PHIHORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE
UREDNIŠTVO:
Ulica Montecchi št. 6 - III nadstr. (pri Sv. Jakobu)
Tel. št. 93-808
UPRAVA
se nahaja začasno v ulici S. Francesco št. 20
Leto IV - Cena 10 lir - 5 j ugolir - 2.50 din
TRST torek 27. julija 1948
Spedizione in abbon. posule Poštnina plačana v gotovini
Štev. 957
V treh letih izvajanja svoje imperialistične politike so anglo-e.meriike oblasti napravile vse, da. bi Trst ekonomsko vključile t> sklop držav in državic, ki so *e podredile tako imenovanemu enotnemu zapcdno - evropskemu gospodarskemu sistemu, t. j. Marshallovi »pomoči« za povojno gospodarsko obnovo.
Za vključitev Trsta v Mar-thallov načrt iti za gospodarsko in politično podreditev Trsta interesom ameriškega imperializma je bilo najprej potrebno dokazati svetu, da jg Trst kot samostojna gospodarska enota breg gospodarje povezave z Italijo obsojen *a gospodarsko propast in na umetno dihanje. — V tem obstajajo tudi nenehne kršitve mirovne pogodbe, ki so dovedle do tristranskega predloga za revizijo "mirovne pogodbe z Italijo in vključitve trsta gospodarsko v Ualijo — kot že maršalizirano triavo.
Za konkretne priprave za vključitev Trsta v Marshallov plan Se vojaška uprava pripravila celo Vrsto gospodarskih ukrepov, ka-monetarni, valutni in finanč-*i sporazum anglo-ameriške vo-hike uprave s italijansko vlado, temu je sledil carinski sporazum tned STO-jem in Italijo, tako da bilo nikdar carinskih ovir trgovinski aktivnosti med pokraji-**roi Italije in Trstom: 'Nadalje sporazum med vojaško upravo in italijanskim ministrstvom sa pošto, telegraf in telefon, na pod-toffi katerega je bilo sklenjeno kakor je razvidno iz okrožnice, fc* jo je gen. Gaither poslal omenjenim direkcijam, da bo na podžgi tega sporazuma italijansko tninijtmro imelo pregled v. poslovanje pošte, telefona in telegrafa, na premeščanje uslužbencev, na njihovo kvalifikacijsko in kategorijsko razvrstitev.
Višek takih sporazumov in gospodarske politike vojaške upra-pa je uradna vključitev anglo-ameri^cega področja Tržaškega ozemlja v Marshallov načrt «na predlog italijanske vlade» — ne da bi za te kogar koli vprašali, kakor niso nikogar vprašali, ka-Har je šlo za tristranski predlog Blede priključitve Trsta k Italiji.
Za izvedbo svojega načrta za ™ljučitev Trsta v gospodarski si-j?tem. Italije in s tem v Marshal-načrt, se je vsakodnevno kršila mirovna poapdba in to Predvsem v zvezi z ekonomsko Povezavo Trsta z njenim naravnim zaledjem in Z zaviranjem gospodarske in trgovske zveze z Jugoslavijo.
Najotitnejši aokaz takega postopanja na škodo tržaškega de-lovnega ljudstva je, da vojaška '“■Prava še done« noče podpisati trgovinskega sporazuma g FLRJ, *i jc bil predložen letos.
trgovinski sporazum z Jugoslavijo bi prinašal tržaški indu-in prav posebno ILVl znatno povečanje sedanje proiivod-*3*» ker bi tržaški delavci izvrševali v naši težki industriji namočila na račun ministrstva za industrijo FLRJ in * tem bi Jugo-T^ija zalagala tržaško industrijo s potrebnimi surovinami — ?n bi se kot nujna posledica ta-*°j zmanjšala številka brezposelnih.
Mimo vseh omenjenih gospodarskih možnosti, ki bi bile lali-° dane Trstu, je anglo-ameri-ska vojaška uprava v svojih pripravah ca vključitev Trsta v Marshallov plan ustanovila v Tr-Posebno komisijo, ki jo v •rr»tu poznajo pod imenom zVsta-nOva za. izkoriščanje gospodar-virov britsko-ameriškega Področjg Tržaškega ozemlja«, ki ® Ustavljena izključno iz an-0|o-anieriških oficirjev, ne da bi
* za to poklican vsaj oni del P^bivalstva, ki. se strinja s spre-ipjem Marshallovega načrta v Trstu.
Na sedežu tržaške trgovinske Viormre je bil tudj izvoljen na Rastni seji, kateri je predsedoval ?	solastnik tržaških
®ajede[ntc, »konsultivnU odbor ® Marshallov plan, kateri bi imel ">o nalogo posvetovanja — otc0 si zamišljajo anglo-ameri-* * °kupatorji ta posvetovalni r00n in kako malo puhtijo vi-*ti, kaj je dela na tem področ-oospodarsfce dušitve tržaškega ^csP0darstva, nam najbolje pri-azujejo sami tukajšnji hlapci jPerialistov po s vejem listu „7a Voce liberan, ki. cvilijo, da
zvaVCtuva*n* or*a”	*e	P°’
an. da poda sv Oje mnenje o
«**• potreba/i tržaške indu-dv >P ■ t*a s*° srednja in mala in-staja na robu propada in da e nujno, da se vojaška uprava 'n da pozove tudi tržaške y (! <’n,|e h upravljanju »Ustano-
* izkoriščanje gospodarskih ~ir°v» itd. itd.
p° vsem tem je Trst okusil ^ cdobrote Marshallovega pla-nnr'}° ie suhi grah in mleko v čnu Zaman P® 3« trn ptico val od Marshatiove pomoči, r najbolj potrebuje z c dvig .°ie industrije, to je indu.itrij-® surovine It n?*?. b^arl°d*jni pojav vidimo v “ii- V pogodbi za Marshallovo Wnio( je vključeno tudi, da bodo ir, ,.^mprlke uvozili za 100 mili-
to’d
poljedelskih stroji v, med-
iirui>:° ,J‘ iifl	lahko	samo
un c °vala, ker premore velike leSke industrije, fci ne w eJ° obratouati zaradi po-'*njkanja naročil i„ potrebnih
Poročila tov. Kurtloija na V. kongresu KPJ j revi TABOR BIVŠIH POIIIIMH PMUM4NCEV NA UAtOIII
Za bratstvo med narodi!
ZA SPOŠTOVANJE MIROVNE POGODBE!
Le v slogi bomo imeli uspehe v borbi proti imperializmu in novemu fašizmu
..Naša partija pripada
socialističnemu taboru pod vodstvom SZ"
„Naša partija je napravila napake in verjetno je, da se tudi v bodočnosti ne bomo mogli izogniti napakam • Toda tisti, ki govorijo o napakah, ne smejo mimo tega. da se ne bi vprašali, kakšen je njihov pomen v primeri z doseženimi uspehi in kakšen je pomen teh uspehov za izgradnjo socializma", je izjavil tov. Kardelj
BEOGRAD, 26. — V nadaljevanju diskusije o poročilu marSala Tita, Ran-koviča in Djilasa so se oglasili k besedi Številni govorniki. Med drugimi so govorili LIDIJA SENTJURC, RODOLJUB COLAKOVIC, VLADIMIR BAKARIC, IVAN GOSNJAK, delegati Kosova in Metohije, KOCA POPOVIČ, BLAGOJE NESKOVIC VELJKO MICUNOVIC, MIHA MARINKO in drugi.
MIHA MARINKO j« med drugim dejal:
Prej ali slej bo jasno vsemu svetu, da je vodstvo naSe Partije bilo in ostalo dosledno na liniji nauka marksizma, leninizma To so dokazovala, dokazujejo in bodo še dokazovala ne le navadna prepričevanja, temveč dejanja in nesporna dejstva —- stvarnost Izgradnje socializma v naši državi.
Nato je govoril tov. Miha Marinko o protislovjih obtožbe Informbiroja,
STEFAN MITROVIČ je govoril o gonji, ki jo sedaj v inozemstvu vodijo proti KPJ,
Nato je kongres soglasno sprejel resolucijo, s katero se odobrava poročilo centralnega komiteta KPJ.
Na današnjem jutranjem zasedanju kongresa je podal tov. EDVARD KARDELJ poročilo pod naslovom «KPJ V BORBI ZA NOVO JUGOSLAVIJO, LIUDSKO OBLAST IN SOCIALIZEM«.
Poudaril je, da je preteklo skoraj osem let od pete konference KPJ do danes. To razdobje predstavlja eno najvažnejših strani svetovne zgodovine in je tudi velike važnosti za Jugoslavijo. Tov. Kardelj je dejal:
Nedvomno je naša partija napra-vola svojo dolžnost n,* pravičen in časten način tako do svojega ljudstva in delavskega razreda, kakor tudi do Sovjetske zveze in protiim-perialističnih sil. Vsa osvobodilna vojna dokazuje, da je partija s svojo politično linijo dosegla zaupanje delavskega razreda m ljudskih množic in zaradi tega ima danes jugoslovansko ljudstvo tako veliko zaupanje v KPJ in njen program.
