa nagiblje k razsipnosti. In ravno zaradi mladine je potrebno, da mnogo, pogosto in s poudarkom govorimo o varčnosti na kmetih. Varčnost je veliko večjega pomena kol se oibičajno misli. Običajno mislijo, da kdor je vzgojen k varčnosti', ta; ne pozna stiske in ima še kaj pod palcem. Kdor pa ni vzgojen k varčnosti, ta je pa pač po svoji krivdi večkrat v zadregi ali celo v stiski in ostane pač vedno siromak. To je nekaj, ni pa še vse. Stvar ni talko preprosta kot izgleda na videz. Kdor tako gleda, gleda pač površno. ker misli, da ima varčnost samo gospodarski pomen. Varčnost ima res svoj gospodarski pomen, toda mnogo važnejši je nravni, socialni in narodni pomen varčnosti. S te strani gledana postane varčnost izredno važna narodna lastnost, o kateri jo treba javno razpravljati. To se le prerado pozablja in se žalibog skoro nikoli ne poudarja. Zato hočemo v naslednjem pokazati ne toliko na gospodarski pomen, ampak predvsem na nravni, socialni in narodni pomen varčnosti. To ste pa dobro zadeli. Res gledamo v vsakdanjem življenju na varčnost tako kot, da ima pomen samo za gospodarstvo. Razložite nam potem, v čem vidite nravni pomen varčevanja ? Nravni pomen varčevanja bi najbolje tako-le označili: »Kdor varčuje, se premaguje«. Premagaj samega sebe, le potem moreš varčevati. Posebno velja to v začetku pri mladini. Treba je za vsak slučaj varčevanja neke sile, neke moči, nekega napora volje, da si odrečem nek užitek, da se premagam. Četudi me kaka stvar mika, vabi, vleče z zapeljivo silo, vendar hočem in znam reči »ne,« hočem in znam se ustaviti vabi. Samo pomislite, koliko napora, volje, koliko samopremagovanja je treba, da mlad fant reče, ko ga priložnost vabi: »Ne bom šel na veselipo«, ali »Ne bom šel na ples, v gostilniško druščino«, ali »Ne bom pil in ne kadil« itd. In koliko mkih primerov, takih vabil in skušnjav doživlja in preživlja človek tudi na kmetih, od deških let pa do zrele starosti. In kdor se tako večkrat premaga, ta prihaja vedno bolj k zavesti, da ima v sebi neko doslej neznano silo, da lahko reče: »Morem, če hočem.« To je tista čudovita moč: moč volje, To je hrbtenica naše duše, to je naš značaj. Brez močne volje ni moškega značaja. Voljo pa je treba vaditi, vežbati, da postane močna, kakor moramo vežbati mišice, če hočemo biti močni. In ravno tisto premagovanje, ki ga zahteva varčnost, nudi mnogo prilike, da si vežbamo, krepimo svojo voljo. Že Rimljani so poznali načelo: »Premagaj samega sebe, to je naj višja zmaga«. Toda ni samo v tem nravni pomen varčnosti, v samopremagovanju. Nasprotje varčnosti je zapravljivost. Za,-pravljivost je pa malovredna ženska, ki je vedno v najslalbši druščini: v druščini pijanosti in požrešnosti, veseljačenja in mehkužnosti, lahkomišljenosti in razuzdanosti. Kdor se torej ogiba zapravljivosti, se ogiba tudi njeni druščini, to je vsem številnim slabim navadam ali bolje rečeno razvadam, ki hodijo skupaj z zapravljivostjo, nikoli pa ne z varčnostjo. Kdor se zna in more takih razvad ogibati, ta je srečen. In po sreči vendar vsi hrepenimo in srečo gotovo vsi privoščimo naši mladini. Kolikor več razvad ima človek, toliko bolj je omejena njegova sreča. Če mladino navajamo k varčnosti, jo vo- (limo oci slabih navad k pravi svobodi, k pravi sreči. Gorje mladini, 'ki si ne zna priboriti do svobode, ki dela tlako svojim strastem in slabim navadam! Če govorimo o nravnem pomenu varčevanja, moramo poudariti še tretje. Bistvo varčnosti obstoji v tem, da znamo cenili malenkost in da smo pri tem vztrajni. Lepo to povedo narodni pregovori: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«. Treba je torej ceniti malenkost in treba je v malenkosti biti dosleden, vztrajen. To oboje je potrebno za varčnost, to oboje pa je ravno tako potrebno za lepo, krepostno življenje. Premagovati se, biti zvest in vztrajen v malem, to so pogojil ne le za varčnost, ampak točno isti so tudi za lepo srečno življenje. Povejte, ali bi bil kdo med nami, ki bi tega slovenski mladini ne privoščili' Kdor pa odkritosrčno želi slovenski mladini srečno življenje, lepo mladost, ji" mora ravno zaradi tega in pred tem želeti varčnost. In naposled pogoj za varčnost je tudi pridnost. Kako že pravi naš pregovor: »Pridni najde pod vsakim grmom kos kruha, pod vsakim kamnom krajcar«. In mnogo kamenja je žal nametanega in razmetanega po slovenskih njivah in livadah, mnogo grmovja in trnja raste žalibog po naših logih in pašnikih. Zato res potrebujemo varčno mladino, da nam bo to našo zemljo očistila in si s pridnostjo in vztrajnostjo poiskala kruha in zaslužka na domači kmečki grudi. Če smo poprej rekli, da zapravljivost hodi lev na j.slabši druščini, pana drugi strani vidimo, da je varčnost v najboljši druščini, v druščini s skromnostjo in pridnostjo, vztrajnostjo in značajnost-jo. Če nas je naš prvi pesnik Vodnik svaril pred lenobo, ki je po narodnem pregovoru vseh grdob grdoba, ko je zapisal: «Lenega čaka strgan rokav, pal ca beraška, prazen bokal«, nas je pa v isti pesmi vzpodbujal tudi k pridnosti in podjetnosti: »Kranjc, glej tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava. (Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede.« Varčnost bo slovensko mladino rešila vseh številnih nevarnosti, ki hodijo v družbi z zapravljivostjo in jo vodila po poti lepega življenja, vztrajnega in pridnega dela k blagostanju. Nadrobno ste nam razložili nravni pomen varčnosti. Ali nam morete tudi razložiti socialni pomen varčnosti ? To bo pa malo težje. Z besedami socialno in socialnost se danes toliko šari. da so danes pojmi precej zmešani, ljudje pa zbegani. Socialno je to, kar je človeški družbi v blaginjo, v korist. Socialnost je težnja, da se odpravijo krivice in težave v ureditvi človeške družbe. da se ozdravijo tako zvane socialne bolezni, na katerih boleha človeška družba. Vsak človek pa mora imeti najprej toliko ozira na družbo, da ji sam ni v breme, da torej skrbi isam za,se in za svojo družino. Še več! Ne samo za sproti mora skrbeti previden človek, ampak nekaj mora devati celo na, stran za slučaje, če še njemu ali družini kaj pripeli, če ga zadene nesreča, bolezen, ujma. Pred vsem nepredvidenim in neprijetnim nas danes hoče obvarovati zava-' rovanje. Socialna ureditev družbe uvaja zavarovanje za bolezen, zavarovanje za starost, zavarovanje za onemoglost. Številne zavarovalnice vas pridobivajo. da si zavarujete v času, ko vam gre do-!)ro in ste zdravi, rento za stara leta. Socialna ureditev torej zahteva, da se zavarujete. Zavarovalnice vas učijo, da kdor sc zavaruje, ta varčuje. Mi pa to obrnimo in recimo: »Varčevanje je najsplošnejše in najuspešnejše zavarovanje«. Kdor torej varčuje, ta se zavaruje pred nepredvidenim, kar ga lahko doleti. Ravno za kmeta je pa zavarovanje tako, tako potrebno na vse plati, ker je ravno kmetovo gospodarstvo najbolj izpostavljeno nesrečam in nezgodam, pa ima danes običajno sauno eno zavarovanje, to je zavarovan je proti požaru. Le poglejmo malo-, kako je pri drugih poklicih. Zavarovani so za bolezen, starost, onemoglost, brezposelnost, za doživetje, za smrt, za doto hčera, za šolanje sinov. Kmet vsega tega nima. Pri kmetu mora vsa ta zavarovanja, ki ismo jih ravno našteli, nadomestiti varčevanje. To, kar si privarčuje, ho imel pri roki, če zboli, obnemore ali se postara. To, kar privarčuje, bo vzel v roke, da izšola in preskrbi sinove, da izplača doto hčeram. Če bilo tako in bo tako ostalo, da mora kmečko dekle, če se hoče poročiti, imeti balo in doto', sinovi pa, ki gredo z doma, se morajo na stroške grunta izšolati ali izučiti kakega rokodelstva. Krivično pa je, če se za vse te namene obremeni posestvo z dolgovi, tako da prevzemnik do svojih sivih let pri vsej pridnosti in varčnosti ne more iz dolgov. Zato je pravično, da zavaruje doto hčeram, oskrbnino sinovom gospodarjeva in gospodinjina varčnost. Še naprej! Kmečko gospodarstvo je izpostavljeno raznim nezgodam: bolezen pri živini, toča, suša, pozeba:, poplava. Za1 vse take nezgode se kmet ne more zavaro- vali; zopet je edino zavarovanje — varčevanje. Torej velja: »Kdor varčuje, se najbolje zavaruje za vse nepredvidene nezgode in tudi za vse, kar mora1 oskrbeti svoji družini.« Čo govorimo o socialnem pomenu varčnosti, moramo omeniti še eno. Kmečka družina je izvor svežega, zdravega, odpornega življenja. Kmečki sinovi in hčere so živ vrelec sveže krvi za mesta in industrijske kraje, brez katerega bi mosta in ti kraji izumrli. Zato pa je važno, ali gredo ti sinovi in hčere v svet pripravljeni, vzgojeni k varčnosti, ali pa mogoče nepripravljeni. Če so vzgojeni k varčnosti, 'bodo nositelji zdravih družin v mestu ali industrijskem kraju in vam bodo celo povraćali ono, kar ste jim dali na pot. Če pa ste jih poslali v svet nepripravljene, se lahko zgodi, da bodo zašilo izhajali in životarili, dokler so pri močeh in zdravju, ko pa obnemore jo, se bodo vračali oziroma vam jih bodo vračali v domovno občino v sramoto hiši in v breme občini. V mladosti je treba misliti na starost, v sreči na nesrečo. Kakor nas je včasih šola učila življenjske modrosti: »Jablane, hruške in druge čepe, cepi v mladosti za stare zobe,« tako mora kmečki dom in pa šola tudi danes ali bolje posebno dandanes učiti mladino življenjske modrosti in navajati k varčnosti, ker je skušnjav, bližnjih priložnosti danes mnogo več, slabe druščine pa toliko, da ji mladina težko uhaja. Razumemo sedaj nravni in socialni pomen varčevanja. Razložite nam končno še narodni pomen varčnosti I Naš pesnik Prešeren je v svoji pesmi zapisal ob bridkem spoznanju: »Da le petica daje ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača«. Mogoče to ne velja popolnoma za poeti inča. Gotovo pa je, da to velja za narode med seboj. Narod kot celota potrebuje za svoje gospodarstvo kapital. Ugled, moč, vpliv naroda zavisi od njegovega gospodarstva, od njegove gospo-dariske moči. Kakor v našem organizmu ne bi bilo življenja brez krvi, tako tudi gospodarstvo ne uspeva, nima življenja brez kapitala,. In odkod kapital za gospodarstvo? Samo dve poti sta: ali nam ga posodi tujec ali pa si ga ustvarimo' sami — z varčevanjem. Če nam ga posodi tujec, potem je naše gospodarstvo odvisno od tujega kapitala in kot narod stvarno nismo več svobodni, ampak zasužnjeni in izkoriščani. Tujemu kapitalu je treba plačevati tribut, kakor so naši predniki plačevali tribut turškim sultanom. Le poglejmo po slovenski zemlji, koliko postojank in kako močnih ima tuji kapital, koliko naših prirodnih bogastev izrablja im koliko slovenskih delavcev in delavk mu robota! Domači kapital je pa treba ustvariti z vztrajnim varčevanjem, pri katerem sodeluje ves narod, vsi poklici: uradnik in obrtnik, kmet in delavec. Posebno je poklican k varčnosti kmečki stan, ker je najštevilnejši stan. In če bo več kapitala, sc bo s tem kapitalom ustvarilo več delovne priložnosti, več možnosti zaposlitve za one kmečke sinove in hčere, ki morajo z doma v tujino. Ne bi jim bilo treba hoditi v tujino, doma bi jim lahko ustvarili Westfalijo, Francijo in Ameriko, če ustvarimo z varčevanjem zadosti domačega kapitala, s kapitalom pa domača podjetja. • S kapitalom gre tudi politična moč. Če smo podložni tujemu kapitalu, smo tudi politično odvisni. Učimo se od velikih narodov. Anglija vlada danes pol sveta. In če bii