Kako je Libercun *) dervaril.
(Pripovedka.)
V Kerkonoških gorah je nekdaj bival dnh, katerega so se bali hudob-neži, a dobri ljudje so ga Ijubili. Imenoval se je Liberciin.
Zgodi se, da si nekov meščan iz Hrušice da privesti iz gozda derv v kur-javo. Ubožni kmetiči, ki so mu je spravili dom6v, zahtevali so, kar je pra-vica, za storjeno delo. A terdoserčni skopuh je gerdo ozmerja ter skop6ina poplati. Vozniki nijso mogli upati, da bi pri sodniku našli več pravice; otid6 zatorej s potertim sercem in serditi nazaj dom6v.
A meščanu, ki je hotel derva dati razcepiti, pomidi se v to službo neki ves tuj mož. V plačilo nij htel druzega nego perišče tresak. Naglo sta se dogovorila mož in Hruševec, ki je bil jako vesel, da bode tako v dober kup imel kurjave na vso zimo.
Zmenila sta se bila, da se d61o prične tekar jutrodan za rana, in tako je tudi bilo. Uže predno se je danilo, bil je tujec na mesti. Izderl si je iz kolka levo nogo ter ž njo tako silno udrihal po kladab., da so polena in treske dalečS okrog letele.                                                   ,fiai :
HruŠevskega meSSaaa je prebudil ta silni ropot Čudnega dervarja. Naglo se obleče ter pohiti gledat, kako se delo verši. Videč moža ob jedaej aogi stoječega ter z drugo mlatečega po panjeh, ustraši se zel6. rStoj!" zavpije, nin berzo otidi, od kodar si prišel!"
Tujec mu mirao odgovori: nod serca rad, samo poprej rai je to delo okončati ia plačilo dobiti." Delal je zopet čversto in bitro, ne menžč sc za preklinjanje meščanovo.
Razklal je zadnje poleno.   Dervar utakne nogo v kolk, ter potegne iz , torbe veliko Trečo, kamor spravi vsa polena do zadnje iveri.   Zadžne to yso na ramo, ter hajdi z dvorišča.                                        --¦ -'
*) Cešfci se ta iMnišljeni gorski mož imenuje: Ribecal, Ribencal, Riber-col, Ibercol, Libercun, kateri priimek je po Jungmannu prišel od viteza: Ba-bens Dahl ali Dahlen, kar se je pokvarilo v priimek: Kabezabl, in Slovenec je t»di ta uie teko pokvarjeni priimek preložil in rekel: Bepoš tev.       „  -   .    ¦   „
-.-¦¦   ¦   -.   *
VSs osupel gleda za njim HruševsM meščan ter kliče na Tse gerlo: „0 moja derva! moja derva!"
Derv je v vreči bilo nad štiri sežnje.
A dervar se še jeden krat oberne ter mu zaničljivo nazove dobro jutro in potem otide STOjim potem.
Ubogi kmetiči so prihodnje jutro  našli cžle kupe drobno razcepljenih pol&i pred svojimi hižami.   Ker nihče nij povprašal  po  tem obilem lesovji, osvojili so si ga v zameao, katero jim je dobri gorski duh dal  zato,   ker jih je terdi meščan iz Hruševice tako zel6 derl. i'3''. .'                                                          '   !-.j  :."     ' ir. ri-.i:--. .*,.  ;.' -.-¦;.i;i      .-.,    :« a'.    *•      •    •     V.-Ž_     ;