Temeljna načela politike vlade FLRJ
Govoril je nato a mednarodnem položaju po dveh svetovnih vojnah in poudaril, da Sovjetska zveza ni iz svetovne vojne nikakor izšla šibka, pač pa zaradi svojega socialističnega reda še vedno ima odločilno vlogo na mednarodnem torišču. Med vojno so po vsej Evropi nastala na-rodno-osvobodilna gibanja, ki so v veliki meri doprinašala k stvari zmage nad fašističnimi napadalci. Borba jugoslovanskega ljudstva, ki jo je vodila KPJ. je imela svojo mednarodno važnost predvsem za radi tega, ker je praktično pokazala vsem zatiranim naiodom, da je oborožena borba možna proti vsakemu okupatorju.
Zahvaljujoč se Rdeči armadi, ki je zadala smrtni udarec nemški vojski, si delovne množice naše države niso priborile samo svoje svobode, pač pa tudi svojo ljudsko res demokratično oblast.
Jugoslavija, Bolgarija, Albanija, Poljska, C SR, Komuni ja in Madžarska so se osvobodile imperialističnega nadzorstva in to je bil nedvomno eden od najvažnejših rezultatov druge svetovne vojne To dokazuje, da imperialisti niso znali izkoristiti druge svetovne vojne za uničenje ali oslabitev socialističnega sistema.
Kardelj je govoril nato o imperialističnem sistemu po drugi svetovni vojni in analiziral ekspanzio-nistične težnje ameriških imperialističnih krogov. Poveličeval je vedno bolj naraščajočo silo demokratičnega tabora pod vodstvom Sovjetske zveze in ljudskih demokracij. Glede Jugoslavije je ugotovil, da narodi Jugoslavije tudi po vojni pošteno izpolnjujejo svojo dolžnost do lastne države in do naprednih in protiimperialističnih sil. Slavna stran borbe narodov Jugoslavije je tesno povezana z borbo naše partije in njenih vodilnih Kadrov kakor tudi z imenom tov. Tita. Vsak poizkus ločitve teh elementov bi pomenilo zanikati zgodovinska dejstva in odvzeti našemu ljudstvu zasluge za njegov doprinos v sploš-borbi protiimperialističnih sil.
Načela, na katerih temelji in mora temeljiti politika r.ašc vlade, 30 sledeča:
1. Delovanje na vseh področjih v borbi za mir in za mirno sodelovanje med raznimi državami na podlagi e-nakopravnosti na splošno in v okviru OZN Sc posebej;
2. gospodarsko sodelovanje t vsemi dr/avami, ki želijo imeti z našo državo gospodarske odnose na osnovi enakopravnosti in vzajemnem spoštovanju sprejetih otoveznosii;
3. politična opor« silam, ki se borilo za mir, demokracijo, narodno svobodo in neodvisnost in za soeiali-
4.	tono sodelovanje in podpora na vseh področjih miroljubni, demokratični in protiimperialicitlčni borbi Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije;
s. razvoj sodelovanja aa vseh področjih s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije na gospodarskem in kulturnem področju, aa se utrdi ia koordinira kupni gospodarski razvoj držav socialističnega tabora.
Pod vodstvom KPJ, >a nadaljeval Kardelj, ni naša država samo zvesto zastopala ta načela, pač pa je bila pri njih izvajanju med najbolj aktivnimi silami. Sedaj, ko se vodi proti naši partiji in naši državi absurdna, breznačelna in nerazumljiva kampanja, ni nihča navedel ’n tudi ne more navesti obveznosti, hi jih naša država ne *■* izpolnjevala. Vendar pa nam očitajo, da .smo prešli na protisovjetske pozicije. Na kakšni snovi se vse to zatrjuje? Te trditve se naslanjajo na izjave, }.i naj bi jih podali vaši voditelji. Predvsem tli res, aa bi bile podane take izjave.
Gotovo so. v naši partiji tovariši, katerim je uspeh zmešal glavo in ki iz teh vzrokov delajo napake, toda ne more se očitati tem tovarišem in še manj vodilnim krogom, da zavzemajo prolisovjestko stališče. Nesmiselno je označevali za protisovjetsko stališče sleherni izraz ponosa za dosežen uspeh naše partije in našega ljudstva ali kaka naivna pretiravanja nekaterih tovarišev, ki jih lahko najdemo ne samo pri nas, pač pa tudi pri vseh drugih komunističnih partijah. Nekatera pretiravanja se lahko razumejo, ko se ve, v kakšnih težkih in trdih pogojih sta se morali naša partija in naša država boriti m*.d vojno in po njej. ’le leta. 1945 ve vodstvo naša partije ostro Kritiziralo bahaš-tvo nekaterih tovarišev. Ta način obnašanja je sedaj skoraj izginil, a tu pa tam še obstaja in proti njemu se je treba odločno boriti. Na vsak način ni KPJ nikoli vodila politike, ki bi jo lahko nazvdll protisovjetsko, in je nedoumljivo, da bi v naših pogojih vodstvo partije za štirimi zidovi podajalo protisovjetske in protirevolucionarne izjave, v istem času pa v praksi izvajalo izredno aktivno politiko sodelovanja s Sovjetsko zvezo kot vodilno silo demoleratične fronte. Ravno tako je nedoumljivo, du bi naša partija sklepala tajne pogodbe z imperialisti in reakcijo, ko z druge strani poziva ljudske množice na brezkompromisno oorbo proti reakcionarnim silam kapitalizma.
NaSa partija, Je nadaljeval Kardelj,
surovin. Tako se bo v Italiji nad avamilijonska armada brezposelnih ie povečala na škodo italijanskega naroda in v t korist ameriških monopolov.
To ni edinstven pojav Marshallovega načrta, takih primerov bi lahko našieii na «totine po esej tivropi. Naj omenimo samo tovarne FIAT v Turinu, ki so ponos italijanske industrije, v katerih skladiščih čakajo tisoči avtomobilov na razprodajo, ki jih zaradi ameriške konkurence rte morejo prodati. Omenil bi lahko, kako so poskušali ameriški monopoli ustaviti pogodbo med Poljsko in tovarnami FIAT za prodajo 2000 avtomobilov FIAT — in je ide P° velikih naporih uspelo prodati. Omenili naj bi tovarne avionev v Franciji, ki so bile večidel zaprte zaradi ameriško-francosket pogodbe o dobavi avionov Franciji po Mar-'ihailovi pomoči itd. itd.
Uvajanje Marshallovega plana
pri nas pa je spremljano tudi s postopnim uvajanjem metod, po Tajt-Hartleyjnv im protidelavskm zakonu <1. To smo najbolje videli ob zadnji sodni razpravi proti tržaškemu proletariatu
Da bi rešilo našo industrijo in razbilo vse nakane ameriških imperialistov, mora tržaško delovno ljudstvo odoovoriti s svojo enotnostjo.
Ce bo tržaški proletariat in Z njim vse delovne množice čvrsto čuvale socialne in politične pridobitve, nam bo brez dvon] uspelo razbiti vse poizkuse imperialistov po tasužnjevanju našega gospodarstva in zadušitvi osnovnih delavskih pravic.
IVAN BUKOVEC-VOJMIR
PRAGA, 26. — V sredo bo priSel v Prago Italijanski socialistični voditelj Pietro Nenni, ki bo verjetno nadaljeval pot v Bukarešto.
je napravila napake in verjetno je, da se tudi v bodočnosti ne bomo m«-gti izogniti novim napauam. Toda tisti, ki govorijo o napakah, ne smejo mimo tega, da se ne bi vpiašali, kakšen je njihov pomen v primeri z doseženimi uspehi, ia kakšen je pomen teh uspehov za izgradnjo socializma.
MI SMO VEDNO PRIPRAVLJENI RAZPRAVLJATI NA NAČELNI POD. LAGI NAPAKE IN DRUGA VPRAŠANJA NASE POLITIKE, NE MOREMO PA SE STRINJATI Z DEJSTVOM, DA NAS ENOSTAVNO OBTOŽUJEJO NE NA PODLAGI DOLOČENIH AKCIJ, PAC PA ZA NEKATERE NAMIŠLJENE IZJAVE O NASI PROTISOVJETSKI POLITIKI IN IZDAJSTVU PRO-TIIMPERIALISTICNE FRONTE, O NASI NOTRANJI POLITIKI, KI NAJ TEZI ZA TEM, DA OBNOVI KAPITALIZEM, IN DA SE OD NAS ZAHTEVA, DA VSE TO PRIZNAMO KOT NASO »NAPAKO*. KE« NASA PARTIJA IN NJENO VODSTVO NI NIKOLI VODILA TAKE POLITIKE IN JE NE MORE VODITI, ZATO NE MORE NASA PARTIJA IN NJEN CENTRALNI KOMITET PRIZNATI VELJAVNOST OBTOŽB PROTI NAM.
Poznam mnogo tovarišev, ki so se obotavljali pred resolucijo Informacijskega urada, ne poznam pa nikogar, ki bi izjavil, da so obtožbe v resoluciji točne. Nasprotno, oni izjavljajo, da to, kar je v resoluciji, ne odgovarja resnici, toda da bi morda bilo bolje, če bi centralni komltet priznal vse te obtožbe, da se ohrani mir v državi. Vodstvo naše partije ni moglo slediti temu stališču, ker naša partija je nastala v dolgi in težki šoli revolucionarnega dela in narodnoosvobodilne borbe; nastala je na izkustvu, bolševikov, NAUČILA SE JE OD STALINA ZAVZEMATI VEDNO NAČELNO STALISCE in zaradi tega naše vodstvo ni mogli priznati «napak», ki v resnici ne obstajajo v politični liniji naše partije.