preiskovali, 'kako je Anglija zavladala nad svetom, bi videli, da je njena moč rastla in šla naprej z njenim kapitalom. Njen kapital pa je ustvarjala znana varčnost angleškega naroda. »Prost mor« biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod« nam je vzkliknil pesnik. Pogoj te prostosti je, da si ustvarimo tudi domači kapital. Če tega ne storimo, bomo na svoji zemlji hlapci tujega kapitala še naprej. Sedaj razumemo, kako potrebna je varčnost in kako velik pomen ima v nravnem, socialnem in narodnem pogledu. Kakšno nalogo imajo pa pri varčevanju kreditne zadruge? Kreditne zadruge se pri nas imenujejo hranilnice in posojilnice. Samo ime že tudi pove, kaj hočejo. V prvi vrsti morajo biti hranilnice, t. j. zbirati morajo ljudske prihranke, navajati ljudstvo k varčnosti. Štirideset let jo že, kar je dr. Krek začel ustanavljati po deželi posojilnice. Mnogo iso storile v tem času za varčnost in lepe vsote prihrankov so zbrale. Saj smo imeli I. 1931., pred začetkom denarne krize, poldrugo milijardo, torej 1.500 milijonov dinarjev prihrankov v vseh posojilnicah v Sloveniji. To so gotovo lepi uspehi. Potem so pa naše kreditne zadruge tudi posojilnice. To pomeni, da imajo iz zbranih ljudskih prihrankov dovoljevati ljudstvu posojila po nizki obrestni meri za povzdigo in napredek gospodarstva. Posojilnice so torej posredovalci med tistimi, ki imajo prihranke in med tistimi, ki potrebujejo posojila za gospodarstvo'. Ogromna većima naših posojilnic «o kmečke posojilnice. Zhiiajo torej kmečke prihranke, dajejo kmečka posojila in v njih vodstvu so (udi sami kmetje. Pri njih je torej izvedena- samouprava po geslu »Kmečki denar kmetu, ljudski denar ljudstvu«. V jeseni leta 1931. je prišla k nam denarna kriza. Doll-go je trajala in veliko je škodovala. Gotovo največja škoda pa je v tem, da se je kmet zaradi dolgotrajne krize odtujil domačim posojilnicam in da- je v teli letih varčnost zlasti pri mladimi silno- padla. Oboje je treba popraviti. Kmečka družina, šola, mladinska organizacija, zlasti pa posojilnica, vsi morajo začeti s podvojeno silo navajati kmečko- mladino na pot varčnosti. Kmetje -pa se morajo okleniti zopet domače posojilnice, ki mora biti gospodarska trdnjava domače občine, domače fare. V slogi je naša gospodarska moč. Združeni bomo vse premagali. A ko bomo kmečke prihranke zbirali v domači posojilnici, .sc bo s tem kapitalom lahko veliko napravilo, predvsem za povzel igo kmetijstva, potem pa za napredek gospodarstva v fari in občini, pa tudi v vsej Sloveniji. Priporočate, naj varčevalci nalagajo denar v domače posojilnice. Kdo pa Ima korist od tega? Korist od posojilnice imajo prav za prav vsi, ki kakorkoli z njo sodelujejo. Predvsem koristi posojilnica onim kmetom, ki dobijo posojilo. Posojilo dobijo doma pod znosnimi pogoji, zlasti Sprememba pravil Zakon o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937 odreja v § 117., da morajo zadruge prilagoditi svoja po nizki obrestni meri in dobro vedo, da jih posojilnica ne bo zagrabila za vrat, in jih tirala na dražbo tedaj, ko bi najtežje vračali. Korist imajo vlagatelji, ker imajo domačo posojilnico pri roki. Bližnja priložnost za varčevanje je doma in vsak prihranek sproti lahko naložijo, da jim nosi obresti. Pri tem pa dobro vedo-, da je v domači posojilnici podana največja varnost za prihranke, ker vsi člani neomejeno jamčijo' z vsem svojim premoženjem za ves vloženi denar. Korist ima naposled domači kraj. V posojilnici se nabira v rezervah skupno zadružno premoženje, ki se nikoli ne deli med člane, temveč služi le skupnim potrebam: gospodarskemu napredku, socialnim. kulturnim in humanitarnim namenom domače fare, domače občine. Koledar, ki ga je za leto 1939. založila Zadružna zveza pravi tako-le: »Ves ljudski denar v-domačo posojilnico. Držimo is tem, kar je naše. Denar, ki je naložen doma, koristi domačemu kraju. Kar zasluži posojilnica, ostane doma. Če ima domača posojilnica dovolj vlog, dobi kmet posojilo po nizki obrestni meri, drugače ga mora iskati v mestu po oderuških obrestih. Denar v tujem zavodu služi tujini. Mesto je vabljivo, pa tudi varljivo. Tudi ne drži -denarja doma. Denar v skrinji je v nevarnosti pred zapravljivostjo, tatovi in ognjem. Denar v nogavicah pomeni nazadnjaško gospodarstvo.« pravila predpisom novega zakona v dveh letih potem, ko je stopil ta zakon v veljavo. Ker je zakon stopil v veljavo 24. seplemibra 1937, poteče omenjeni dveletni rok dne 24. septembra 1939. Do tega dne morajo zadruge spraviti v sklad z novim zakonom svoja pravila in svoje poslovanje. Od tega splošnega predpisa dovoljuje zakon nekaj izjem. Po § I 18. je namreč zadrugam dovoljeno, da smejo najdalj deset let od dne, ko je bil zakon razglašen, obdržati še dosedanje pred-pise svojih pravil: I. po katerih je višina poslovnih deležev različna; 2. predpise o sprejemanju hranilnih vlog; 3. predpise, po katerih pripada posamez-nenmi zadružniku na skupščini več glasov; vendar pa ne smejo tega števila glasov zvišati. Prilagoditev pravil novemu zakonu ni zavezana nobenim taksam. A ko bi morale zadruge same prilagoditi pravila predpisom novega zakona, bi tega dela v veliki večini ne zmogle. Zato je Zadružna, zveza sestavila in založila vzorna pravila za posamezne vrste zadrug in sicer: za kreditne (z neomejenim in z omejenim jamstvom), za nabavne in prodajne (konsumne), mlekarske, živinorejske, strojne, stavbi n ske in vodovodne zadruge in zadružne elektrarne. Vzorna pravila, ki jih je izdala Zadružna zveza, so sestavljena tako, da jih ho treba samo na nekaterih mestih nado pol n iti. V tem pogledu podajamo nekaj navodil. Firma (tvrdka) zadruge Glede firme ali tvrdke zadruge določa novi zadružni zakon, da se mora iz firme videti predmet p o -s l o v a n j a zadruge in da mora biti v njej beseda »zadruga« in primerno vrsti jamstva dostavek »z neomejenim jamstvom« (skrajšano z n. j.) ali »z omejenim jamstvom« (skrajšano z o. j.). Če primerjamo besedilo sedanjih firm naših zadrug, bomo pogosto naleteli na take, ki ne ustrezajo predpisu novega zakona. Tako se n. pr. iz firme »kmetijsko društvo« nič ne vidi, s čim sc zadruga bavi, oziroma da se poslužimo besed zakona, se nič n c vidi predmet poslovanja. Mogoče sc pod tem imenom skriva nabavna ali prodajna ali strojna ali kakšna druga zadruga. Dejansko imamo pod to firmo- nabavne in prodajne, pa tudi kmetijske strojne zadruge. Taka nejasnost pa ni dopustna. Ravno tako se iz izraza »Gospodarska zadruga« ne vidi predmet poslovanja. Slične napake obsegajo firme »Gospodarska poslovalnica«, »Splošna gospodarska poslovalnica«, »Splošno gospodarsko -društvo«, »Produktivna zajednica« i. t. d. Če bi kaka zadruga bila v dvomu, kako naj določi firmo, naj se obrne za nasvet do Zveze. Bol j kočljiva je stvar pri besedilu firme za kreditne zadruge. Skoraj vse zadruge te vrste so imele doslej v firmi tudi besedo »hranilnica«, n. pr. hranilnica in posojilnica v....., ali: »ljudska hranilnica in posojilnica v .......«, ali »kmečka hranilnica in posojilnica v ...«. Da so se kreditne zadruge posluževale izraza »hranilnica« v svoji firmi, je čisto razumljivo, saj je njihov namen med drugim tudi ta, da pospešujejo varčnost in da zaradi tega sprejemajo hranilne vloge. Doslej raba tega dostavka v firmi kreditnih zadrug ni bila sporna. Toda uredba o občinskih hranilnicah z dne 24. novembra 1938 odreja, da sinejo naziv »hranilnica« bodisi samostalno bodisi v zvezi z -drugimi besedami v nazivu rabiti samo hranilnice, ustanovljeno po novi uvedbi. Iz uredbe se ne razvidi, ali se misli s tem prepovedati raba dostavka »hranilnica« samo bodočim ustanovam, ali pa če velja ta prepoved tudi za nazaj. Če bi imela prepoved veljati tudi za nazaj, bi to pomenilo za zadruge veliko krivico. Z ničemer se ne more opravičili, da bi se moralo okoli 450 lkredilnih zadrug ukloniti zahtevam 21 občinskih hranilnic in opustiti svoje že davno pridobljene pravice. Napačno bi bilo, če bi kreditna zadruga v svoji firmi rabila samo izraz »hranilnica«, ker bi s tem ne bil pravilno označen predmet njenega poslovanja. Toda takega primera ni bilo nobenega in je izrazu »hranilnica« vedno sledil še izraz »posojilnica« ali kaj sličnega in vrhu tega je bil dodan dostavek »registrovana zadruga z neomejeno (omejeno) zavezo«. Na ta način je bilo v firmi kreditnih zadrug dovolj oznak, po katerih se je njihova firma zadostno razlikovala od firm občinskih hranilnic. Na kakšno stališče se bodo ob presoji tega vprašanja postavila registrska sodišča, za enkrat ne moremo vedeti. Upajmo, da ne bodo delala težav. Če bo pa prišlo do tega, da bodo morale kreditne zadruge iz svojih firm izpustiti dostavek »hranilnica«, jim bo pa nastalo mnogo in prav občutljivih sitnosti. Dosti je kreditnih zadrug, ki imajo svoje nepremičnine, ki jih bo treba potem v zemljiški knjigi prepisati na novo ime. Še dosti več sitnosti pa bo nastalo pri vknjižbah zastavno pravice za dana posojila, ko bo treba izdajati izbrisne pobotnice. I Deleži. Damstvo V vzornih pravilih bo treba znesek deleža navesti >s številko in z besedami. Nekatere kreditne zadruge imajo se- daj vpeljane smešno nizke deleže. Te zadruge naj določijo znesek deleža vsaj na 10 dinarjev. Zadruge z omejenim jamstvom ne smejo znižati ne dosedanjega zneska deleža in tudi ne dosedanjega jamstva, pač pa smejo oboje zvišati. Če bi znižale deleže, bi s tem znižale tudi jamstvo zadružnikov za zadružne obveznosti. V takem primeru bi se moglo zgoditi, da bi bili upniki zadruge prikrajšani v svojih pridobljenih pravicah. Ista posledica bi nastopila, če bi se znesek deležev ne znižal, pač pa bi sc znižalo jamstvo. Premembe pravil, po katerih bi se znižal znesek deleža ali bi se znižalo le jamstvo, bi iz navedenega vzroka registrsko sodišče ne odobrilo. Zadruga bi morala potem znova sklica ti občni zbor in znova sklepati o premembi. V naših vzornih pravilih je natisnjeno, da se deleži ne obrestujejo. Ta določba je privzeta v nova pravila, ker velika večina zadrug deležev ne obrestuje. Če bi pa kakšna zadruga imela v i š j e deleže in bi jih hotela obrestovati, bi :se moralo seveda dotično mesto v pravilih primerno predrugačiti. Zadružne objave Po zadružnem zakonu je treba v pravila privzeti določbo, kako razglaša zadruga svoje sklepe. Razglašati mora precej več stvari kakor po starem zakonu (n. pr. sprejem novih članov, računski zaključek). Po naših pravilih mora zadruga svoje obj i ve in priobčit ve razglašati na razglasni deski v svoji poslovalnici. Le za vabila na skupščine je odrejeno, da se morajo objavljati ne samo na razglasni deski, ampak poleg tega tudi še v našem glasilu. Predpisi novega zadružnega zakona o sklicevanju skupščino so v formalnem oziru dosti bolj komplicirani kakor prej in smo prepričani, da jim pri marsikateri zadrugi ne bodo znali ustreči. Če pa skupščina ni pravilno sklicana, tudi ne more pravilno sklepati. Nepravilnosti ob iskli-cevanju skupščin bi dajale povod, da bi mogli zadružniki skupščinske sklepe izpodbijati. Upoštevati je tudi, da mora zadruga po § 28. zadr. za k. pravočasno naznaniti sklic skupščine in dnevni red svoji revizijski zvezi. Vabilo na skupščino, ki se bo poslalo za objavo v »Narodnem Gospodarju«, bo služilo obenem kot obvestilo Zvezi, da bo zadruga imela skupščino. Upravni in