Vendar, ko smo mi pošteno obrazložili naše stališče m naše predloge za rešitev nesporazuma, so nas označili za nacionali3ts. NEDVOMNO, SO F NASI PARTIJI SlC OSTANKI NACIONALIZMA IN VSI FE DO, DA SE JE NASA PARTIJA VEDNO BORILA MED IN PO VOJNI PROTI TAKIM POJAVOM. VENDAR PA JE tREBA UGOtOVITI, DA SO ŠTEVILNI OSTANKI NACIONALIZMA PRI NEKATERIH KOMUNIStICNIH PARTIJAH. KAKOR SF, JE UGOTOVILO MED PROPAGANDISTIČNO KAMPANJO, KI SE JE TA TEDEN SPROŽILA PROtI NASI PARTIJI.
Lahko zatrdim, tudi če tvegam, da me obtožijo ambicije, da je ravno na-ša partija š svojo nacionalno politiko in s svojim ompodom proti vsem nacionalističnim pojavom mnogo doprinesla v borbi proti nacionalističnim težnjam v nekaterih komunističnih partijah drugih držav. Kampanja, ki Jo je sprožil INFORMACIJSKI URAD, nam bo povzročila mnogo teikoč, ki Jih nihče od nas ni pričakoval, toda kljub vsemu ne more spremeniti osnovnega dejstva, DA NASA SOCIALISTIC-NA PARTIJA PRIPADA SOCIALI. STIČNEMU TABORU POD VODSTVOM SOVJETSKE ZVEZE.
Z droge strani smo prepričani, da Sovjetska zveza in ljudske demokracije, kakor tudi vse delavstvo ia Pro-tiimperialistično gibanje ne morejo odreči podpore državi, ki gre sociali, mu, nasproti in ki je podvržena napadom sovražnikov socializma. Drugačno obnašanje bi pomenilo obsodi-
ti vse državo na imperialistični pritisk. Nadaljevati s takim stališčem prav gotovo ne bi koristilo interna-cionalizmu.
IN PRAV ZARADI TEGA BOSTA NASA PARTIJA IN NJENO VODSTVO NAPRAVILA VSE, KAR JE V NJU-NI MOČI, DA ELIMINIRATA NESPORAZUM MED NAMI IN CENTRALNIM KOMITETOM BOLJSEVISKE KOMUNISTIČNE PARTIJE KOT OSNOVNE SILE SOCIALIZMA.
Najvažnejše sredstvo za dosego tega namena Je, da naia partija in naša država še odločneje delata za socialistični razvoj naše države in da do skrajne meje razvijeta proizvodne sile v do. bro socialističnega sveta, in da smo še bolj aktivni v borbi proti reakciji doma ic na mednarodnem področju.
Vsi vedo, da dosedanja politika KPJ ni bila napačna in hinavska, vsi vedo, kaj je naie ljudstvo žrtvovalo v borbi ob strani Rdeče armade proti skupnemu sovražniku. Glede vseh klevet o naših megalomanskih načrtih in o koncesijah imperialistom ter o degeneraciji našega gospodarstva itd. moram poudariti, da nismo nikoli zatrjevali, da nam je podpora Sovjetske zveze ia ljudskih demokracij nepotrebna, nasprotno ml smatramo to pomoč m vzajemno sodeiovanje med socialističnimi državami kot osnovni pogoj za razvoj in utrditev socialistične stranke. Ker ne najdejo psihičnih argumentov, skušajo tisti, ki nas kritizirajo, obsoditi nas nacionalizma na področju naše gospodarske politike. Značilno je, da se večina sedanjih obtožb proti naši partiji vrti samo okrog teh vprašanj, čeprav ta niso navedena ne v pismih centralnega komiteta boljse-vlške komunistične partije in tudi ne v resoluciji Inlormacijskega urada.
V nedeljo je bil Repentabor že
v zgodnjih jutranjih urah v prazničnem vrvenju.
V popoldanskih urah so avtobusi in kamioni dovažali vedno nove skupine. Med gručami so švigale Žene in dekleta, ki so pripenjale gostom na prsa znak z rdečim trikotnikom, kot so ga poznale vse bivše žrtve nemških taborišč in marsikdo se je prvi trenutek zgrozil ob pogledu na ?nak. s katerim je povE-.nlh toliko trpkih spominov.
Godba «Rinaldi» je že takoj v prvih popoldanskih urah začela igrati delavske in partizanske pesmi. Tudi pevci italijanskega pevskega društva itTomaŽič« so zapeli nekaj pesmi in tako ie povečali praznično razpoloženje množice, kateri »o se pridruževali vedno w
vi prišleci, ki »o jih dovažali avtobusi in kamioni.
Okrog 18.SO jc tov. Bemetič - Marina nagovorila zbrano- množico in jo pozdravila v imenu odbora Zve-ze bivših političnih preganjancev. V počastitev spomina tistih tovarišev, ki so žrtvovali življenje po ječah, taboriščih, al; so bili ustreljeni kot talci se je množica zbrala v enominutnem molku.
Nato je pristopil k mikrofonu tov. Pahor Drago, ki je pozdravil politične preganjance v imenu Osvobodilne fronte. Poudaril je, da je člane OF vedno združevala ena misel, ki j4m je bila glavno vodilo v borbi. Ta misel in cilj je bila borba proti nacifaalzmu in njegovemu popolnemu uničenju.
Pod vodstvom komunistične partije je imela vztrajna borba OP pred petimi leti svoj prvi veliki uspeh. Danes, kakor tedaj, je program OF vedno isti. Združiti hoče vse poštene ljudi v borbi proti imperializmu in proti novim okupatorjem. Zato moramo biti složni, če hočemo imeti uspeh v tej borbi in ostati zvesti nažemu staremu geslu in pozdravu: Smrt fašizmu - svoboda narodu.
Za njim so prinesli pozdrave še zastopnik ZAM-a, ASIZZ-a in Enotnih sindikatov. Končno je spregovoril tov. Riko Malalan z Opčin, ki je dejal med drugim:
«6 e preden se je začelo pravo partizansko gibanje, smo se že zbirali mi, bivši politični preganjanci leta 1926 in 1927 v kamnolomih	in
griiah tukaj v bližini, kjer smo kovali prve načrte za borbo proti fašizmu.
Sedaj se zopet govori o vojni. Toda mi moramo ostati složni in se složno boriti proti novemu imperializmu, da bi odvrnili od nas	to
grožnjo novega gorja. Borili	se
bomo za bratstvo tu&aj med nami, med sosednimi narodi in za sloven-sko-italijansko bratstvo. Borili se bomo tudi za spoštovanje mirovne pogodbe in za povezavo našega ozemlja z njegovim zaledjem. Cas bi bil tudi. d« bi se lahko mi Tržačani sami vladali in da bi odšli domov s svojimi družinami vred tisti, ki nam vladajo sedaj.
Za tov. Malalanom je spregovoril v italijanščini tov. Gasparini Leopold.
BERLIN ŠE VEDNO V OSPREDJU SVETOVNIH DOGAJANJ
Amerikanci popušča j o
Gen. Clay je izjavil, da ZDA želijo, da pride do itlrUtramke konference. in priznal poraz politike nasilja proti SZ- Tri zapadne sile pripravljene sprejeti novo sovjetsko valuto ,^dentsclie Mark
BERLIN ati. — Danes io se sestali poslanik ZDA V. Sovjetski zvezi BEDEJLiL SMITH, poslanik ZDA
V Londonu LEWIS DOUGLAS in izvedenec s ameriškem zunanjem ministrstvu za sovjetska vprašanja CHARLES BOHLEtt. Ro konferenci je gen. C LAV izjavil, da ZDA želijo, da pride do štiristran-ske konference o nemškem vprašanju, (<toda ne v ozračju ustrahovanja«.
Tiskovni urad enotne socialistične stranke poroča, da je gen. Clay s svojimi izjayami pred povratkom v Berlin priznal poraz kakršne koli politike nasilja proti Sovjetski zvezi ter voljo Sovjetske zveze do miru. C LAV JE PRIZNAL
V I*MENU TRUMANA UPRAVIČENOST SOVJETSKE NOTE, ki poudarja, da ameriška vlada ne more opravičiti navzočnosti svojih čet v Berlinu potem, ko je onemogočila delo komandanture in za-zavezniškega nadzorstvenemu sveta.
V Berlinu je medtem MARŠAL SOKOLOVSKI napovedal nove denarne reforme za sovjetsko področje in za Berlin. Američani so tudi y imenu Angležev in Francozov izjavili, da so pripravljeni sprejeti novo sovjetsko valuto v z*, padnih setorjih Berlina. Novi denar se bo imenoval «DEUISCH5
MARK« kakor tisti, ki so ga izdali na zapadnih področjih. <;Bcr-liner Zeitung« poudarja, da se to lahko smatra kot poskus, ki naj omogoči uvedbo enega samega denarja isa vso Nemčijo. List pripominja, du je gen. Clay izjavil, da je pripravljen razpravljati s sovjetskimi oblastmi o vprašanju denarne reforme in da je možno najti pametno podlago za kompromis.
Nemška gospodarska komisija sovjetskega področja ie izdala proglas na prebivalstvo, v katerem poudarja, da ima pedaj nemško ljudstvo valuto, ki je zajamčena po realnem narodnem bogastvu lter jo krijejo vrednostni papirji podpisani po nacionaliziranih pod. jetjih, državnih organizmih ter drugih gospodarskih in političnih ustanovah.
Zapadhi vojaški poveljniki so odredili, naj se odprejo v zapad-nih sektorjih Berlina menjalnice za vzhodne marke. Toda poveljnik sovjetske vojaike posadke v Berlinu MAJOR JEGOROV je izjav«, da je število menjalnic v sovjetskem sektorju zadostno.
Glede oskrbovanja Berlina z letali komentira teicprees, da se Berlinčani sedaj lahko prepričajo, da anglo-amerlški Hivačnt most* ne služi za prevoz blaga iz Frank-
furta v Berlin, pač pa sa prevoz blaga t£ Berlina v Frankfurt in izven Nemčije Anglo-atneriška letala vozijo Us Berlina industrijske proizvode, industrijske naprave in drugo blago in Berlinčani eufijo, da zelo drago plačujejo t .trojo in-dustrijsko lastnino anglo-ameriško demonstracijo sile.
Glede konference med zapadni-ml vojaškimi poveljniki in nemškimi deželnimi predsedniki, ki je bila danes v Frankfurtu, so izdali poročilo, ki pravi, da so dosegli sporazum, na podlagi katerega se mora čim prej izvesti organizacija treh con na podlagi londonskih sklepov.
zooei 48 smrtnih oasodh
ATENE, 28. — APP poroča da je Sofulis včeraj podal ostavko, da pa jo je zopet odtegnil na izrecno zahtevo kralja. V političnih krogih izjavljajo, da bi liberalna večina pod vodstvom Venizelosa hotela prekiniti sodelovanje s populisti,
Iz Aten poročajo, da je vojaško sodišče v Janjini na procesu prot! 101 osebi, ki so bile obtožene kršenja javnega reda, izreklo 48 smrtnih obsodb, 9 pa na dosmrtno ječo.
Po govorih so pevska društva »Tomažič« in društvo z Opčin ob spremljavi godbe «Rinaldi» zapeli več delavskih in partizanskih pesmi. Za njimi so povzeli poslušalci in kmalu je prepevala vsa tisoč-glava množica, da je odmevalo daleč preko bližnje meje v novo Jugoslavijo.
loiiinere ie scatole aHF
V svojem proglasu za izredni kongres KP pravi vodstvo Vidali* jeve skupine, 4a mora biti predkongresna diskusija z najširšo prosto možnostjo izražanja, kritike in avtokritike. Kako pa v praksi pristaši Vidalijeve skupine izvajajo to direktivo svojega vodstva, za katerega smo v našem dnevniku ie večkrat ugotovili, da eno pite in govori, drugo pa dela, nam najbolje dolcazuje zadnje zborovanje OF, v krožku utomaiid«.
Predvsem se je vršilo zborovanje pod klavzulo: kdor nima vabila ne sme na zborovanje! Tako se je zgodilo, ia so morali domov oni, ki so polnih sedem let od njenega obstoja člani Osvobodilne fronte! Tako se je dalje zgodilo, da so prišli na zborovanje tudi nekateri tovariši in tovarišice, ki sploh slovenski ne znajo in ki do predvčerajšnjem sploh niti niso vedeli, kddi ima OF svoja zborovanja. Prišli pa s kljub temu, da izvršijo, kar jim je njihovo vodstvo naročilo, n« pa iz kakšnega notranjega nagiba.
Tišina je bila mej oovorom tov. Blazine, čeravno ni oilo ljudem tam doli na koncu dvorane prijetno čakati, kdaj bo izrekel zadnjo besedo. Slišal si le pritajen šepet: «Questo i nostro, qucslo parla per. noi«. Ko pa se je oglasil tov. Pahor, je bilo *e davno potrpljenj^ konac in ves večer zatajevani gnej se je prelil sprva v vnašanje: «Ch< pensi, c orne parla?» potem pa 1 histerični krik: vNo, non t ver parla contro tl 7narxismo». Ko bilo več mogoče potiskati v •• jeza, ker je bil odgovor nezadov Ijiv, takrat se jim je utrgala sl venska beseda, ki je bržkone edin ki jo premorejo v svojem slovai ju. «Laže», je zasikalo nekoliko ustnic v besnem srdu.	•
Tovariša govornika Blazino obliva rdečica. Z odra meri svoje pomagače. Oni pa se ne zmenijo zanj, ker hočejo do kraja odigrati naučeno vlogo. Ne gre od daleč in stopiti mora z govorniškega mesta, da jih potolaži s svojo neposredno prisotnostjo. Takega škandala jih ni res nihče prosil, da bi ga naredili. Z njim mu le podirajo, kar je »zidal« ves večer. Kako naj se opraviči, kako naj spravi v tem razburkanem morju v pravo smer to zavoženo barko? Krili z rvl ama in išče domislic. Da so to storili neodgovorni elementi, poreče, ki nimajo ničesar skupnega z Vidalijev-ci in da bo bolj držalo, se bo obrnil minje s ponižno prošnjo, naj se sami javijo v uredništvo «Primorskega:» in «11 Lavoratoren, kjer naj odkrito priznajo, da so na lastno pest inscenirali nered. Seveda do danes še niso prišli. Njihova imena pa so: Norma CominotV, Destradi Giovanni, itfario Pugliese, Tendel-la, Giacomini in drugi.
Kaj ne tovarišica Norma, tovori): Blazina in drugi — to najbrž ni niti marksizem niti leninizemf Ne! To so žalostna dejstva! Ta dejstva Da so dokaz, da vam ni niti do marksizma, niti do leninizma, ki ga Imate tako polna usta, temveč da se takemu vašemu početju pravi: razbijon je	»lova nsko-italljanskega
bratstva, predvsem )u razbijanje enotnosti tržaških Slovencev v OF!
Toda zavedajte sc, da je parola kRomperc le scatole all’QF» in njeno izvajanje dostojno zgolj Agne-letla, njemu podobnih iz Giunte In njihovih gospodarjev.
ftntlre Marie sestavil vlado
Del socialistov odločno prnlehlirn proti udeležbi njihove stranke v vladi, ki bo zastopala zgolj interese kapitalistov
PARIZ, 27. — Danes okrog ure ponoči ie Andre Marie predstavil predsedniku francoske republike vse ministre nove vlade.
Vlada je sestavljena iz 28 članov, in sicer 19 ministrov in 8 državnih tajnikov. Politična pripadnost članov vlade po poedinih strankah je naslednja:
Radikalni socialisti: predsedniško mesto (Andre Marie) in 4 ministrstva ter 2 državna tajnika;
socialisti: 6 ministrstev In 2 državna tajnika;
MRP (demokristjani): prav tako kakor socialisti <5 ministrstev in 2 državna tajnika;
neodvisni: 2 ministrstvi Reynaud in Coty in 1 državni tajnik.
Dve državni tajništvi sta dodeljeni že dvema neznatnima desničarskima strankama z zvenečimi imeni socialistične in republikanske stranke.
Nova vlada se ne razlikuje mnogo od Schttmanove ter je celo še bolj desničarska od prejšnje, tako da je član manjšine socialistične stranke Leon Bobien sinoči izročil tisku izjavo, v kateri odločno protestira proti udeležbi članov socia-
listične stranke v novo sestavljeni vladi, ki v tem težkem notranje in zunanjepolitičnem trenutku v Franciji in v svetu ne bo predstavljala drugega kot interese kapitalistov in bo naperjena proti interesom delovnega ljudstva. Obenem protestira, da bosta kolaboracionist za časa nacifašistične okupacije B.ey-naud in še drug njegov somišljenik imela dve tako važni ministrstvi ,kot je ministrstvo za finance in za narodno gospodarstvo. Po drugi strani pa se jo večinska skupina Blumovih socialistov izjavila za vstop v vlado ob glasovanju z majhno večino v glavnem odboru stranke.
Uanal Odra • Donava
VARŠAVA, a«. — Komisija za te-iko-poljsko gospodarsko sodelovanje Je preučila vprašanje zgraditve kanala Odra-Donava, k) bo d«lg 32S ko. Določili so zgraditev prvega dela kanala v dolžini M km med Koj!o (Poljska) m Moravsko Ostravo (CSR). Stroški bodo znaiali okoli C milijard kron.
Waiiace izvoljen
za predsedniškega kandidata ZDA
FILADELFIJA, 26. — Na kongresu Wallaceove stranke, ki jo uradno nazivajo NAPREDNA STRANKA, sta bila Wallacf; in senator Taylor izvoljena za kandida-tata /,a predsedniško oziroma podpredsedniško mesto pri prihodnjih volitvah.