nadzorni odbor O številu članov upravnega in nadzornega odbora ne predpisuje novi zadružni zakon drugega, kakor da morata oba odbora šteti najmanj po tri člane. Število' je torej omejeno navzdol, ne pa tudi navzgor. Pri zadrugah, v katerih je število zadružnikov majhno, zadostuje, če imata upravni in nadzorni odbor vsak le po tri člane. Pri zadrugah, ki štejejo veliko zadružnikov, ali je njih krajevno območje bolj razsežno, bo treba določiti večje število članov upravnega odbora, vendar pa naj ne bo to število preveliko, ker je izkušnja pokazala, da odbori s prevelikim številom članov ne poslujejo ravno uspešno. Število članov nadzornega odbora je lahko -nekoliko manjše. Po novih pravilih se člani upravnega in nadzornega odbora volijo na tri leta. Vsako leto izstopi tretjina in sc nadomesti z novimi volitvami. Zato je primerno, da je število odbornikov tako, da se da deliti s številom 3. Toda to ni ovira, da bi se ne smelo določiti n. pr. 3 ali 7 odbornikov. Če se določi n. pr. 5 odbornikov, izstopita po preteku prvega in drugega leta po 2 odbornika, ki ju določi žreb, po preteku tretjega Icla pa izstopi tisti odbornik, katerega triletna poslovna doba je potekla. Če bi jih bilo 7, izstopita po preteku prvega in drugega leta. po dva, po preteku tretjega leta pa ostali trije. Vzorna pravila obsegajo neko posebnost, ki jih dosedanja pravila niso imela'. Zakon namreč dopušča, da se lahko volijo za člane upravnega in nadzornega odbora namestniki in te svobode se poslužujejo tudi naša pravila, po katerih se smejo voliti v upravni in nadzorni odbor namestniki, ki stopijo v upravni (nadzorni) odbor v primeru potrebe, t. j. če bi kak odbornik med poslovnim letom iz upravnega odbora izstopil, ali bi umrl, ali bi bil stalno zadržan, da bi ne mogel vršiti -svoje dolžnosti. Kadar nastopi tak primer, ni treba sklicevati skupščine, da bi izvolila izpadlemu članu upravnega ali nadzornega odbora naslednika, ampak stopi že izvoljeni namestnik avtomatično na njegovo mesto. Možnost, izvoliti namestnika, je praktičnega pomena1 tem bolj, ker ni več dopustna kooptaci ja, ki is c je doslej lahko izvrševala pri mnogih zadrugah na ta način, da je načelstvo samo ali pa načelstvo skupno z nadzorstvom imenovalo novega člana načelstva, (ločim kooptaci ja novega člana nadzornega odbora tudi po starem za komu ni bila dopustna. V kakšnem vrstnem redu vstopajo posamezni namestniki, določajo pravila. Poslovna doba namestnika traja samo toliko časa, kolikor časa bi imela trajati poslovna doba tistega odbornika, na katerega mesto je stopil. Določbe o skupščini Določbe vzornih pravil o skupščini so skoro dobesedno povzete po novem zakonu. Opozoriti moramo na. nekaj predpisov, ki jih stari zadružni zakon ni poznal. Te nove odredbe so sledeče: 1. Skupščina mora določiti skupno vsoto, do katere se sme zadruga zadolžiti. Kreditne zadruge bodo morale na svojih skupščinah sklepati tudi oi tem, do katerega najvišjega zneska se smejo sprejemati hranilne vloge. Dalje bodo morale kreditne zadruge na svojih skupščinah sklepati tudi o najvišjem znesku posojila ali kredita, ki ga sme kreditna zadruga dati posameznemu svojemu zadružniku. 2. Zadruge, ki prodajajo proizvode svojih zadružnikov ali ki v svojem obra-iu predelujejo blago, morajo na skupščini skleniti, kako naj se opravlja skupna prodaja teh proizvodov, oziroma p rede 1 a nc ga I) 1 a ga. ~i, Skupščinam je pridržano, da sklepajo o ustanavljanju zadružnih podjetij. 4. Važne so določbe o dnevnem redu, zlasti glede nameravane izpremembe Pravil. _ 1 - : ,i ! 5. Vsak zadružnik ima po zakonu in po novih pravilih na skupščini pravico samo do enega glasu. Izjemoma smejo zadruge za proizvajanje, predelovanje in prodajo v svojih pravilih določiti, da imajo posamezni zadružniki lahko tudi več glasov, če so prevzeli večje jamstvo, toda ne morejo imeti več kakor 5 glasov. Zakon se izraža nerodno, ko p ra vi, da more imeti zadružnik več glasov sorazmerno jamstvu; bolj pravilno'bi bilo, ko bi se to mesto glasilo »sorazmerno večjemu številu deležev«, ker je osno- va za jamstvo vedno delež. Zadrugam priporočamo, da priznavajo posameznemu zadružniku le en glas. Če bi pa katera zadruga iz posebnih razlogov hotela vpeljati pluralno glasovalno pravico, bo mogla seveda to storiti le v mejah, ki jih postavlja zakon in bo morala dotično mesto v pravilih spremeniti. (). V vzornih pravilih za nabavne in prodajne (konsumne), mlekarske, živinorejske, strojne in vodovodne zadruge sloji natisnjeno: »Če ne pride na skupščino zadostno število zadružnikov, sme biti čez sedem dni z istim dnevnim redom nova .skupščina, ki...« Dosedanja pravila so navadno odrejala, da se sme druga skupščina začeti čez pol ure, ako je bila prva nesklepčna. Povod, da smo se pri sestavljanju pravil odločili za rok sedem dni, je bil ta, da odreja 5. odst. § 33. zadružnega zakona: »Če ne pride na skupščino zadostno število zadružnikov, sme biti v roku, določenem v pravilih, z istim dnevnim rodiom nova skupščina, ki...« Odlični pravniki so bili mnenja, da se beseda »rok« ne more tolmačiti tako, da bi smela biti druga skupščina še istega dne, ampak da mora biti kak drug prihodnji dan. Kakor smo pa videli, dovoljujejo registrska sodišča, da sme biti druga skupščina tudi že čez pol ure. Zato bodo lahko zadruge dotično mesto v pravilih (večinoma § 41., odst. 4., v pravilih za živinorejske zadruge § 44., odst. 4.) prečrtale in mesto »čez sedem dni« vpisale: »čez pol ure«. Sklepanje o spremembi pravil Dokler zadruga ne spremeni pravil tako, da bi bila prilagođena predpisom novega zadružnega zakona, toliko' časa se je treba ravnati po odredbah starega zakona, oziroma starih pravil. Vendar pa velja tudi tu posel>na izjema. V § II?., odst. 2., določa namreč novi zadružni zakon: »Za spremembo pravil... zadostuje nadpolovična večina glasov ne glede na predpise (dosedanjih) pravil o številu zadružnikov, 'ki mora biti navzoče ali zastopano na skupščini, in o potrebni večini glasov«. Zafkonodajec je hotel olajšati sprejem novih pravil onim zadrugam, ki imajo v svojih dosedanjih pravilih določeno, da mora biti na občnem zboru, ki sklepa o spremembi pravil, navzoče večje nego navadno zadostujoče število zadružnikov, oziroma da mora pri sklepanju o spremembi pravil biti oddana večja nego navadna (nad-polovičina) večina glasov. V sedanjem primeru ni po odredbi zakona potrebno ne eno ne drugo. Zadostuje, da je na občnem zboru navzoče za navadno sklepčnost zahtevano število članov (po navadi deseti del) in da za sprejem novih pravil glasuje nadpolovična večina oddanih glasov. Seveda pa so razume samo ob sebi, da mora v vabilu, .na skupščino biti na dnevnem redu posebna točka: »Sprejem novih pravil«. V zapisniku o občnem zboru se pri dotični točki dnevnega reda zabeleži: »Sklene se soglasno (ali: z...glasovi od oddanih .... glasov), da se sprejmejo nova pravila, prilagođena zakonu o gospodarskih zadrugah z dne II. septembra 1937, ki so priložena (ali: prišita) temu zapisniku.« V zapisnik ni torej treba pisati vseh sprememb, ampak zadostuje gornji zaznamek. Pravila pa morajo biti seveda izpopolnjena v vseh točkah, nakar se zapisniku priložijo, ali še bolje, prišijejo, tako da se more še kasneje točno ugotoviti, kakšna pravila so nila sprejeta. Na koncu naj se napiše datum, to je dan, katerega je občni zbor sprejel pravila. Zapisnik mora. biti podpisan po odredbah dosedanjih pravil. Predlog za vpis novih pravil Za predlog na okrožno kot trgovsko sodišče za vpis novih pravil služi 'doslej navadna tiskovina, ki jo vsaka zadruga lahko dobi pri Zvezi, ako je sama več nima. Predlog ise podpiše kakor običajno (odtis štampiljke in poleg tega odtisa lastnoročni podpis dveh odbornikov). Zadruge, ki uživajo taksne oprostitve, naj na predlog' na prvi strani zgoraj v levem kotu pritisnejo štampiljko: Takse prosto. Predlogu sc priloži overjen prepis zapisnika. Overbo oskrbi zadruga sama na ta način, da se na koncu prepisa napiše: »Potrjuje se, da se ta prepis dobesedno strinja z izvirnikom«. Nato se napiše datum, pod datum pa se pritisne zadružna štampiljka in ®e poleg njenega odtisa podpišeta dvai odbornika. Predlogu naj se poleg prepisa zapisnika prilože 3 Izvodi pravil, ki morajo biti popolnoma izpolnjeni, na1 koncu pa opremljeni z datumom, odtisom zadružno štampiljke in s podpisi dveh odbornikov. Ko je sodišče vpisalo nova pravila v zadružni register, obdrži en izvod pravil za. zbirko listin v zadružnem registru, zadrugi pa vrne ostala1 dva izvoda., na katerih potrdi, da so pravila registrirana. Od teh dveh vrnjenih izvodov obdrži zadruga enega za sebe, drugega pa pošlje Zvezi. Vsaka kasnejša prememlba pravil se more izvršiti le z dovoljenjem Zveze, ki mora biti zato v položaju, da ve, kako so glase originalna pravila.. Sodišče pošlje zadrugi obenem sklep o vpisu novih pravil. Izvirnik pravil in ta sodni sklep naj vsaka zadruga dobio shrani im naj ga ne da nikomur iz rok. če je treba ob- Davki in takse 1. Davek na poslovni promet je treba plačati v teku 50 dni po preteku vsakega. trimesečja, torej za. januar, februar in marec 1959 do konca aprila 1959 i. t. d. 2. Uslužbenski davek. Delodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku minulega meseca. Oni delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, ki jih prilepijo v davčno knjižico, morajo te knjižice tekom januarja 1958 predložiti na vpogled davčni upravi. 5. Za »Bednostni sklad« morajo isluž-bodajalci od I. julija 1955 naprej od-premljati davčni upravi v gotovini z dvojnim seznamom I V2 % od zaslužkov, oziroma od mezd svojih uslužbencev in dela vcev. 4. Davku na sanice so zavezani vsi neoženjeni in vdovci brez zakonskih otrok, ki stanujejo v mestih ali pa v takih krajih, kjer ima svoj sedež okrajno načelstvo in ki so pred 1. januarjem 1951 izpolnili 50. leto starosti in tega dne še niso izpolnili 60. leta ter imajo nad 2500 din mesečnih dohodkov. Davek znaša za moške od 50. do 55. leta 50%, od 35 do40 let 40%, od 40 do 50 let 25%, od 50 do 60 let 10% direktnih davkov. Vsi 'delodajalci morajo takim uslužbencem odtrgovati ta davek skupno z usluž-benskim davkom. Odtegnjene zneske lastvom ali komu drugemu izročiti pravila, naj se izroči vedno le prepis pravil, me pa izvirnik. Nova pravila stopijo v veljavo z dnem, ‘ko so bila registrirana. morajo odvesti davčnim upravam v gotovini in ne z davčnimi znamkicami. V ostalem veljajo za ta davek iste odredbe, kakor za uslužbenski davek. 5. Davek za rente morajo zadruge, ki so ga dolžne plačati, poravnati najkasneje v 45 dneh po preteku vsakega polletja, torej za drugo polovico lanskega leta najkasneje do 15. februarja, za prvo polovico I. 1958. pa do 15. avgusta I. 1959. One posojilnice, ki so oproščene družbenega davka, plačajo rentni davek v izmeri 5% od izplačanih in kapitalizovanih obresti hranilnih vlog. in vlog v tekočem računu, druge posojilnice ga plačujejo v izmeri 6% 6. Ostali neposredni davki dospe,vajo v plačilo v štirih enakih letnih obrokih I. januarja, 1. aprila, I. julija in I. oktobra ter se morajo plačati najkasneje do 15. prihodnjega meseca po dospelosti. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6% obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Od tega pravila obstoji izjema na zemljiški davek, ki se mora plačevati v dveh enakih letnih obrokih najkasneje do 15. avgusta in do I. novembra. Dokler se ne izvrši nova odmera za 1. 