Ogromna množica se je zbrala na zborovanju, na katerem je Wal-lace izjavil, da če bi bil on predsednik, ali če bi bil Roosevelt še Živ, danes ne bi bilo berlinske krize, kajti sovjetski in ameriški voditelji bi se bili že zdavnaj sporazumeli. ZDA so politično zgubile Berlin po londonski konferenci in sedaj nimajo nič več izgubiti, če zapustijo Berlin.
Dejal je dalje, da sedanji polo' žaj v Berlinu ni nastal slučajno, pač pa je posledica tako imenovane odločne politike proti Sovjetski zvezi. Poudaril je, da bo Nemčija Se naprej središče vseh svetovnih kriz, dokler se ZDA ne bodo sporazumele s Sovjetsko zvezo. Obtožil je nato Trumana, da se je dal voditi po finančnih mogotcih, da poživi moč industrijskih, monopolov, kt so finančno podpi-)
rali Hitlerjevo fašistično avanturo. Mir je nemogoč, je dejal Wal-lace. če se Nemčija uporablja kot trdnjava za novo vojno. Ponovno je obtožil ameriško vlado, da noče razpravljati 9 sovjetsko vlado in pripomnil, da ne bi noben evropski narod branil anglo-ameriške politike, če bi nastala vojna.
Omenil ie nato, da bankirji obvladajo demokratično republikansko stranko in so zato odgovorni m «hladno vojno«, ki ie povzročila na tisoče žrtev na bojiščih v Grčiji, na Kitajskem, v Palestini Končno je Wal!ace na kratko povzel obveznosti, ki si jih je prevzel pred ameriškim ljudstvom:
1. Spoštovanje človečanskih pra. vic; 2. postavitev v primeru potrebe velikih monopolov pod državno nadzorstvo; 3. miroljubna pogajanja s Sovjetsko zvezo; 4. zbrati okoli sebe ljudi, ki jim je splošna korist pred 2asebno koristjo; 5. OZN naj postane organizem ki bo lahko na miren način rešil mednarodna vprašanja: 6. pomagati narodoB*, ki trpijo in ne tistim, ki narode izkoriščajo; 7. Izdelati
proanim za načrtno gospodarstvo; 8. borba zn odpravo protidelavskih in rasističnih zakonov.
Program stranke zahteva tudi odpravo Trumanove doktrine, konec vojaške pomoči reakcionarnim in fašističnim vladam v Grčiji, Turčiji, ni Kitajskem, latinski A* meriki in Srednjem vzhodu, opustitev Marshallovega načrta v njegovi sedanji obliki, posredovanje pri OZN. da uvede sankcije proti Francu, nadzorstvo nad atomsko silo, resnično razorožitev, denaci-fikacijo in demokratizacijo Nemčije in Japonske. Odpravo zakona, ki dovoljuje prihod v ZDA fašistom In kolaboracionistom. Program zahteva tudi enake pravice za vse politične stranke vštevši komunistično stranko.
Danes se je začelo izredno zasedanje kongresa, ki ga ie Truman sklical, da skuša rešiti svojo stranko pred vollvnim porazom, ker je njegova stranka izdala pričakovanje ameriškega ljudstva in ker je prodala težke zmage delavcev velekapitalistom in dovolila izglasovanje protidelavsklh zakonov.
PRIMORSKI DNEVNIK
27. julija 1948
Njihovo orožje je obrekovanje
eVoce libera« se zopet raz-
burja, ker prihaja vedno več
jugoslovanskega mleka v Trst. Pri tem trdi, da je temu vzrok nepoštena konkurenca italijanskega gospodarskega združenja, kateremu dobavljajo mleko krnski dobavitelji pod ugodnejšimi pogoji. Mar ne vedo ljudje okrog tega popoldnevnika, da v deželah, kjer vlada kapitalistični sistem, in v tem primeru v Trstu, še vedno velja načelo konkurence, ta pa sloni na proizvajalnih stroških. Vendar pa vsak dobro ve, da pisune okrog tega lista drugje peta žuli. Dejstvo je namreč to, da je kraško in istrsko mleko, katerega so vedno pili Tržačani, začelo zopet izpodrivati razne furlanske in druge italijanske magnate, ki tu trgujejo z mlekom. Saj so ti gospodje že pred časom pisali, da je treba izločiti slovansko konkurenco in kupovati le italijansko mleko. Tudi v tem primeru glede preskrbe mesta z mlekom se je pač pokazalo, da mesto pač teži k svojemu naravnemu zaledju, od koder je vedno srkalo življenjske potrebščine.
Ker pa furlanskim magnatom in ostalim italijanskim producentom kaže, da ne bodo zdržali te borbe, je pisun še zabelil svoje skrpucalo s pripombo, ki naj bi diskretirala kraško mleko in italijansko gospodarsko združenje, ki to mleko uvaža. Drznil si je napisati, da so zaradi tega mleka marsikateri potrošniki že oboleli na tifusu in malteški mrzlici. Poleg tega pa da nima tukajšnji higienski urad nobenega dokaza, da bi jugoslovanski zdravstveni uradi prregledali mleko in do bi ga pasterizirali. Čudno, kar naenkrat je postalo tako nevarno kraško mleko. Do poloma Italije so vse kraško in istrsko mleko izvažali v Trst, kjer so ga vsi pili in vendar ni nihče ne zbolel še manj pa umrl zaradi uživanja tega mleka. Seveda, dragi Tržačani, pozabili ste, da je takrat bila do Postojne mati Italija. Da bo članek vplival na široke sloje potrošnikov tudi z denarnega stališča, je pisun še natvezil, da so jugoslovanski izvozniki takoj pripravljeni, da bi skupno z italijanskimi firmami dvignili do vrtoglavih višin ceno mleku, le da bi kraško Prodajali po nekoliko nižji ceni.
Gospodje zato tako trdno branijo dobičke magnatov, da ti tako laže pritiskajo na široke sloje potrošnikov, ki bi iz tako imenovanih sentimentalnih čuvstev morali kupovati furlansko mleko, ki je dražje od kraškega. Pri tem se pa ljudje okrog tega popoldnevnika poslužujejo celo podlega obrekovanja,
Nesmiselna uvedba dohodninskega davka
Kaže, da niso imeli vsi protesti • lokalnem časopisju prav nobe-iega uspeha v zadevi uvedbe lohodninskega davka na blago v ranzitu in na blago, ki leži v lašem svobodnem pristanišču, žčeraj je časopis »Giornale di 'riesteo objavil brez posebnega loudarka vest, ki jo je objavilo druženje industrijcev po infor-nacijah v odgovornih finančnih iradih. Po teh vesteh je stopil r veljavo dohodninski davek 20. ulija. Kljub temu še vedno pri-iakujemo, da bo izšel glavni ikaz.
Tako je bil zopet nov italijan-ki zakon, ki bo občutno škodoval interesom male in srednje igovine ver male in srednje in-lustrije, uveden tudi na Trža-kem ozemlju. Toda do sedaj ni rojaška uprava dala nobenega >osebnega obvestila, s katerim >i razveljavila to nesmiselno iredbo, ki je vzbudila med rgovskimi krogi toliko nezadovoljstva.
Vsi mali in srednji trgovci kot udi mali in srednji industrijci zjavljajo, da je ta uredba popol-toma nemogoča ter da se ne bi ;mela uvajati na Tržaškem ozem-ju, ki ne spada več k Italiji.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Vojaštvo bo zasedlo
petrolejska podjetja ?
Delavstvo je trdno odločeno, da ge poNtavi po robu tudi takim nakanam
Stavka petrolejskih delavcev traja že 26 dni; 26 dni trde borbe proti nepopustljivosti delodajalcev, ki nočejo upoštevati upravičenih zahtev delavstva.
Pred dnevi smo pisali, da je enotna borba stavkajočih delavcev že prisilila delodajalce na umik s svojih prejšnjih postojank o nepopuš-čanju, toda dogodki zadnjih dni so nam na žalost dokazali, da se položaj popolnoma nič ni izpremenil in da delodajalci nočejo popustiti.
Iz še neznanih vzrokov so pričeli voziti avtobusi; tudi privatni avtomobili svobodno krožijo po mestu, kot « tudi tovorni avtomobili. Ta dejstva so nam dokaz, da skušajo delodajalci z vsemi sredstvi razbiti stavko.
Toda delavci bodo s svojo budnostjo preprečili te nakane. In prav zaradi tega, ker stoje budno na straži, so izvedeli, da bo stopil na Tržaškem ozemlju v kratkem tisti ukrep, ki so ga nedavno uveljavili v Italiji in sicer, da bo vojaštvo zasedlo petrolejska podjetja.
Vest, ki se je naglo razširila v sindikalnih krogih, je baje dal častnik vojaške uprave; toda do sedaj ni bila še potrjena. Prav možno pa bibilo,daje vojaška uprava sklenila mešati se v to stvar, kot je že nekaj časa navada raznih drugih vlad, da se vmešujejo v sindikalne zadeve.
Toda naj si le zapomnijo vsi tisti, ki bi hoteli izvesti ta načrt, da se bodo uresničitvi tega odločno pro-tivili vsi stavkajoči delavci, ki se bodo borili do konca za uresničitev svojih zahtev.
Tudi kovinarski delavci bodo podprli borbo petrolejskih delavcev
Stavka petrolejskih delavcev se še vedno nadaljuje. Kljub raznim nakanam delodajalcev in nekaterih stavkokazov, je morala delavcev po 27 dneh stavke, zelo visoka; trdna in odločna volja vseh je nadaljevati borbo do končne zmage pravic delavstva in do uresničitve vseh njihovih zahtev.
Vest, da bi se hotela vmešati v to stavko tudi vojaška uprava, je sedaj potrjena in lahko podamo celo nekaj natančnejših podatkov. V petek ob 11 je major Humprey, predstavnik departmana vojaške uprave poklical na razgovor stavkovni odbor ter izjavil, da vojaška ne bo več trpela nadaljevanje stavke, ki ovira normalni promet v Trstu.	,	_____ ...._____
Ker primanjkuje zaradi stavke petroleja, bodo prejemala nekatera podjetja tekoče gorivo. Major Hum-prey je še poudaril, da bo vojaška uprava v primeru, da se bo stavka še v naprej nadaljevala, podvzela še strožje ukrepe kot jih je podvzela v Italiji De Gasperijeva vlada ter bo smatrala to stavko kot ilegalno, ker je po njenem mnenju to samo «stavka v znak simpatije« z italijanskimi delavci.
Ob tej ugotovitvi majorja Hum-preya je pripomnil eden izmed članov stavkovnega odbora, da so stopili tržaški petrolejski delavci v stavko zato, da bi dosegli uresničitev svojih zahtev. Toda major Humprey je kar naprej trdil, da «tukaj nismo v Italiji« in da morajo biti torej vsa sporna vprašanja tukajšnjih delavcev rešena na našem ozemlju. Na predlog, d.a bi vojaška uprava intervenirala pri in-dustrijcih za rešitev zahtev petrolejskih delavcev, je maj. Humprey izjavil, da se v to stvar vojaška u-prava ne more vmešati, ker so delodajalci tesno povezani s Conf-industrijo.
Torej postane za vojaško upravo naše ozemlje italijansko takoj, ko gre za to, da broni interese indu-
t/ a	RNJ15E- GLEDALIŠČ- KONCERTI
4CUUOUhjOL RAZSTAVE-FILMI KRITIKE-DR0BT1KE
I*reiuieri»
jCuriie di £am&bMOOl
;oi zadnja premiera letošnje po-le operne sezone je bila o sobo-zvečer na sporedu Donizettijeva itijo di Lamermoors.
\ekateri odrekajo Donizettijevim ■ram vsako vrednost, čes do so mginalne, stilno neenotne in po no obdelane. Deloma bo to dr-o, kajti Donizetti o i moral biti glasbeno velikan, če bi hotel v kem pogledu res neoporečno na-ati vseh svojih 70 opernih del. jro vsaka od njih iir.a kakšen ne-tatek, skoro pri vseh pa je opa-suho inslrumentacijo in banul-rilmiko. Ker pa so v času Doni-lijevega ustvarjanja vladali na ju opere v Italiji poleg njega te [lin. in Rossini, je bit mojster zaradi konkurence prisiljen, da vsaj v nekaterih delih, bol j Dobil svoj glasbeni 'zmz kakor mi ril, če bi bli som. Tako je na-al nekaj opernih stvaritev, ki zali svoje svežosti in lepote, k če-\r pripomore znatno tudi dober reto, še danes polnijo sporede dališč. Dasi je njegovo udej-ovanje veljalo predvsem komični eri (Don Pasguale, L’elisir d'omo-itd.j, velja vendar kot njegovo ;boljše delo sLucia di Lamer->or» — opera resnega značaja, ebino za to opero je povzel no liter Scottovem romanu tNeve-i iz Lamermoors in jo napisal v kordnem času 40 dni. V «Luciji Lamermoors je Donizetti izkori-l spretno vse dramatske momen-zlasti vse odtenke ljubezenskih izorov med nositeljima glavnih og in pri tem uporabil vse mož-
strijcev; spremeni se pa takoj zopet v Svobodno tržaško ozemlje, čim bi morala vojaška uprava braniti interese delovnega ljudstva.
Prikrita pretnja, češ da vojaška uprava ne bo več dopustila nadaljevanja stavke, nas nehote spominja na uvajanje protistavkovnih zakonov. S tem da hoče proglasiti vojaška uprava stavko petrolejskih delavcev za ilegalno, se zdi, da misli nadaljevati z ofenzivo proti delavskerml razredu s popolnim uvajanjem zakona Taft-Hartley. Toda delavci Tržaškega ozemlja se bodo znali s svojo odločno voljo upreti takšnim nakanam. Na vsak način pa bodo imeli petrolejski delavci vso pomoč s strani vsega tržaškega delovnega ljudstva in še prav posebno s strani kovinarskih delavcev, ki so do danes še najbolj občutili posledice uveljavljanja fašističnih zakonov.
Povratek otrok
s počitniških kolonij
29. t. m. se bodo vrnili otroci s počitniških kolonij v Kranju, Črnomlju, Sv. Vidu, Postojni. 4. avgusta pa Je predviden prihod otrok iz počitniških kolonij v Bovcu in Šempetru pri Gorici.
Naprošamo starše, da preskrbijo krstni list svojih otrok, ki bo služil za prehod otrok preko meje; oddajo naj ga v ulici Carducci na sedežu R. K. za Trst in pokrajino.
Zrelostni Izpiti
Zrelostni izpiti, slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu so trajali od 8. do 22. julija. Izpite so dovršili uspešno na višji realni gimnaziji: Benigar Teodor - rojstni kraj Reka, Benulič Saša - Trst, Brinšek Gabrijela - II. Bistrica, Cok Andro-Trst, Flego Uroš - Trst, Gržina Anton - II. Bistrica, Lavrenčič Milena - Maribor, Legiša Drago - Devin, Samsa Stanislav - II. Bistrica, Žitko Stanislav - Ljubljana; na trgovski akademiji:Milovnik Andrej, - Do-renberg, Prelog Savko - Trst; na učiteljišču: Pavletič Bojan - Trst, Perčič Ana Marija - Livorno.
ZAKAJ KAŠ LIST U NEDELJO KI IZŠEL?
V Tržaškem tiskarskem zavodu, ki spada v okvir ■ aložništva tržaškega tiska (bivšega Založništva ePrimorski dnevnik«), je v soboto zvečer izbruhnila stavka uskueniškega delavstva. Da bi se stvar postavila v pravo luč, je podalo Založništvo tržaškega tiska naslednjo izjavo:
Dokler so se dnevniki tiskali v podjetju Stabilimento tipografico triestino, so posamezne uprave redno vsak teden poravnavale vse predložene fakture za tisk svojih listov. V varstvo so nazadnje položile pri podjetju celo posebne kavcije v približni višini enomesečnih računov za tisk. Naravno je, da se je moralo Založništvo tržaškega tiska ravnati po enakih gospodarskih pravilih. Vendar doslej ni zahtevalo nikakega posebnega poroštva v obliki milijonskih kavcij ali česa podobnega. Slo je še dalje in založilo papir za vse liste, ki se tiskajo v njegovi tiskarni.
Razen uprave listov, ki jih izdaja Založništvo tržaškega tiska samo, pa že ves tekoči mesec noben list ni plačal pri blagajnah založništva
Kako se bo odločil upravni svet AGEGAT-a?
Uslužbenci ACEGAT-a zahtevajo izplačilo goditev plač sedanjim življenjskim razmeram
predujma in prila-• Rok potekel včeraj
nosti svojega glasbenega izraza. Nata način so nastali nekateri prizori, ki zares ogrejejo poslušalca tudi glede na kritično umetniško stališče.
Poseben poudarek sobotni predstavi je dalo gostovanje znane kolo-raturne pevke Margherite Carosio v naslovni vlogi. Pevka je nedvomno tehnično in muzikalno odlična, kar je prišlo do izraza zlasti v znani eariii blaznosti» v III. dejanju. Nikakor pa ji niso bili dorasli ostali nositelji glavnih vlog. Luigi Infan-tino v vlogi Edvarda ima sicer lep glasovni material, vendar pa je njegov glas t) raznih legah neizenačen ni v višinah premalo sproščen. Isto velja tudi za tenorista Gianni Cecchinija. Zadovoljiv lik so postavili baritonist Enzo Viario v vlogi lorda Asthona, basist Fernardo Co-rena v vlogi Raimunda in sopranistka Ines Lazzarini v vlogi Alise
Celotna izvedba opere je pokazala slabo pripravljenost, ki je prišla do izraza zlasti v nesoglasju med solisti, zborom in orkestrom, tako da sta imela polne roke dela zbor in dirigent zbora Benaglio, ki je pomaga'. dirigirati skoro že na sceni.
Scenerija je bila okusna, zato pa je toliko bolj motila pozicija nekaterih solistov (zlasti prvo dejanje), od katerih je bilo prečeši« potrebno občudovati hrbtno stran. Da je vsemu temu vzrok improviziranje je jasno, kajti samo t gosti (in če je še premalo vaj) ni mogoče nikdar pripraviti predstavo, kakor bi jo bilo sicer mogoče, če bi imelo gledališče večji stalni ansambel.
Premieri je prisostvovala številna publika.