1959., ,se plačujejo neposredni davki po predpisih za leto 1958. 7. Dopolnilna prenosna taksa. Po tar. post. 12. pripomba 12. taksne tarife je treba dopolnilno prenosno takso, če ne presega 500 din letno, plačati v celotnem iznosu do 31. januarja. A ko taksa presega 500 din letno, se plačuje v tri- Zvezine objave Dolžnosti zadrug po občnem zboru Po občnem zboru morajo zadruge napraviti naslednje vloge: 1. Za cl ružni zvezi kot revizijski oblasti je treba poslati celoten prepis zapisnika o občnem zboru in dva izvoda računskega zaključka za preteklo upravno leto. Zadruge prosimo;, da naj to svojo dolžnost izvrše takoj, da ne bo treba članic opominjati. Članice, ki spadajo v okoliš okrožnih sodišč v Celju in Mariboru, naj poleg tega pošljejo tudi našemu oddelku v Mariboru po en izvod računskega zaključka. Članicam sc priporoča, naj svoje računske zaključke, preden jih predlože občnemu zboru v odobrenje, pošljejo v pregled Zvezi n i pisarni v Ljubljani, oziroma v Mariboru. Zadruge, ki bodo spremenile svoja pravila po določbah novega zadružnega zakona, morajo poslati Zvezi izvod novih pravil, na katerih je sodišče potrdilo, da so nova pravila vpisana v zadružni register. 2. Kraljevski bansk i upravi dravske banovine v Ljubljani je po okrajnem načelstvu predložiti en izvod računskega zaključka, na katerem naj se na prvi strani zgoraj pod robom napiše pripomba, na katerem obč. zboru je bil računski zaključek odobren. (Za zadruge na Hrvaškem ta dolžnost ne obstoji. Pač pa morajo hrvaške zadruge v mesečnih obrokih vnaprej in sicer prvi obrok do 51. januarja, drugi od L do 15. aprila, tretji od I. do 15. julija in četrti od I. do 15. oktobra. krajih, kjer velja hrvaški zadružni zakon, vsako leto po občnem zboru predložiti trgovskemu sodišču zapisnik o skupščini in odobreni računski zaključek.) 3. F i n a n č n i d i r e k c i j i , oddelek za neposredne davke, se mora poslati računski zaključek v dveh izvodih (čl. 105 pravilnika za izvrševanje o neposrednih davkih) in prepis zapisnika o občnem zboru; vendar ni treba predložiti celotnega prepisa, ampak se lahko ta prepis pošlje le v izvlečku v tistih točkah, ki ,se nanašajo na odobritev računskega zaključka in na sklep o uporabi oziroma razdelitvi čistega dobička. Pripomniti je, da morajo te spise predložiti davčni oblasti vse zadruge brez izjeme, torej tudi tiste, ki so proste družbenega davka. Vse zadruge morajo predložiti finančni direkciji poleg teh listin tudi natančno poročilo o svojih upravnih stroških in drugih izdatkih, ki vplivajo na čisti dobiček. Zadruge, ki so oproščene družbenega davka, morajo v tem oziru odgovoriti na devet vprašanj, ne-oproščeme zadruge morajo dati še bolj obširna pojasnila. Zadruge, ki niso oproščene družbenega davka, opozarjamo, da je treba v 5 mesecih po preteku poslovnega leta, najkasneje pa v 15 dneh po občnem zboru vložiti prijavo za odmero družbenega davka. 4. P r i s t o j n e m n t r g o v s k c in n sodišču sc mora poslati predlog za vpis novih članov načelstva, oziroma za izbris izstopivših odbornikov ter za vpis premembc pravil, to pa seveda le tedaj, a ko sc je zgodila v sestavi načels tva oziroma pravil kaka izprememba. Opozorilo Nekatere v 1. 1938. revidirane zadruge še vedno niso poročale Zadružni zvezi o odpravi pri reviziji ugotovljenih ne-dostatkov. Te zadruge opozarjamo, da nemudoma in točno ustrežejo vsem na- Vprašanja in odgovori Vprašanje : Zakaj morajo inventuro blaga podpisati vsi člani načelstva in nadzorstva? Odgovor: Načelstvo sestavi računski zaključek koncem leta. Zato mora zbrati vse podatke o premoženju in dolgovih zadruge. Za pravilnost teh podatkov je samo v prvi vrsti odgovorno. Popis zaloge blaga predstavlja, en del aktivnega premoženja. koliko je resnično stanje, morajo oni sami ugotoviti — ne pošlo-v o d j a s a m. — Zato tudi sami za resničnost količine blaga in pravilnih lastnih cen odgovarjajo. Načelstvo napravi samo inventuro, nadzorstvo pa se mora prepričati o tem. če je inventura pravilno izračunana in če so cene odgovarjajoče v primeri s fakturami. Odgovornost članov načelstva in nadzorstva za njih delo je osebna in solidarna. Zato morajo inventuro tudi vsi podpisati. ročilom revizije. Predmetna poročila je sestaviti tako, da bo iz njih nedvomno razvidno, da je zadruga v resnici odpravi In vse nedostatke in moraja biti podpisana pod firmo ipo dveh članih načelstva. Nikakor namreč ne zadošča n. pr. odgovor »Se bo upoštevalo« ali slično. Naročilo je treba že upoštevati in izvršiti! Dalje se ponekod dogaja, da je zadruga poročala Zvezi o popolni odpravi nedostatkov, toda pri prihodnji reviziji je bilo ponovno ugotovljeno, da so ostala naročila prejšnjih revizij povsem neupoštevana. Takemu postopanju mora biti konec enkrat za vselej. Kakor inventuro blaga, morajo podpisati tudi vse druge inventurne sezname. Vprašanje: Kako se inventura vrši? Odgovor: Člani načelstva štejejo, tehtajo, merijo, pomagajo pa jim lahko uslužbenci. Pri zadrugah, ki so urejene na osebno odgovornost poslovodje za blago po prodajnih cenah, se ugotavljajo nabavne, t. j. lastne cene in istočasno prodajne cene, po katerih je predano poslovodji v prodajo. Blago mora biti pravilno z obema cenama tudi numerirano, za šifre so upravičeni vedeti vsi člani uprave. Cen pri inventuri ne sme pa v nobenem primeru narekovati poslovodja ali jih celo sam pisati. Inventura se dela v dvojniku, eno izračuna poslovodja zadruge, drugo pa načelstvo. Potem je obe primerjati. Literatura Pred kratkim jo izšla knjigai »Vrednost ni papirji« (kaj je trebai vedeti o njih), katero je napisal univerzitetni docent za finančno pravo dr. Vladimir Murko in ki po svoji pomembnosti zasluži, da o njej spregovorimo nekaj besed. Avtor v njej v poljudnem tonu govori najprej v uvodu o potrebi take knjige pri nas. V posameznih poglavjih pa govori nato o vrstah vrednostnih papirjev, nato o vložnih knjižicah denarnih zavodov in ugotavlja pri tem poglavju, da so bile te vložne knjižice pač vrednostni papir v skrajno slabih gospodarskih razmerah in upa, da v bodoče o vložnih knjižicah kot vrednostnih papirjih ne bomo več govorili. Dalje obravnava knjiga podrobnosti o varnosti in emitiranju vrednostnih papirjev. Sledi opis borze kot centralnega tržišča za vrednostne papirje in omenja avtor pri tem, da je trgovanje z vrednostnimi papirji pri nas pač vse premalo razvito. Knjigi je priložen tudi obrazec borzne tečajnice in poljudna razlaga o čitanju take tečajnice. Nato avtor obširno in zelo praktično pojasnjuje trgovanje z vrednostnimi papirji in njih shranjevanje ter opravljanje. Slede zakonski predpisi o trgovanju z državnimi vrednostnimi papirji, o amortizaciji, regulaciji tečajev in o porabnosti vrednostnih papirjev. Na 'koncu pa so dovolj izčrpno opisani vrednostni papirji, kolikor je pač verjetnost, da se nahajajo \ naših krajih. Knjiga bo prišla zelo prav tudi našim posojilnicam, ki se zaenkrat z vrednostnimi papirji niso pečale. Po uredbi o rezervah in nalaganju v državne papirje, pii bodo morale tudi naše posojilnice '>0% svojih rezerv obvezno' naložiti v notranja državna in v notranja od države zajamčena posojila. Zato sc* bodo zlasti odborniki morali z vrednostnimi papirji nujno seznaniti. knjiga stane broširana din %.—. vezana pa din 48.— in se naroča pri knjižni založbi tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 96.—; rudninski supcr-fosfat v vrečah po 50 in po 300 kg a Din 106.—; kalijeva sol po 100 kg Din 160.—; kostni super fosfat Din 125; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 211.—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185.—; kostna moka Din 90.—; nitrofoskal v vrečah Din 144.—; modra galica dinarjev 6.10; žveplo 3.— dinarje. Pri vagonskem odjemu sc cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5000 kg franko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni. Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic »Zadružne zveze« nudi Oblačilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze. PRILOGA NARODNEMU GOSPODARIO ŠTEV. 1„ 1939 Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem časn ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Ambrusu, r. z. z n. z., .se bo vršil v nedeljo dne 29. januarja 1939 v hranilničnem prostoru oib 3 popoldne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisniku zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1937. 5. Slučajnosti Redni občni zbor Nabavne in prodajne zadruge na Bohinjski Beli, r. z. z o. z., se bo vršil dne 22. januarja 1939 ob 9 dopoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključku za 1. 1938. 3. Voliev nadzorstva. 4. Slučajnosti. V primeru nesklepčnosti, se vrši pol ure pozneje izredni občni zbor. Izredni občni zbor Prve žebljarske in že-lezoobrtne zadruge v Kropi in Kamni gorici, r. z. z o. z., se bo vršil 28. januarja 1939 ob 15 v Prosvetnem domu v Kropi. Dnevni red: 1. Spremembe pravil. 2. Volitev upravnega odbora po novih pravilih. 3. Volitev nadzornega odbora po novih pravilih. Občni zbor Sirarske zadruge v Stari Fužini v Bohinju, r. z. z o. z., se bo vršil 29. januarja 1939 ob 1 popoldne v prostorih sirarne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Odobritev računskega zaključka za 1.1938. 6. Potrditev novih pravil zadruge. 7. Poročilo o pregledu starih računov zadruge. 8. Glasovanje za zaupnico ali nezaupnico odboru in nadzorstvu v celoti ali posamezno, za primer nezaupnice slede nadomestne volitve. 9. Slučajnosi. VII. redni letni občni zbor Zadružne elektrarne v Pirničah, r. z. z o. z„ se bo vršil dne 29. januarja 1939 ob 14. uri v šolskem poslopju v Zg. Pirničah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Sklepanje o odobritvi sklepov dosedanjih občnih zborov. 7. Slučajnosti. Redni občni zbor Kmetijske zadruge na Rakeku, r. z. z o. z., se bo vršil dne 12. februarja 1939 ob 2 popoldne v Gasilskem domu na Rakeku. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 2. Odobritev letnega računskega zaključka. 3. Predlogi članov. 4. Predlogi upravnega odbora: a) opustitev poslovalnice na Rakeku; b) sprememba pravil in prilagoditev istih novemu zakonu o gospodarskih zadrugah. 5. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 6. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Stični, r. z. z n. z., se bo vršil dne 29. januarja 1939 ob 7 v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo o izvršeni reviziji. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1938. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega drušvn v Št. Vidu nad Ljubljano, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo 26. februarja ob 7 v mali dvorani Ljudskega doma. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občni zbor Kmetske gospodarske zadruge v Št. Vidu pri Stični, r. z. z o. z., bo dne 22. januarja 1939 ob 3 popoldne v posojilnični zbo-rovalnici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Sklepanje o računskem zaključku za 1. 1938. 3. Sklepanje o likvidaciji zadruge. 4. Slučajnosti. Hranilnica in posojilnica v Turnišču, r. z. z n. z., naznanja, da ji je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 16. septembra 1938, št. 88.669/V na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo: 1. odlog plačil za 6 let od 16. isepembra 1938 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 22. novembrom 1937; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na dva odstotka, računajoč od 22. novembra 1937 dalje. I. redni občni zbor Čevljarske produktivne zadruge »Ratitovec« v Studenem pri Železnikih, r. z. z o. z., bo 22. januarja 1939 ob 2 popoldne v prostorih zadružne delavnice v Studenem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Sprememba pravil v § 3., 1. odstavek. 3. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Trebnjem, r. z. z n. z., bo v nedeljo 29. januarja 1939 ob 3 popoldne v Prosvetnem domu. Dnevni red: 1. Poročila načelstva. 2. Poročila nadzorstva. 3. Revizijsko poročilo. 4. Volitve. 5. Predlogi in slučajnosti. Retini občni zbor Kmetijskega društva v Trebnjem bo 29. januarja 1939 po občnem zboru Hranilnice in posojilnice v Prosvetnem domu. Dnevni red: 1. Poročila načelstva. 2. Poročila nadzorstvu. 3. Revizijsko poročilo. 4. Volitve. 5. Predlogi in slučajnosti. Izredni občni zbor Okrajne kmetijske nabavne in prodajne zadruge pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, r. z. z o. z., bo dne 20. januarja 1939 ob 11 dopoldne v prostorih Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. Redni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Braslovčah, r. z. z o. z., bo 5. februarja 1939 ob 15 v Društvenem domu v Braslovčah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno e Cena listu za naročnike 25 din na leto • Rokopisi naj sc pošiljajo na naslov uredništvo „Narodnega gospodarja*1 v Ljubljani, Zadružna zveza. Rokopisi se ne vračajo e Izdajatelj Zadružna zveza v Ljubljani • Odgovorni urednik dr. E. Čeferin v Ljubljani • Za Zadružno tiskarno M. Blejec v Ljubljani. Priloga k 1. št. »Narodnega Gospodarja« iz 1.1959. I ‘s ii \ . Statistični pregled. posloiranja članic Zadružne zveze v Ljubljani Za leto 1937. Število vseli članic Zadružne zveze konec leta 1937. je znašalo 707. Statistični pregled se nanaša na 683 zadrug, ker 24 zadrug ni poslalo računskega zaključka.* V tem pregledu izkazane zadruge so imele konec leta 1937. 144.473 članov in sicer je znašalo število članov pri posojilnicah 87.288, pri nekreditnih zadrugah pa 57.187. Najmanjša posojilnica je imela 16 članov, naj večja pa 4.203, med nabavnimi in prodajnimi zadrugami je imela najmanjša' 9, največja 8.795, med mlekarskimi zadrugami 22 oziroma 642, med živinorejskimi zadrugami 7 oziroma 225, med vinarskimi zadrugami 68 oziroma 585, med zadružnimi elektrarnami 6 oziroma 896, med stavbinskimi zadrugami 9 oziroma 1.056, med Obrtnimi zadrugami 4 oziroma 505, med vodovodnimi zadrugami 17 oziroma 104, med kmetijsko strojnimi zadrugami 11 oziroma 126, med raznimi zadrugami 6 oziroma 1.600. Celokupni promet vseh zadrug je znašal din 2.820,594.755.02. Vsota vplačanih deležev je znašala din 8,450.240.92. Skupni rezervni zakladi so znašali 25,479.855.54. Skupni čisti dobiček je znašal din 5,512.570.18 in skupna zguba din 1,025.948.12. Hranilne vloge in pasivni tekoči računi so se nasproti prejšnjemu letu znižali za din 6,714.297.22 ali za 0.7%, posojila in aktivni tekoči računi so se znižali za dinarjev 26,717.642.89 ali za 6.71%. Na vsakega člana pri posojilnici odpade- povprečno 4.482.— dinarjev posojila. Najmanjša posojilnica je imela din 28.587.13 hranilnih vlog, naj večja pa din 140,520.313.18. Naj nižja obrestna mera za hranilne vloge je bila 1%, najvišja pa 5%, povprečna obrestna mera je znašala 2.50%. Najnižja obrestna mera za posojila je znašala 2%, najvišja pa 9—10%, d oči m je bila povprečna obrestna mera za posojila 6%. Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 30/00, pri prodajnih zadrugah l6.2°/oo, pri mlekarskih zadrugah 18.8°/00, pri obrtnih pa 14.98l,/„0 od prometa. Od 2-t zadrug 3 še niso poslovale, 21 zadrug pa kljub opominu ni poslalo računskega zaključka. Povprečna obrestna mera Število zadrug Število poročil Število zadružnikov hranilnih vlog V »/o posojil v 0/o Okraj Denarni promet 2 5 75 9 9 1.573 Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in v Novem mestu Črnomelj 3,742 212 49 2 5-25 14 14 2.900 Kamnik 18,714.804 50 2 5-50 16 16 3.681 Kočevje 52,668.880 28 2-25 6 11 11 2.477 Kranj . 37,047.737 33 2 5-75 18 18 5.050 Krško 13,646.111 35 2 5-50 10 10 3.107 Litija ■. . . 9,937.726 27 3-25 7 9 9 5.293 Ljubljana (mesto) 218,546602 95 2 575 25 25 3.463 Ljubljana (okolica) 20,960.722 20 2-50 6 9 9 1.868 Logatec 8,062.857 98 2 6 16 16 2.690 Novo mesto 9,764.563 48 2-25 6 10 10 2.036 Radovljica 15,207.573 88 2 4-50 8 8 1.188 Škofja Loka 8,550.114 55 2 °/„ 6°/„ 155 155 35.326 416,849.907 26 2 6 7 7 1.520 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in v Mariboru Brežice 4,748.920 32 4-50 8 2 2 4.988 Celje (mesto) 676,176.837 11 2-75 6 16 16 2.747 Celje (okolica) 9,62t>./43 08 3 7 7 7 3.849 Dolnja Lendava 6,361.4/5 48 2 6 8 8 1.769 Dravograd 9,843.775 10 2 5 8 8 1.403 Gornji grad 11,570.650 81 3 6 9 9 1.605 Konjice 8,706.702 96 2-25 5-50 6 6 1.130 Laško 7,044.305 64 2-50 5-25 10 10 3.962 Ljutomer 46,022.583 20 2-25 7'50 6 6 5.363 Maribor (mesto) 489,126.548 82 2-25 6'25 10 10 2.100 Maribor (desni breg) 6,937.405 79 2-25 5-75 16 16 3.015 Maribor (levi breg) 5.473.302 78 3 7 14 14 3811 Murska Sobota 13,829.615 71 225 6 2 21 2 21 1.170 5.176 Ptuj (mesto) Ptuj (okolica) 147,934.489 11,747.166 26 54 2-50 6 6 6 1.529 Slovenjgradec 11,260.247 73 2-25 6 20 20 3.263 Šmarje pri Jelšah 7,335.673 77 2'50°/o Vic 168 168 48.400 1.473,745.444 10 2 6 155 155 35.326 Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in v Novem mestu 416,849.907 26 2-50 6 168 168 48.400 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru . . . 1.473,745.444 10 2 6-50 13 13 3.562 Druge pokrajine 5,280.679'— 2-25"/0 6'25«/0 336 336 87.288 1.895,876.030|36 P R O MET Hranilne vloge Posojila Tekoči račun s člani Tekoči račun z Zvezo in naložen denar vloženo dvignjeno vrnjeno dano prejeto izdano prejeto izdano 581.118 43 728.086 70 173.383 88 69.824 13 1.000 175.901 55 158.780 05 3,782.962 63 4,855.508 12 744.439 02 331.667 83 456.744 47 623.783 88 2,017.722 87 1,155.181 03 3,863.390 86 5,800.428 35 13,928.364 62 13,112.241 50 6,835.838 46 6,705.334 79 5,024.040 91 3,479.612 86 4,583.170 45 5,330.271 72 1,048.874 17 235.060 53 6,092.013 35 5,866.690 73 4,300.393 90 5,678.416 79 2,133.107 76 3,319.632 67 552.052 53 206.917 62 756.901 96 759.458 91 1,525.250 56 602.545 20 1,460.853 — 2,263.232 63 427.465 64 119.107 — 114.197 47 49.729 26 800.910 54 576.703 54 34,346.615 98 32,704.932 99 9,425.187 31 4,227.352 82 28,550.704 51 23,663.582 53 14,796.030 44 27,225.584 44 4,136.905 93 4,600.459 06 1,280.528 38 809.966 — 1,247.511 82 854.572 77 1,463.327 07 2,242.369 32 1,095.266 26 1,220.899 30 588.333 81 351.240 45 226.831 28 137.926 80 936.783 91 913.970 14 1,801.542 66 2 045.756 58 226.418 75 60.496 42 434.169 83 345.744 90 781.663 33 785.574 40 1,987.811 96 3,231.575 65 920 846 04 473.174 50 1,075.905 39 793.322 23 1,782.205 07 1,208.387 47 1,104.673 54 1,601.690 68 483.574 70 777.644 32 353.641 05| 252.443 67 863.618 93 493.392 93 60,877.419 46 67,702.474 45 29,799.418 85 20,774.693 12 46,145.459 59( 40.052.590 47 34,467.849 08 44.520.518 17 808.087 62 1,547.927 19 275.887 39 22.700 17 87.078 20 77.081 42 805.867 26 174.066 82 83,002.660 41 89,205.221 43 4,345.316 14 4,358.186 74 86,116.899 03 84,237.973 44 50,194.210 03 53,692.359 49 1,672.255 80 2,179.870 39 794.701 76 547.247 25 346.784 29 425.885 18 1,123.372 17 547.210 94 1,431.883 28 1,436.553 05 690.529 41 459.588 50 102.006 97 158.079 43 409.431 98 419.116 65 691.277 51 1,176.007 13 574.390 32 163.167 — 635.035 20 609.262 45 574.153 75 587.530 94 1,611.109 87 2.484.146 85 506.780 86 220.050 — 405.459 91 157.150 47 2,136.524 40 1,229.384 70 1.357.371 49 1,697.011 66 408.813 68 209.835 26 581.619 98 720.385 18 1.150.201 72 912.221 61 1.317.598 85 2,412.071 91 431.835 42 63.164 20 298.086 22 255.632 25 962.668 47 376.201 19 1,668.760 17 2,502.729 31 494.696 09 324.928 27 6.846.023 27 6,623.194 59 4,173.456 06 3,979.339 63 28,191.829 18 24,490.282 09 15,374.048 16 16,085.237 88 77,660.802,77 78,421.127 75 64,413.515 17 66,847.258 21 883.477 22 1,291.309 79 367.324 92 81.264 95 356.05709 240.667 62 416.814 42 285.283 67 1,343.577 35 1,614.889 72 338.682 78 229.753 47 24.408 53 34.949 05 485.281 15 203.843 31 1,444.650 35 1.208.364 45 765.919 74 744.763 75 2,614.411 77 2,980.503 84 454.916 81 283.404 90 4,735.162 10 4,674.257 94 9,825.920 25 7,869.713 10 23.041.977 23 22,141.196 58 15,433.357 57 18,445.286 31 1,767.208 59 2,482.748 95 502.901 69 304.521 59 493.411 41 537.130 77 1,301 674 36 361.650 11 1,297.907 06 1,553.326 74 330.749 55 1.247.493 75 1,600.189 95 1,618.568 83 1,809.816 12 1,572.581 87 1,047.262 39 2,508.683 72 146.596 38 100.395 64 5.720 84 3.153 50 1,801.747 63 289.754 59 134,272.079|24 144,465.402 32 36,175.094 54 33,032.011 52 201,215.972(66 199,241.942|35 147,650.009|07 151,206.494 94 60,877.419 46 67,702.474 45 29,799.418 85 20,774.693 12 46,145.459 59 40,052.590 47 34,467.849 08 44,520.518 17 134,272.079 24 144,465.402 32 36,175.094 54 33,032.011 52 201,215.972 66 199,241.942 35 147,650.009 07 151,206.494 94 599.367 28 1,143.640 66 458.120 14 219.008 75 17.637 69 97.832 66 989.43o(63 191.129 83 195,748.865|98 213,311.517 43| 66,432.633 53 54,025.713 39 247,379.069 94 239,392.365 48 183,107.288 78 195,918.142 94 A K T I V A Okraj Menična Aktivni Prehodni dolg Inventar Zaostale Gotovina Posolila Naložbe obresti PAB države premični nepremični od posojil Okoliša okrožnih so- dišf v Ljubljani in v Novem mestu Črnomelj . . . 53.212 67 935.591 41 — — 21.300 — 2,815.290 31 1,626.270:74 1,879.159 21 8.441 81 74.000 13.770 66 Kamnik . . . 196.373 04 7,786.938 26 — — 3,759.899 67 4,785.298 50 2,669.62367 14,671.281 28 30.675 19 294.313 667.724 07 Kočevje . . . 875.893 89 12,619.723 39 6.568 10 4,830.099 — 7,736.445 89 4,144.61964 20,041.059 07 55.861 — 1,148.691 986.222 99 Kranj .... 385.922 14 7,843.454 99 — — 6,977.311 72 3,463.107 72 2,539.932,94 12,607.494 15 196.183 93 3,366.838 25 509.299 68 Krško .... 112.822 55 2,862.732 54 — — 297.173 55 5,721.246 05 3,567.07372 15,061.093 63 89.564 71 209.226 50 202.652 71 Litija .... 31.415 37 3,856.347 49 — — 364.402 25 7,087.788 66 4,039.23657 8,014.404 87 31.459 60 925.512 70 317.351 39 Ljubljana (mesto). 775.934 47 28,224878 42 43.185 — 74,307.650 10 621.828 88 376.68394 33,284.383 33 89.230 78 16,150.599 51 3,903.785 87 Ljubljana (okolica) 222.619 13 8,320 216 88 — — 1.893.766 48 4,597.425 62 2,559.41350 19,700.268 7,S 152.637 42 82 228 25 304.854 80 Logatec . . . • 105.305 69 3,479.663 13 — — 844.323 93 4,174.288 35 2,495.832 08 2,686.879 64 21.205 — 467.118 59 167.152 26 Novo mesto . . 55.947 36 1.309.800 58 — — 1,392.778 83 4,341.049 37 2,948.040 68 5,831.311 06 107.090 — 1,559.705 20 114.120 29 Radovljica . . 156.904 94 7,021.812 29 — — 4,602.749 72 2,325.957 25 1,155,497 41 8,690.570 97 46.493 86 440.310 — 251.017 33 Škofja Loka . ■ 52.016 33 3,966.451 28 1.558 75 881.093 — 2,968.170 77 1,479.636 41 9,687.726 40 30.753 51 146.343 — 305.971 81 3,024.367 58 88,227.610 66 51.341185 100,172.548 25 50.637.897 37||29,601.86l|30 152,155.631 89 859.596)81 24,468.886)— 7,761.923)86 . Okoliša okrožnih so- diši v Celju in Ma- Brežice . . . 