Preteklo je že mesec dni, ki so zelo pomembni za sedanje stavkovno razpoloženje delavcev ACEGAT-a. 22. junija je namreč Zveza enotnih sindikatov za zasebne in občinske ustanove predložila upravnemu svetu tega podjetja zahtevo, da bi se plača v delovni pogodbi z nekaterimi izpremembami izenačile. Prav tako je Zveza ES zahtevala, da bi podjetje izplačalo vsem delavcem posojilo v vsoti 10.000 lir v trenutku, ko bi se pričela pogajanja; če pa bi se pogajanja ne skončala v teku enega meseca od predložitve zahtev, bo moral upravni svet skrbeti za to, da bo izplačal delavcem še 10.000 lir.
Toda mesec dni je že minil in vendar je ostala še vsa stvar mrtva. Tovarniški odbor, ki je opozoril predsedstvo, da bi se pogajanja končno pričela, je prejel odgovor, da morajo najprej vprašati za svet druge ustanove in med tistimi tudi občinski svet. In zopet je tekel čas naprej, ne da bi prišlo do kakršne koli rešitve. Enotni sindikati so izobesili v vseh delovnih prostorih na stenčasih vse zahteve, da bi jih tako dobro poznali vsi delavci in uslužbenci ACEGAT-a, ki bj lahko na ta način dali svoje mnonje ni tudi nasvet. Vsi uslužbenci, včlanjeni v ES in tudi mnogi, ki so včlanjeni v Delavski zbornici, so se s temi zahtevami strinjali.
Naj omenimo, da Delavska zbornica ni nikoli obrazložila in iznesla svojih zahtev pred svojimi člani; zato pa je skupina uradnikov, ki delajo v ul. Genova, ki so člani DZ.
poslala razen dveh resolucij predsedstvu tudi eno notranji komisiji, prav točno g. Lipošiču, v kateri je zahtevala, da bi podjetje odobrilo vsem uslužbencem predujem in da bi bili o teh zahtevah obveščeni vsi delavci. Seveda je ostala ta njihova želja, samo želja.
Toda, ko so videli, da so Enotni sindikati sklicali izredno skupščino, so se takoj potrudili in objavili posebno poročilo, v katerem pravijo, da bo tajništvo DZ takoj, ko bodo poklicane sindikalne organizacije na urad za delo v svrho pogajanj, obvestilo o vsem svoje člane.
Zato pa seveda ni čuda, da se tudi delavci, včlanjeni y Delavski zbornici obračajo na Enotne sindikate, da po njih izvejo, kako napreduje vprašanje o izenačenju plač in o predujmih.
Poudariti hočemo še, da ni voditeljem ACEGAT-a prav nič mar, da bi se upravičene zahteve delavcev rešile, temveč se zadovoljujejo s tem, da si ob raznih prilikah razdelijo med seboj precejšnje vsote der.arja, o čemer pa smo že pred časom pisali v našem časopisu.
Zadržanje upravnega sveta !n predsedstva ACEGAT-a pa jasno dokazuje, da nima nobenega namena rešiti upravičenih zahtev delavstva, saj so do danes že ob neštetih prilikah pomazali, da niso pripravljeni popustiti delavcem uiti za ped.
Toda delavci nočejo več čakati, ker tudi ne morejo; njihove življenjske prilike so tako obupne, da jim njihova plača ne zadostuje niti za najpotrebnejše življenjske potreo-
Radi bi povečali
število upokojencev pri ACEGAT-u
Medtem ko je tovarniški odbor predložil upravnemu svetu ACEGAT-a zahteve delavcev za prilagoditev plač današnjim življenjskim potrebščinam, so se pojavili še drugi zelo važni problemi, ki so zahtevali nujno rešitev. Zopet so morali predstavniki sindikalnih organizacij vodit; pogajanja in ostro borbo.
Pred časom je tovarniški odbor namreč zvedel, da proučuje upravni svet načrt, po katerem bi upokojil vse tiste delavce, ki so že dosegli določeno starost in ki niso bili več fizično dovolj sposobni za svojo službo. Obrnil se je takoj na upravni svet, da bi mu dal potrebne podatke. Člani upravnega sveta so bili zelo začudeni videč, kako dobro je o vsem obveščen tovarniški odbor, vendar so zagotovili, da bodo pravočasno obvestili vse prizadete o svojih namenih. Toda čeprav je minilo od teka že precej časa, niso prejeli člani tovarniškega odbora še nobenega sporočita.
O tej stvari so seveda zvedeli tudi delavci, in med njimi so bili najbolj zaprepaščeni in ogorčeni prav tisti, ki bi morali biti po tem načrt# upokojeni. Njihovo ogorčenje in zaprepaščenje je seveda razumljivo, če pomislimo, da danes še delavec, ki je redno uslužben, prejema le toliko plače, da se komaj preživlja; položaj upokojenca pa je naravnost obupen.
Na skupščini, ki se je vršila v četrtek, pa je tovarniški odbor obrazložil prizadetim delavcem zadevo ter jim je izjavil, da bodo o tej stvari še razpravljali v odboru, pa naj bo zadržanje upravnega sveta pozitivno ali negativno, in šele oo natančnejšemu proučevanju r.o predlog predložen odgovornim krogom.
Drugi predlog, ki so ga stavili Enotni sindikati, je, ds bi postali tudi kretničarji ACEGAT-a, ki so bili do sedaj uslužbeni kol izredni delavci, redno nastavljeni delavci ter bi torej prejemali tudi plačo kot vsi delavci. Prav isti predlog so postavili tudi za žensko osebje, ki ima vso pravico do enake plače.
Potem pa je še vprašanje menze tega podjetja. Predstavniki delavcev prav sedaj proučujejo načrt, kako bi izboljšali hrano v tej menzi. Ker že govorimo o menzi, hočemo poudariti, da prejemajo vse postrežnjce v tej menzi zelo nizko plačo, da ua morajo kljub temu delati še ogromno nadur, ki jim jih nihče ne pla-
ča. Enotni sindikati jih seveda niso pozabili, kakor tudi niso pozabili ra problem snažilk delavnice y Brolet-tu, ki so nekaj časa prejemale posebne nagrade za nadure, katere pa so jim brez posebnega obvestila odvzeli, ne da bi o tem sploh bili obveščeni tovarniški odbori.
Se več takih problemov bi lahko našteli, toda za enkrat jih ne bomo, ker nočemo odvrniti pozornosti delavcev ACEGAT-a od najvažnejših problemov, ki so: prilagoditev mezd današnjim življenjskim potrebam, vprašanje predujmov itd , ki zahtevajo od vsega delavstva najodloč-nejšo borbo.
Urii ITrašhe avtomobilne zveze ri.zo. o' na progi Trebče-Trsi in obratno
DELAVNIKIH:
OB
Trebče, odhod v Trst ob 6.15, 8.05, 14.10.
Padriče, odhod v Trst ob 6.20, 8.10, 14.15.
Bazovica, odhod v Trst ob 6.45,
8.30, 14.30, 18.30.
Prihod v Trst ob 7.05, 8.30, 14.5G, 18.45.
Odhod iz Trsta ob 7.30, 13.00,
18.00, 19.10.
Bazovica, prihod iz Trsta ob 7.50, 13.25, 18.25. 19.30.
Padriče, prihod iz Trsta ob 7.55,
13.35, 19.35.
Trebče, prihod iz Trsta ob 8.00, 13.40, 19.40.
OB PRAZNIKIH:
Trebče, odhod v Trst ob 7.00,
9.30, 13.30, 19.00
Padriče, odhod v Trst ob 7.10,
9.35, 13.35, 19.05.
Bazovica, odhod v Trst ob 7.30,
10.00, 14.00, 19.30
Prihod v Trst ob 7.50, 10.20, 14.20,
19.50.
Odhod iz Trsta ob 8.30, 12.30,
15.00, 20.30.
Bazovica, prihod iz Trsta ob 8.50,
12.50, 15.25, 20.50.
Padriče, prihod iz Trsta ob 8.55,
1255, 15.30, 20.55 Trebče, prihod iz Trsta ob 9.00,
13.00, 15.35, 21.00.
Izpiti za imimot/anjii
v trgovinski mornarici v Trstu
Rok za predložitev prošenj za izpite, ki bodo 10. avgusta s strani kandidatov, izteče dne 3. avgusta t. 1. Prošnje morajo biti sestavljene na kol-kovanem papirju (L 24) In opremljene z vsemi predpisanimi dokumenti.
ščine. Predujem, za katerega so zaprosili, bi jim prav gotovo ne služil za razne zabave .temveč bi jih samo pomagal vsaj začasno zavleči svoje propadajoče domače gospodarstvo. Njihova zahteva za izenačenje plač pa je popolnoma utemeljena, ke.- je namreč mezdna pogodba, še sedaj v veljavi, zapadla že 30. novembra lanskega leta.
Toda delodajalci nočejo prav v ničemer popustiti: niti pri plačah, niti pri predujmih. Delavci so zato sprevideli, da jim ne preostaja drugega kot borba. . ato pa so poverili na izredni skupščini tovarniškemu odboru nalogo, da pripravi vse za bodočo stavkovno gibanje, če se ne bi upravni svet premislil ter pričel s pogajanji in 7 izplače-njem zahtevanega predujma.