32.378 92 1,874.341 25 — — 234.546 72 2,650.289 36 1,998.042 13 2,798.141 84 18.479 92 404.712 194.452 04 Celje (mesto). . 5,547.547 28 29,462.525 44 1,674.498 — 42,694.222 15 14,270.372 — 8,182.882 50 26,876.177 60 1.993 30 5,791.640 — 1,307.897 33 Celje (okolica) 80 857 22 2,659.352 39 — — 244.142 98 3,715.201 30 2,935.259 50 6,078.845 — 37.38-1 — 626.641 35 80 077 19 Dolnja Lendava . 56.784 10 1,922.033 83 — — 1,756.431 68 4.071.533 3,516.572 — 194.142 83 37.096 — 784.679 — 56.737 02 Dravograd. . . 22.548 25 2,662.067 37 — — 723.226 50 5,326.700 98 3,970.738 41 1,334.809 18 22.335 — 249.044 — 283.100 73 Gornji grad . . 74.490 65 2,364.919 39 — — 822.395 89 3.203.417 19 2,434.954 — 13,789.005 43 9.396 40 509.147 50 149.753 04 Konjice . . . 66.915 37 1,694.943 23 105.880 16 1,218.303 85 3,137.545 70 2.220.448 — 3,869.862 69 32.194 50 680.457 51 89.823 80 Laško .... 27.477 70 2,360.484 86 — — 1,316.287 65 591.981 14 318.930 50 5,722.619 — 20.496 — 323.351 01 106.225 91 Ljutomer . . . 124.512 76 4,310.924 53 — — 2,682.213 50 5,258.024 22 3,978.305 83 4,233.400 63 53.558 — 579.782 — 262.779 80 Maribor mesto . 1,239.782 68 25,895.243 26 8,018.564 20 23,841.826 26 43.992 — 29.632 — 25,613.983 67 117.475 — 5,021.855 — 1,959.129 81 Maribor (desni breg) 50.516 22 2,180.376 09 — — 887.858 30 3,046.49432 2,311.294 — 4,050.364 47 29.051 — 772.131 64 126.113 98 Maribor (levi breg) 37.748 59 1,938.095 29 — — 168.507 75 3,647.015 08 2,913.049 50 2,581.005 23 22.449 28 298.586 84.979 75 Murska Sobota . 148.022 11 4,164.704 37 — — 2,405.414 75 4,968.040,43 3,802.39285 710.980 94 41.948 — 364.927 50 244.086 15 Ptuj (mesto) . . 418.227 75 3,536.905 75 — — 15,719.904 75 2,355.052 — 1,437.89341 10,027.974 82 2.181 — 1,429.000 — 40.794 Ptuj (okolica). . 45 593 62 3,060 030 35 — — 1,122.673 43 8,490.60249 6,462.34242 3,050.184 — 47 293 67 543.652 19 193.972 89 Slovenjgradec . . 81.444 27 1,688 032 40 — — 565.992 36 2,323 589:48 1,508.304 58 5.290.300 20 12.929 80 291.540 — 123.815 09 Šmarje pri Jelšah. 64 859 25 1.088.265 60 — — 5.959 3l| 3,449.38226 2,564.26603 6.863.643 — 25.631 — 288.800 — 78 753 53 8,119.706)74 92,863.245 40 9,798.942 36 96,409.907 83| 70,549.232(95, 50,585.307)66 123,085.440 53 531,891187 18,959.946 80 5,382.492l36 Okoliša okrožnih so- dišč v Ljubljani in v Novem mestu . 3,024.367 58 88,227.610 56 51.341 85 100,172.548 25 50,637.897 37 29,601.861 30 152,155.631 89 859.596 81 24,468.886 — 7,761,923 86 Okoliša okrož. sodišč v Celju in Mariboru 8,119.706 74 92,863.245 40 9,798.942 36 96,409.907 83 70,549.232 95 50,585.307 66 123,085.440 53 531.891 87 18,959.946 80 5,382.492 36 Druge pokrajine . 110.320 53 3,387.549 56 — — 345 005 93 4,209.981 98 2,606.680 07 7,796.295 34 25.329 50 172.828 — 324.105 26 11,254.394 85 184,478.405 62 9,850.284 21 196,927.462)01 125,397.012 30 (82,793.849 03 283,037.367)76 1,416.818 18 43,601.760|80 13,468.521 48 P A S I V A Vrednostni papirji Deleži pri drugih zavodih Ostala aktiva Zguba Deleži Hranilne vloge Pasivni tek. račun Ostala pasiva Izposojila Rezerva Dobiček 169 50 45.000 3.990 11 5 814 93 3.918 7,251.764 58 182.859 76 5.651 38.154 70 17.663 31 143.023 — 70.763 50 38.719 86 17.405 93 7.841 65 33,959.792 27 160.150 75 125.979 24 369.193 — 480.034 49 29.047 57 3.796 82 81.832 50 20.978 30 8.236 36 13.706 50 49,065.470 44 690.611 84 272.725 46 825.000 — 1,622.887 87 69.625 84 26.434 84 66.176 — 346 520 50 3.302 80 4.787 50 34,658.252 56 1,993.668 13 224.341 64 1,006.828 40 340.151 95 103.949 48 7.804 75 90.127 — 233.633 10 45.601 28 13.963 20 27,573.205 27 440.770 61 139.490 81 100.448 — 218.776 46 14.097 74 100 — 50.300 — 1.900 — 1.404 21 3.838 75 23,756.596 60 — — 64.563 31 331.909 — 87.901 78 80.813 17 11,292.820 — 35.580 — 2,854.526 06 2.682 24 318.155 — 159,706.618 83 5,162.856 65 1,163.557 87 3,353.648 63 2,227.417 81 31.513 81 27.342 13 126.056 — 53 675 68 21.132 35 8.529 25 36,573.414 09 256 198 — 258.730 55 18.157 — 847 481 34 99.126 79 2.225 — 45.000 — 4.072 10 — — 7.641 — 14,318.416 98 26.990 92 18.498 45 20.441 — 30.057 97 71.019 45 2.322 — 80.010 — 25.279 75 5.208 86 7.582 25 17,018.038 79 349.346 55 143.535 19 187.100 37 52 114 19 , 14946 64 2.878 — 81.451 — 93.751 45 1.597 05 6.978 50 23,542.689 47 346.811 71 227.011 69 422.636 — 281.544 81 43.319 09 42.361 50 43.286 25 13.091 93 35 452 55 3.438 — 19,176.754 96 57 226 31 45.941 12 72.000 — 245.221 94 53.361 16 11,551.277|54 815.582|25 3,690.138|84 147.838|S6 400.379 60 446,601.014|84 9,484.631 47 2,867.235 09 6,713.012 40 6,471.745 31 628.484 05 7.001 35.500 11.183 55 22.125 68 6.128 9,493.103 25 280.155 25 107.858 49 307.358 72.036 93 14.554 49 3,126 784 — 5.000 — 4.686 05 — — 44.440 50 108,240.786 66 23,069.795 13 3,967.008 43 — — 2,614.717 23 1,009.477 70 1.800 — 84.050 — 797.177 02 41.352 25 11.597 50 15,671.050 40 22.847 50 959.731 55 592.369 — 99.920 67 24.623 58 1.096 — 35.000 — 30.360 80 104.170 71 14.465 — 10,687.863 53 39.626 85 162.715 94 1,642.162 — 2.618 72 17.184 93 13.253 07 40.000 — 8 727 70 5.230 70 2.850 50 13,066.839 27 787.278 — 97.509 63 678.153 35 8.604 40 20.546 74 3.725 — 40.500 — 440 — — — 1.972 28 22,582.057 13 229.144 45 43.791 50 409.041 — 115.929 62 20.208 41 — — 39.000 — 2.067 — 40.969 84 10.269 42 11,988.466 63 146.848 — 76.707 29 901.631 76 48.867 90 25.620 65 1.085 — 36.300 — 5.121 58 — — 2.740 50 10,529.418 85 74.248 — 32.780 26 — — 174.263 05 16.909 69 8.860 — 47.550 — 66.366 27 11.584 80 14.498 75 19,721.873 86 788.974 80 184.352 73 850.618 63 24.568 67 32.974 90 659.302 50 24.715 — 15.142 — — — 558.247 26 69,442.365 20 13,018.561 75 3,447.993 17 4,294.599 78 1,692.963 31 25.912 91 19.065 — 60.000 — 7.489 90 6.803 02 5.651 — 12,428.091 72 56.798 98 167.302 98 828.048 — 35.495 46 26.169 80 23.720 — 80824 — 20.820 — 10.970 07 8.754 25 11,316.388 98 — — 63.962 81 250.398 82 159.396 05 28 869 63 48.563 — 69.000 — 13.276 27 23.891 04 28.662 50 10,880.865 38 1,665.718 60 191.834 46 4,222.460 52 2.830 53 12.875 72 264.809 — 5.000 — — — — — 50.083 — 25,249.104 43 5,800.324 55 616.994 45 3,033.750 50 438 638 23 48.847 32 36.151 05 105.379 50 144.674 62 35 885 09 20.173 62 18,667.665 37 138.605 88 145.965 52 4,303.471 37 21.585 89 40.967 67 2.000 — 30.105 — 7.082 80 2.234 94 5 261 13 11,169.844 67 131.088 73 72.415 95 545.502 — 938 15 2.320 29 — — 100.000 — 3.109 63 5.007 60 8.312 25 13,679.002 10 152.805 55 123.173 75 525.382 46 9.565 48 39 435 62 4,217.21462 837 923 50 1,137.725 19 310.225 74 794.107 46 394,814.787 43 46,402.822 22 10,462.098 91 23,384.947 19 5,522.94029| 1,407.500|05 11,551.277 54 815.582 25 3,690.138 84 147.838 56 400.379 60 446,601.014 84 9,484.631 47 2,867.235 09 6,713.012 40 6,471.745 31 628.484 05 4,217.214 62 837.923 50 1,137.725 19 310.225 74 794.107 46 394,814.787 43 46,402.822 22 10,462.098 91 23,384.947 19 5,522.940 29 1,407.500 05 23.195 — 74.225 — 44.726 57 79.199 10 62.573 75 15,206.485 25 90.530 72 88.881 64 3,412.059 50 294.697 51 44.213 47 15,791.687 16 1,727.730 75 4,872.590 60 537.263 40 1,257.060 81 856,622.287 52 55,977.984 41 13,418.215|64 33,510.019 09 12,289.383 11 2,080.197 57 Z GUB A Okraj Obresti hranilnih vlog Obresti tek. računa Upravni stroški Davki in pristojbine Odpisi Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu Črnomelj 143.817 72 315 46 50.736 59 11.538 55 8.333 08 Kamnik 886.687 95 14.504 06 204.732 33 42.187 49 61.450 48 Kočevje 1,224.355 15 55.125 58 337.617 51 39.157 89 105.712 95 Kranj 1,010.677 58 121.435 77 226.269 79 38.450 99 90.393 29 Krško 573.523 80 16.039 39 160.468 57 41.398 46 61.920 44 Litija 494.921 19 16.344 67 113.711 06 52.251 20 63.216 89 Ljubljana (mesto) 6,521.394 56 152.342 30 1,164.650 67 92.421 70 1,403.836 71 Ljubljana (okolica) 781.491 31 16.754 70 130 990 01 22.148 33 130.127 04 Logatec 315.023 74 2.654 20 81.775 63 16.798 95 44 016146 Novo mesto 331.802 11 20.933 38 102.179 78 22.030 40 . 33.735 80 Radovljica 556.748 99 34.648 25 145.454 71 37.632 79 73.745 21 Škofja Loka ... 352.924 72 7.638 43 96.430 29 13.888 50 109.395 20 13,193.368 82 458.736] 19 2,815.010 94 429.905 25 2,185.883|55 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru Brežice 192.652 65 27.708 04 78.694 71 6.698 50 11.195 08 Celje (mesto) 4,638.976 56 847.305 10 1,106.128 97 222.325 76 56.634 — Celje (okolica) 355.661 02 30.765 43 142.729 30 25.389 20 73.541 77 Dolnja Lendava 249 800 71 91.641 91 68.419 18 11.587 26 25.081 50 Dravograd Gornji grad 254.235 75 39.499 77 67.144 60 35.166 75 58.966 73 483.220 29 49.417 57 76.184 39 19.315 — 15.505 50 Konjice 267.777 72 47.925 63 72.709 01 12.432 75 26.197 56 Laško . . . ' 211.128 07 1.361 — 68.312 24 13.656 50 22.595 — Ljutomer .... 443.325 97 57.439 32 200.378 07 32.141 56 36.194 03 Maribor (mesto) 2,262.461 99 380.683 46 278.458 55 146.398 10 370.740 — Maribor (desni breg) 237.035 65 30.754 08 83.417 46 23.044 13 150.111 36 Maribor (levi breg) 230.495 47 6.212 09 59.023 51 19.413 75 30.495 70 Murska Sobota 254.862 76 270.402 79 159.078 67 14.815 25 57.965 84 Ptuj (mesto) 818.781 05 281.937 40 225.289 50 35.308 50 33.957 75 Ptuj (okolica) 384.065 42 236.002 17 153.906 82 29.797 — 64.574 42 Slovenjgradec 248.787 59 33.458 31 54.430 50 17.863 60 35.573 75 Šmarje pri Jelšah 271.010 52 6.920 78 107.913 27 22.050 12 43.401 75 11,804.279! 19 2,439.434 85 3,002.218|75 687.403 63 l,112.73l|74 Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu 13,193.368 82 458.736 19 2.815.016 94 429.905 25 2.185.883 55 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru .... 11,804 279 19 2,439.434 85 3,002.218 75 687.403 63 1,112.731 74 Druge pokrajine 344.324 12 202.779 35 110.442 02 14.083 98 20.576 97 25,341.972 13 3,100.950 39 5,927.677 71 1,131.392 86 3,319.192 26 DOB I Č E K Podpore Ostalo Obresti posojil plačane, zaostale, predplačane prejšnjega leta Obresti tek. računa in naložb Upravni prispevki Ostalo 100 177.825 81 116.572 56 118.473 63 3.002 26 154.618 76 8.750 — 839.625 64 980.515 39 785.687 07 14.014 64 277.720 85 12.150 — 1,037.782 06 1,316 002 93 919.683 73 12.755 70 563.458 78 53.620 50 648.930 41 1,092.720 60 623.358 89 31.857 83 441.841 01 2.815 50 435.429 08 424.995 60 326.083 09 24.759 03 515.757 52 2711 50 404.886 63 516.533 95 179.170 57 49.513 20 402.825 42 6.750 — 4,788.691 75 6,440.764 32 6,219.248 05 71.593 40 1,398.481 92 22 664 — 513.280 26 791.585 91 508.950 74 20.819 57 296.099 43 2.200 — 289.727 53 399.238 46 107.623 41 7.892 24 237.442 40 7.351 — 251.335 30 250.433 41 239.363 96 5 525 19 274 045 21 10.086 75 517.303 50 702.080 46 483.144 14 16.081 96 174.313 64 18.404 — 490.646 76 607.657 19 247.045 40 20.771 91 214.153 40 147.603 25 10,395.464 73 13,639.100 78 10,757.832(68 278.286 93 4,950.758 34 1.694 201.560 13 279.661 54 76.174 68 6.019 92 158.346 97 — — 2,184.303 11 4,714.749 05 2,255.636 62 859.79 53 1,225.494 30 524 — 201 604 71 263.552 68 155.966 13 4.885 18 405 811 44 — — 128.907 38 216.331 12 82.526 27 14 565 — 262.015 55 6 987 50 871.909 43 686.688 30 25.886 37 909 67 620.426 19 — — 207.609 03 270.331 69 363.040 54 5.166 74 212.712 81 — — 116.404 14 225.089 63 123.540 24 7-028 13 187.788 81 — — 163.764 05 251.179 90 184.104 98 7.132 45 38.393 53 8.304 50 298.811 82 462.147 85 268.424 28 14.436 63 331.586 45 — — 4,078.576 25 4,594.447 45 1,240.461 44 31.116 26 1,651.293 20 — — 187.800 40 250.485 46 147.716 15 24.276 40 289.685 07 1.080 — 149.238 70 199.676 03 112.582 18 10.434 50 173.266 51 6 621 — 362.259 46 540.889 12 202.237 13 30.013 41 352866 11 — — 218.590 34 311.404 50 1,104.772 12 30.127 59 167.560 37 516 — 299.632 07 410.005 62 189.449 53 9.497 55 559.571 20 1.648 50 140.563 55 230.463 59 161.941 29 12.574 30 127.346 62 — — 103.207 17 161.698 46 155.022 53 1.924 93 235.857 61 27.405 50 9,914.74l|74 14,068.801 99 6,849.482 48 1,069.902|l 9 7,000.028 74 147.603 25 10,395.464 73 13,639.100 78 10,757.832 68 278.286 93 4,950.758 34 27.405 50 9,914.741 74 14,068.801 99 6,849.482 48 1,069.902 19 7,000.028 74 7.400 — 374.153 41 535.253 81 192.585 57 8.430 82 337.489 65 182.408 75 20,684.359|88 28,243.156|58 17,799.900 73 1,356.619 94 12,288.276 73 NeKred.lt ne Število zadrug Število poročil Število zadružnikov Zadruge I. Nabavne in prodajne zadruge: 51 47 22.878 Okoliša okrožnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu 37 35 7.645 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 3 3 2.245 Hrvatske zadruge 91 85 32.768 11. Mlekarske zadruge: 31 30 4.828 Okoliša okrožnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 6 5 417 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 37 35 5.345 III. Živinorejske zadruge: 46 45 2.706 Okoliša okrožnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu 14 14 739 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 2 1 78 Hrvatska zadruga 62 60 3.523 IV. Vinarske zadruge: 3 2 319 Okoliša okrožnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu 6 5 998 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 9 7 1.217 V. Zadružne elektrarne: 11 10 1.442 Okoliša okrožnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu 12 12 1.398 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 23 22 2 840 VI. Stavbinske zadruge: 28 26 1.393 Okoliša okrožnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu 7 7 1.204 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 35 33 2.597 VII. Obrtne zadruge: 20 19 1.671 Okoliša okrožnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu 9 8 119 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 29 27 1.790 Vlil. Vodovodne zadruge: 10 9 416 Okoliša okrožnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu 3 3 90 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 13 12 506 IX. Razne zadruge: 5 4 147 Okoliša okrožnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu 18 17 4.768 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 2 — — Hrvatske zadruge 25 21 4,815 X. Osrednje zadruge: 4 4 145 Okoliša okrožnega sodišča v Ljubljani Število Število Število 7 fl d r it er P zadrug poročil zadružnikov Z—j C4 VI 1 LI cl V- XI. Kmetijsko-strojne zadruge: 34 33 1.469 Okoliša okrožnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu 9 8 172 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 43 41 1.641 PROMET Denarni promet Za blago Izposojila Naložbe prejeto izdano prejeto | izdano prejeto izdano 232,083.259 35,645.801 40,406.119 55 53 96 51,191.264 13,941.789 5,219 569 32 48,700.872 94 1 3,416.849 50| 5,122.338 12 50 35 1,634.406 1,394.661 71.996 21 53 2,419.541 1,040.716 1 14.388 24 13 2,353.241 695.981 J 42, 1,991.791 70 840.733 52 308,135.181104 70,352.643 76|i 67,240.059(67 3,101.063|74| 3,474.646(17 3,049.223 30| 2,832.525 22 36,759.237 287.801 76 35 9,862.357 296.766 59 871 8,446.917 243.503 24 43 431.793 3.577 88 98 229.432 13.754 47 98 1,717.938 1.933 98 50 2,254.610 87 964 50 37,047.039 11 10,159.124|46 8,690.420(67 435.371 86| 243.187 15 1,719.872 48 2,255.575 37 530.296 275.584 718 67 89 88 6.308 4.808 25 25 5 975 44.920 75 25 21.936 32.930 133 75 25 20.801 11.739 104 75 37 13.565 6.925 13 12.663 30 1.506 10 806.600 44 11.116 50| 50.896 — 55.000 — 32.645 12 20.490 13 14.169 40 7,580.663 29,657.859 81 41 849.316 1,824.594 89 24j 548.079 1,600.868 82 75 701.879 78 52.000 2,196.218 59 263.994 1,045.745 2l|| 261.715 25 73|| 1,040.621 52 37,238.523 22 2,673.911 13| 2,148.948 57 701.879 78 2,248,218 59 1,309.739 94|| 1,302.336 77 6,902.618 974.817 42 61 323.474 18.889 64! 31, 282.6831- 11.477150 7.452 22.709 35 41 19.582 68.917 92 66 90.238 1.870 17 299.290 90 8.000 — 7,877.436 03 342.363 95; 294.160(50 30.161 76 88.500(58 92.108 17 307.290 90 21,356.626 815.990 16 06 86.754 105.538 75 72 75 739 105.463 25 21 386.148 18.553 58 394.269 135.892 35 639.698 144.273 39 02 561.901 32 86.235 20 22,172.616 22 192.293 47 181.202 46 404.701 58 530.161 35 783.971 41 648.136 52 421,032.073 18,149.993 48 29 57,639 797 3,674.833 91 67 61,777.328 2,995.255 13 17 17,270.146 448.546 2lj 14,699.407 55|| 439.303 52 55 23,659.308 84.002 34 09 23,123.359 49 128.062 09 439,182.066 77 61,314.631 58 64,772.583 30 17,718.692 76|| 15.138.711 07 23,743.310 43 23,241.421 58 462.114 77.023 81 96 1.393 4.653 10.887 25 75 70.081(42 780|— 9.726 19.110 56 50 16.617 100 68 36.652 99 2 — 539.138 77 1.393|—1| 15.531 — 70.861142 28.837 06 16.717 68 36.654 99 21,838.573 13,425.443 19 93 3,156.721 1,761.056 15 19 2,509.908 1,620.021 24 85 412.745 24.582 50ll 54.417 65 22.233 25 72 1,404 994 136.551 19 89 1,249.942 58 131.686 26 35,264.017 12 4,917.777 34 4,129.930(09 437.328 15|| 76.650 97 1,541.546 08 1,381.628 84 34,292.512|68| 30,994.430|78|| 30.402.289|52| 13,000.512|89|| 11,853.242|30| 175.349|82|| 167.727|23 PROMET Denarni promet Za blago Izposojila Naložbe prejeto | izdano prejeto izdano prejeto izdano 2,092.07^ 71.50 2( 0( 251.321 4.15C >69 )- 199.281 >1( ) 61.971 41? 3" 1- 1 71.71? 7.92( 12, >2. s^gjoc J 24.501 24 133 — 2,163.571 121 255.475(69 1 199.28. 1( ) 62.39' 3‘ l| 79.64; 5.849(0' l| 24.634 24 Zadruge AKTIVA Goto- vina Zaloga blaga Dolžniki Inventar Naložbe premični nepremični I. Nabavne In prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša Sodišč v Celju in Mariboru Hrvatske zadruge II. Mlekarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru III. Živinorejske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru Hrvatska zadruga IV. Vinarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru V. Zadružne elektrarne: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru VI. Stavbinske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru VII. Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru VIII. Vodovodne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru IX. Razne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru Hrvatske zadruge X. Osrednje zadruge: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani 245.429 104.396 77.702 64 74 04 11,255.689 2,325.657 723.178 95 67 65 6,063.194 1,545 503 353.840 03 53 08 630.015 191.845 76.519 69 59 65 2,371.740 445.056 139.806 32 63 319.700 149.158 75 19 427.528 42 14,304.526 27 7,962 537|64 898.380|84 2,956.602 95 468.858 94 234.461 18.051 94 03 461.878 2.275 38 25 1,209.611 21.130 22 50 840.674 36.427 08 49 524.404 16.940 14 668.791 9.588 43 252.512 97 464.153 63 1,230.741 72 877.101 57 541.344 14 678.379 43 36.261 14.223 52 71 7.157 31.833 50 2.404 6.188 25 30.711 12.565 69 16 366.511 39.500 56 101.934 43.404 11.301 13 66 68 50.485 23 38.990 50 8.592 25 43.276 85 406.011 56 156.640 47 23.677 33.408 33 37 228.000 184.004 95 25 449.724 500.416 36 M 57.300 161.746 19 40.000 365.209 68 1.493 1.657 59 20 57.085 70 412.005 20 950.141 20 219.046 19 405.209 68 3.150 79 29.270 30.630 63 05 27.181 4.522 92 525.104 32.384 36 35 53.874 291.871 01 35 139.588 121.909 89 168.732 66.598 28 55 59.900 68 31.703|92 557.488|71 345.745|36|| 261.497|89 235.330|83 59.946123 16 008140 88.475 60.739 28 45 4,415.669 10.000 95 425.573 79.637 35 97 4,170.202 1,221.733 60 77 807.618 382.819 47 39 75.954163 149.214 73 4,425.669 95 505.211 32 5,391,936 37 1,190.437 86 278.486 50.959 70 36 21,362.338 1,312.301 33 65 11,125.469 442.536 55 27 1,506.781 519.086 25 11,292.333 2,126.324 29 1,339.897 44.572 53 33 329.446 06 22,674.639 98 11,568.005 82 2,025.867 42 13,418.657 29 1,384.469 86 7.072 3.578 63 96 129 200 27 584 7.669 16 50 76.415 39 330.043 166.601 03 41 140.834 29 49 10.651 59 3291— 35.253 66 76.415 39 496.644 44 140.863 49 10.820 57.487 75 27 1.394.765 210 437 39 58 700 553 429.669 93 31 373.129 115.124 50 09 163.819150 95.000j— 313 419.625 92 87 68.308 02 1,605.202 97 1,130.223 24 488.253 59 258.819|50 419.939 79 90.151125| 1,654.362|48| 6,184.254|05| 299.828|—1| 8,460 805|29| 136.028|75 Zadruge AKTIVA Goto- vina Zaloga blaga Dolžniki Inventar Naložbe premični nepremični XI. Kmetijsko-strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru 58.771 2.734 60 97.486 25 46.283 83 556.040 139.007 51 165.951 3.350 — 46.554 30 16 61.505 60 97.486 25 46.283 83 695.047 51 169.301 — 46.584|l6 PASIVA Vred- nostni papirji Deleži pri drugih zavodih Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček 13.032 1.000 460 — 42.589 6.735 865 25 50 367.694 114.095 620 58 45 20.246 102.330 34 24 495.548 147.144 24.265 53 01 4,656.136 1,216.312 233.845 92 27 18 5,966.420 2,446.528 158.863 87 65 6,770.922 237.993 22 13 3,108.869 845.698 922.810 25 74 09 331.434 92.102 33.208 76 15 65 14.492 — 50.189 75 482.410 03 122.576 58 666.957154 6,106.294|37 8,571.812 52 7,008.915 35 4,877.378 08 456.745 56 2.000 1.500 — 78.703 815 75 359.054 43.743 14 78 40.917 1.268 03 50 184.936 29.868 30 973.875 10 041 09 1,286.749 78.201 59 53 270.915 5.064 31 25 1,432.404 23.209 39 50 271.615 5.355 43 27 3.500 — 79.518 75 402.797 92 42.185 53 214.804 30 983.916 09 1,364.951 12 275.979 56 1,455.613 89 276.970 70 - 10.407 1.501 100 50 - 15.931 22.737 1.624 45 55 98 8.998 5.099 96 35 274.499 25.261 12.300 50 1.065 810 79 119.156 33.153 321 64 75 52.845 53.778 11 35 116.049 47.579 212 50 84 72 16.701 16.469 192 52 99 94 — 12.008|50 40.293 98 14.098 31 312.060 50 1.875|79 152.631 39 106.623 46 163.812 06 33.364 45 — 377 — 1.560 50 4.187 733.809 95 93 5.485 — 55.870 60.380 343.694 145.921 50 88.805 1,399.914 04 4.115 169.546 50 95 253.458112 158.029149 58.818 06 53.506148 — — 1.937|50 737.997|88 5.485 — 116.250 — 489 615|50 1,488.719 04 173.662 45 41!.487|61 112.324(54 215 50 1.027 1.030 50 586.989 340.732 90 1.034 8.110 20 9, 307.038|75 396 105 - 271.979150 10.75825 162.489167 337.078|25 383.76208 30.016140 394.238108 114.002|42 13.511 9.828 11 18 215 50 2.057 50 927.722 19 9.145 11 703.143|75 282.737|75 499.567|92 413.778|48 " 508.240|50 23.339 29 2.600 3.791 751 50 1,220.133 9.326 46 64 90.905 44 6.742123 1,932.515 123.520 5,444.068 142.102 19 64 2,352.741 1,357.808 19 89 846.161 124.260 56 97 658.309 37.544 40 86 51.120 2.521 44 99 2.600 — 4.542|50 1,229.460 10 97.647|67 2,056.035 — 5,586.170 83 3,710.550 08 970.422 53 695.854 26 53.642 43 25.730 50 10.415 746 — 432.609 167.579 82 37 90.720 2.650 64 1,992.801 263.150 57 8 253.015 1,885.516 71 72 33,867.492 2,222.540 88 1,091.372 95.776 88 43 1,976.085192 187.690j21 284.012 12.082 93 51 25.730 50 H.I6l|— 6C0.189 19 93.370 64 2,255.951 57 10,138.532 43 36,090.032|88 1,187.149 31 2,163.776|l3 296.095 44 — - 701 315 — 89.721 70 26.431175 640 81 24.445 13.525 156 70.896 15 25 320.185 80.508 72 5.098125 28.32584 250.386 7.825 31 53 72.87078 3.745!— — — 1.016 — 116.153|45 640 81 37 970 — 71.052 40 400.693 72 33.424109 258.211 84 76.615(78 — 400 2.115 5941- 449.89896 146 32.719 75 81 40.050 398.764 45 140 245 749.861 62 22 2,282.226 234.990 56 77 6.738 254.287 50 90 169.906 142.750 14 24 5.376 31.420 92 31 — — 2.515 — 450.49296 32.866 56 438.814 45 890.109 84 2,517.217 33 261.026 40 312.656 38 36.797 23 ]—| 34.600|—| 54.415|7l| 27.341195 122.000—1 2,385.817|83| 14,419.532|—| 8.975|—| 5.462|65| — |— PASIVA Vred- nostni papirji Deleži pri drugih zavodih Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček 50 j— G.^oLo 70l|— 65.438 5.169 46 94 36.142 7.184 21 35 228.203 20.990 — 97.329 35 21.753,74 321.347 93.297 01 25 36 228 13448 25 19 333.268 4.678 12 71 62.468! 19 4.009(- 50|— 6.827|50 70.608 40 43.326 56 249.193 — 119.083|09 414.644 26 49.676 44 337.946(83 66.477!l9 Zadruge ZGUBA Upravni stroški Odpisi Obresti Davki in pristojbine Kosmata zguba I. Nabavne in prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru Hrvatske zadruge IZ. Mlekarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru III. Živinorejske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novt rn mes'.u Okoliša sodišč v Celju in Mariboru Hrvatska zadruga IV. Vinarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru V. Zadružne elektrarne: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru VI. Stavblnske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru VII. Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru VIII. Vodovodne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru IX. Razne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru Hrvatske zadruge X. Osrednje zadruge: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani 4,295.568 566 550 139.680 61 01 60 323.963 127.579 63.072 59 46 80 515.384 89 079 2.909 25 86 667.125 100.187 56 630 53 53 01 17.499 10.110 94 25 5,001.799 22 514.615 85 607.373|ll 823.943 07 27.610 19 662 154 37.400 75 209.351130 6.270|25 63.327 3.354 30 70 19.168 1.827 30 50 10.233 280 83 08 699.554 75 215.62l|55 66.682 — 20.995 80 10.513|91 35.436 14.570 29 48 53 13 149 18.160 91 41 4.609 1.478 39 6.414 3.103 85 75 3.140 7.590 75 92 50.036 01 31.310 32 6.087 39 9.518 60 10.731 67 183.671 264.565 97 70 71.721 1,686.160 85 24 26.781 99.732 88 30 4.960 8.998 25 75 — — 448.237 67 1,757.882 09 126.514|l8 13.959 — — — 133.332 72.962 20 87 201.792 86.819 29 88 19.641 22.465 78 08 95 167 23.306 28 85 1.150|50 1.164(85 206.295 07 288.612 17 42.106 86 118.474|13 2.315(35 72.587 12.497 74 94 207.490 46.083 86 17 131.754 50.901 62 69 24.424 12.585 30 25 85.085 68 253.574 03 182.656 31 37.009 55 - h 6,091.069 495.511 38 89 1.642.969 115.914 85 17 1.336.462 168.057 32 15 974.660 48.178 98 435 75 6,586.581 27 1,758.884 02 1,504.519|47 1,022 838 98 435 75 4.445 3 202 68 25 88.820 21.750 10 31 4.512 17.963 29 1.031 127 25 1.616(05 956 94 7.647 93 110.570 41 22.475 29 1.161 25 2.572(99 499.467 283'332 09 19 26.507 28.879 15 3;- 52.177'40 15.458 54 46.949 4.239 75 7.866 21.837 25 41 782.799|28 55.386 48 67.635|94 51.188 75 29.703 66 l,154.229|6l| 148.362|75| 836.79l|ll| 245.816|0l| Zadruge ZGUBA Obratni stroški Upravni stroški Odpisi Obresti Davki in pristojbine XI. Kmetijsko-strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru 118.800 16.999 10 25 55.909 4.341 — 1 120.856:39 9JO2I5O 17.183i75 2.119|25 10.651 2.076 32 11 135.799 35 60.250 — 130.558|89 19.303|- 12.727 43 DOBIČEK Ostalo Kosmati dobiček Obresti Podpora Ostalo 584.126 309.213 363.300 85 01 90 5,500 729 943.699 513.234 67 84 06 19.189 6.436 81 92 40.466 21.656 25 843.283 230.927 112.359 04 36 25 1,256.640|76 6,957.663 57 25,626 73 62.122 25 1,186.569 65 797.772 10 470 11 57 1,289.198 40.577 15 27 5 980 1.870 08 98 128.677 16 338.151)45 17.155)60 808.242)68 1,329.775 42 7.851 06 128 677 16 355.307)05 144.216 49.655 192 08 99 94 8.508 6.123 50 3.653 1.704 221 08 35 94 76.442 54.540 50 118.363 32.192 38 25 194.065 01 14.631 50 5,579 37 130.982 50 150.555 63 317.783 49 150.606 98 317.736 70 232.359)84 17.715 622 52 60 32.481 148.500 21 236.986 1,828,581 01 53 468.390|47 550.096)54 18.338 12 180.981)21 2,065.567 54 534 985 23 148.016195 61.961 . 781 04 50 9.239)50 8.055)82 15.000,— 914.868 330.899 74 16 683.002 18 62.742 54 17.295)32 15.000)— 1,245.767 90 249.398 30.101 31 23 177.873 11.409 10 96 50.043 82 19.31256 185.855 1.600 46 271.883 119.846 45 76 279.499 54 189.283 06 69.356)38 187.455 46 391.730 21 3,134.651 16.408 15 51 11,797.126 703.710 15 59 21.156 1.589 24 9.493 1,352.474 138.769 28 89 3,151.059 66 12,500.836 74 22.745 24 9.493 — 1,491.244)17 92.475 25.166 56 36.842 1.338 14.520 96 4.017 150.705 54.645 97 50 117.641 56 36.842 — 15.858 96 4.017 — 205.351 47 28.458 79.349 42 16 484.721 182.709 60 08 4 19.919 45 76 11.100 176.700 219.366 01 79 107.807 58 667.430 68 19.924 21 11.100 — 396.066 80 275.726)03 l,665.974|9l| 385|27| 34.870|-| 959 695)33 DOBIČEK Popravila Ostalo Zaslužek strojev Obresti Podpora Ostalo 2.060(49 11 o;— 102.667 13 5.871)74 260.069(96 27.464)50 5.568 48 62.722 3.111 50 99.767 10.644 24 35 2.170)49 108.538)87 287.534)46 5.568 48 65.833 50 110.411)59 ReKapitu# Število zadrug Število poročil Število zadružnikov Nekreditne zadruge Denarni promet 91 85 32.768 I. Nabavne in prodajne zadruge 308,135.181 04 37 35 5.345 II. Mlekarske zadruge 37,047.039 11 62 60 3.523 111. Živinorejske zadruge 806.600 44 9 7 1.217 IV. Vinarske zadruge 37,238.523 22 23 22 2.840 V. Zadružne elektrarne 7,877.436 03 35 33 2.597 Vi. Stavbinske zadruge 22,172.616 22 29 27 1.790 VII. Obrtne zadruge 439,182.066 77 13 12 506 Vlil. Vodovodne zadruge 539.138 77 25 21 4.815 IX. Razne zadruge 35,264.017 12 4 4 145 X Osrednje zadruge 34,292.512 68 43 41 1.641 XI. Kmetijsko strojne zadruge 2,163.573 26 371 347 57.187 924,718.704 66 AKTIVA Nekreditne zadruge Gotovina Zaloga blaga Dolžniki Inventar Naložbe Vrednostni papirji premični nepremični I. Nabavne in prodajne zadruge 427 528 42 14,304.526 27 7,962.537 64 898.380 84 2,956.602 95 468.858 94 14.492 II. Mlekarske zadruge 252.512 97 464.153 63 1,230.741 72 877.101 57 541.344 14 678.379 43 3.500 III. Živinorejske zadruge 50.485 23 38.990 50 8.592 25 43.276 85 406.011 56 156.640 47 — IV. Vinarske zadruge 57.085 70 412.005 20 950.141 20 219.046 19 405.209 68 3.150 79 — — V. Zadružne elektrarne 59.900 68 31.703 92 557.488 71 345.745 36 261.497 89 235.330 83 215 50 VI. Stavbinske zadruge 75.954 63 149.214 73 4,425.669 95 505.211 3, 5,391.936 37 1,190.437 86 2.600 Vil. Obrtne zadruge 329.446 06 22,674.639 98 11,568.005 82 2,025.867 42 13,418.657 29 1,384.469 86 25.730 50 Vlil. Vodovodne zadruge 10.651159 329 — 35 253 66 76.415 39 496.644 44 140.863 49 — — IX. Razne zadruge 68.308 02 1,605.202 97 1,130.223 24 488.253 59 258.819 50 419.939 79 — — X. Osrednje zadruge 90.15125 1,654.362 48 6,184.254 05 299.828 — 8,460.805 29 136 028 75 — — XI. Kmetijsko strojne zadruge . . . 61.505 60 97.486 25 46.283 83 695.047 51 169.301 — 46.584 16 50 — l,483.53o|l5 41,432 614 93 34,099.192 07 6,474.174 04 32,766.830 11 4,860.684 37 46.588 — ZGUBA Nekreditne zadruge Obratni stroški Upravni stroški Odpisi Popravila Obresti Davki in pristojbine I. Nabavne in prodajne zadruge 5.001,799 22 514.61585 607.373 11 823.943 07 II. Mlekarske zadruge — — 699.554 75 215.621 55 — — 66.682 20.995 80 111. Živinorejske zadruge — — 50.036 01 31.310 32 — — 6.087 39 9.518 60 IV. Vinarske zadruge — — 448.237 67 1,757.882 09 — — 126.514 18 13 959 V. Zadružne elektrarne — — 206.295 07 288.612 17 — — 42.106 86 118.474 13 VI. Stavbinske zadruge — — 85.085 68 253.574 03 — — 182.656 31 37.009 55 VII. Obrtne zadruge — — 6,586.581 27 1,758.884 02 — — 1,504.519 47 1,022.838 98 Vlil. Vodovodne zadruge — — 7.647 93 110.570 41 — — 22.475 29 1.161 25 IX. Razne zadruge — — 782.799 28 55.386 48 — — 67.635 94 51.188 75 X Osrednje zadruge — — 1,154.229 61 148.362 75 — — 836.791 11 245.816 01 XI. Kmetijsko strojne zadruge . . . 135.799 35 60.250 130.558 89 2.170 49 19.303 — 12 727 43 135.799 35 15,082.516|49 5,265.37856 2.170 49 3,482.144|66 2,357.632 57 ladja PROMET Za blago Izposojila Naložbe prejeto | izdano prejeto izdano prejeto || izdano 70,352.643 10,159.124 11.116 2,673.911 342.363 192.293 61,314.631 1.393 4,917.777 30,994.430 255.475 76 46 50 13 95 47 58 34 98 69 67,240.059 8,690.420 50.896 2,148.948 294.160 181.202 64,772.583 15.531 4,129.930 30,402.289 199.285 67 67 57 50 46 30 09 52 10 3,101.063 435.371 55.000 701.879 30.161 404.701 17,718.692 70 861 437.328 13,000.512 62.397 74 86 78 76 58 76 42 15 89 34 3,474.646 243.187 32.645 2,248.218 88.500 530.161 15,138.711 28.837 76.650 11,853.242 79.615 17 45 12 59 58 35 07 06 97 30 3,049.223 30 2,832.525 1,719.872 48 2,255.575 20.490 13 14,169 1,309.739 94 1,302.336 92.108 14 307.290 783.971 41 648.136 23,743.310 43 23,241.421 16.717:68 36.654 1,541.546 08 1,381.628 175.349 82 167.727 5.849'04|| 24.634 22 37 40 77 90 52 58 99 84 23 24 181,215.161 86 178,125.306 88 36,017.971 28 33,794.445|66| 32,458.178|45|| 32,212.101 06 P A J I V A Deleži pri drugih zavodih Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček 50.189 75 482.410 03 122.576 58 666.957 54 6,106.294 37 8,571.812 52 7,008.915 35 4,877.378 08 456.745 56 79.518 75 402.797 92 42.185 53 214.804 30 983916 09 1,364.951 12 275.979 56 1,455.613 89 276.970 70! 12.008 50 40.293 98 14.098 31 312 060 50 1.875 79 152.631 39 106.623 46 163.842 06 33.364 45 1.937 50 737.997 88 5.485 — 116.250 — 489.615 50 1,488.719 04 173.662 45 411.487 61 112.321 54 2.057 50 927.722 19 9.145 11 703.143 75 282.737 75 499.567 92 413.778 48 508.240 50 23.339 29 4.542 50 1,229.460 10 97.647 67 2,056.035 — 5,586.170 83 3,710.550 08 970.422 53 695.854 26 53.642 43 11.161 — 600 189 19 93.370 64 2,255.951 57 10,138.532 43 36,090.032 88 1,187.149 31 2,163.776 13 296.095 44 1.016 — 116.153 45 640 81 37.970 — 71.052 40 400.693 72 33.424 09 258 211 84 76.615 78 2.515 450.492 96 32.866 56 438.814 45 890.109 84 2,517.217 33 261.026 40 312.656 38 36.797 23 34.600 — 54.415 71 27.341 95 122.000 — 2,385.817,83 14,419.532 — 8 975 — 5.462 65 ' — 6.827 50 70 608 10 43.326 56 249.193 — 119.083 09 414.644 26 49.676 44 337.946 83 66.477 19 206.374 — 5,112.541 81 488.684|72 7,173.180 11 27,055.205|92| 69,630.352|26| 10,489 633 07 11,190.470 23 1,432,372 61 D C B I č E K Kosmata zguba Ostalo Kosmati dobiček Zaslužek strojev Obresti Podpora Ostalo 27.610 19 1,256.640 76 6,957.663 57 25.626 73 62.122 25 1,186.569 65 10.513 91 808.242 68 1,329.775 42 — — 7.851 06 128.677 16 355.307 05 10.731 67 194.065 01 14.631 50 — — 5.579 37 130.982 50 150.555 63 — 468.390 47 550.096 54 — — 18.338 12 186.981 21 2,065.567 54 2.315 35 683.002 18 62.742 54 — — 17.295 32 15.000 — 1,245.767 90 — 279.499 54 189.283 06 — — 69.356 38 187.455 46 391.730 21 435 75 3,151.059 66 12,500.836 74 — — 22.745 24 9.493 — 1,491.244 17 2.572 99 117.641 56 36.842 — — — 15.858 96 4.017 — 205.351 47 29.703 66 107.807 58 667.430 68 — — 19.924 21 11.100 — 396.066 80 — 275.726 03 1,665.974 91 — — 385 27 34.870 — 959.695 33 — — 108.538 87 — — 287.534 46 5.568 48 65.833 50 110.411 59 83.883 52 7,450,614 34 23,975.276)96 287.534 46 208.529 14 830.532|08| 8,558.267 34 ■ . liilVV ,1 j • •