Voditelji podjetja imajo zato ramo še dva dni časa, da se odločijo. V primeru, da bo tudi ta poziv naletel na gluha ušesa, bodo delavci stopili v odločno borbo za svoje pravice.
Včeraj potekel rok
za odgovor vodstva ACEGAT-a
Včeraj je potekeL, rplj, ki $q .ga postavili delavci ACEGAT-a upravnemu svetu, da bi končno določil datum, ko bi se pričela pogajanja za rešitev vseh zahtev delavstva, ki jih je predložil tovarniški odbor že 22. junija. Med temi je tudi zahteva o izplačilu predujma vsem delavcem ACEGAT-a.
Toda kljub temu, da je določeni rok že potekel, ni o odgovoru ne duha ne sluha. Torej hočejo gospodje iz upravnega sveta ACEGAT-a ponovno spregledati upravičene zahteve in potrebe delavstva?
Ce se bo njihov molk podaljšal, bodo delavci seveda prisiljeni pričeti z odločno borbo, da dosežejo uresničitev svojih zahtev. Ali hočejo gospodje upravnega sveta, da pride do stavkovnega gibanja?
ALI SI ZE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
isoodnom
skozi Trsi oa olioipiiodo v London
niti najmanjšega zneska na račun tiska in papirja. Založništvo je dva tedna molče dojruščalo tako stanje vedoč, da so njegovi pogodbeni delovni odnosi z delavstvom neodvisni od omenjenih plačil, in je brez oklevanja izplačalo delavstvu vse njegove redne in izredne prejemke.
V tretjem tednu je založništvo opozorilo uprave listov na njih obveznosti, vendar je še samo delno iz svojih prosto razpoložljivih sredstev izplačalo delavstvo in krilo tudi ostale materialne obveznosti, delno pa je moralo najeti kratkoročno posojilo za kritje vseh mezd.
V četrtem, to je v preteklem tednu, je Založništvo tržaškega tiska pismeno opozorilo posamezne liste na nujno potrebo, da poravnajo svoje obveznosti. S sredstvi, ki jih je imelo iz dohodkov svojih listov, je poravnalo materialne stroške za ves tisk, nastale v tem poslednjem tednu. Ko pa je bilo treba v petek izplačati tedenske plače delavstva, mu je trenutno ostalo na razpolago le. toliko, da je lahko krilo eno tretjino delavskih prejemkov.
Zn dan prej je ravnatelj Tržaškega tipkarskega zavoda o priliki rednega tedenskega sestanka s tovarniškim odborom opozoril na okoliščino, da izvenzaložniški listi doslej še niso poravnali svojih obveznosti. V petek je izplačala del prejemkov delavcem, ki so bili v trenutni potrebi, in zagotovila ostalim, da oo nemudno izplačala vse mezde, čim bo zbrala vso potrebna sredstva.
V soboto dopoldne je predstavnik izvenzaložniških listov upravniku tiskarne zagotovil, da bodo listi pla čali svoj dolg. Ker se to do večera ni zgodilo, je ostalo založništvo trenutno brez zadostne gotovine. Ko se je tovarniški odbor zvečer po sestanku delavstva zglasil pri upravniku tiskarne in mu sporočil sklep o stavki, je ta izjavil, da stavi podjetje delavstvu na razpolago 25 do 30 odst. vseh plač, kolikor so znašala sredstva, ki jih je utegnilo še zbrati iz vseh založniških blagajn, toda odbor je ponudbo odklonil.
Tako je nastala stavka, ki je izbruhnila v trenutku, ko bi se moralo pričeti delo za nedeljski «Primorski dnevnik«, čeprav je ravno njegova uprava v okviru založništva poravnala vse svoje obveznosti in so tudi delavci pripoznali, da bi morale posamezne uprave in torej tudi uprave izvenzaložniških listov plačati svoje dolgove, kar seveda ni odločilno za izplačilo delavskih mezd in čemur tudi založništvo niti najmanj ne oporeka.
Glede na vse to Založništvo tržaškega tiska ugotavlja, da je stavka izbruhnila iz finančno-tehničnih razlogov, ki so nastali zaradi stališča, ki so ga kljub formalnemu obetu svojega predstavnika zavzeli izvenzaložniški listi. - aložništvo se nadeja, da mu bodo ti listi nemudno preskrbeli obetana denarna sredstva, za kar se je eden Izmed njih še včeraj pismeno izrazil.
V ostalem je založništvo z začasno zastavo dela svojega premoženja ponovno krilo svoje obveznosti do delavstva in se je tako stavka ze sinoči, zaključila.
»MB
Torek 27. julija
Dušan, Zila Sonce vzhaja ob 4.40, zahaja ob 19.30. Dolžina dneva 14.59. Luna vzhaja ob 22.32, zahaja ob 10.50.
Jutri 28. Julija
Zmagoslav
Spominski dnevi
1941 se je pričela na Hrvatskem ter v Bosni in Hercegovini ljudska vstaja proti okupatorju.
PRESKRBA
IZLETI
Izredna delitev konserviranega mesa na nakaznice AVISS. Sepral javlja lastnikom nakaznic AVISS, ki imajo pravico na izredno delitev konserviranega mesa, da je delitev podaljšana do 31. t. m.
Razdeljevanje masti. Danes bodo začeli deliti v mestu in podeželju po 400 gr masti na odrezka I in II - maščobe živilske nakaznice. Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena v mestu 80, v deželju 82 lir za kg.
RAZNO
Nova določila plačevanja dohodninskega davka. Tržaško finančno nad-zorništvo javlja vsem prizadetim, da je 21. t. m. stopil v veljavo ukaz s spremembo in dodatki glede plačevanja dohodninskega davka.
Prizadeti se lahko javijo za točnej-ša navodila registerskemu uradu dohodninskega davka v ul. Udine 1.
Ulica zaprta za promet. Mestna občina sporoča, da bo od danes naprej del ul. Brunner med vialem XX septembra in ul. Crispi zaprt za promet zaradi popravil na cesti.
Izžrebanje številk loterije.
SIAU Sv. Ana javlja, da so spodaj navedene številke bile izžrebane in da se dobitki nahajajo na razpolago lastnikom na rajonskem sedežu pri Sv.
St 3700 - radijski aparat; št. 2130 -zapestna ura; št. 4972 - šunka 5 kg; št. 3001 - puran; št. 4425 - zajec; št. 5963 - 2 steklenici likerja; št. 4035 -presenečenje.
Obvestilo univerze. Sporočamo, oa se bo vršil med počitnicami tečaj statističnega vežbanja. Vsi dijaki, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja, naj se javijo pri šolskem slugi A. Coos-u do 28. t. m.
FOTOGRAFIJA
Kakoj rabi vsak začetnik mojstra, ki ga v najkrajšem času izuri v njegovi stroki, tako rabi tudi vsak začetnik fotograf vodnika, ki ga spiemlja na težki poti tega lepega športa in mu razkrije vse skrivnosti, ki jih vsebuje fotografska stroka.
aTržaško planinsko društvo« si je nadelo z ustanovitvijo fotografskega odseka hvalevredno nalogo, da nudi vsem ljubiteljem fotografije priliko, da se povzpnejo do najvišje stopnje brezplačno in da tako šte-dijo na času in denarju.
Starejši amaterji, bogati na izkušnjah in podkovani teoretično in praktične, v vsakem vprašanju, so na razpolago vsem ljubiteljem, bodisi začetnikom bodisi že naprednim. fotografom in to vsako sredo ob 20 uri na trgu Ponterosso 6-1/.
Nikdar ne bo zadosti poudarjeno, da se nufii s temi sgftaft&ž, fn, predavanji najlepša prilika mladini in v prvi vrsti srednješolski mladini, da se v kratkem času izuri v tem
PDT priredi v nedeljo 1. avgusta izlet v Skocijan. Odhod ob 7. uri iz ul. F. Severo. Vpisovanje in informacije pri Pircu, Settefontahe 3 in pri Geču, Trg Tra i Rivi v Rojanu
Pijanec je hotel skočiti s strehe
IZLET PDT NA TRIGLAV
Planinsko društvo v Trstu priredi v soboto 14. avgusta popoldne in v nedeljo 15. planinski izlet na Triglav od priliki otvoritve Tržaške koče na Doliču.
LETOVANJE V BOVCU
Planinsko društvo sprejema še vedno vpisovanja za letovanje v Bovcu. Odhodi bodo vsako soboto pri-čenši 24. t. m. Na razpolago je še nekaj prostorov za tretjo skupino, ki bo odšla 7. avgusta. Vpisovanja v trgovini Marcela Nadliška, ulica Giuliani 13.
Izlet v Skocijansko jamo priredi P. D. v Trstu tudi v nedeljo 8. avgusta. Vpisovanje pri Pircu, Sette Fontane 3 in v čevljarni Gec, Rojan, Trg Tra i Rivi do vključno 29. t. m. Odhod iz ulice F. Severo ob 7. uri zjutraj.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za primorske partizane darujejo ob 25-letnici poroke tov. Riharda in Zorke Blokar ožji prijatelji 775 lir.
Za sirote padlih partizanov daruje Zivič Zora 300 lir.
Za aretirane tovariše iz ladjedelnic darujejo žene iz Ricmanj 820 lir, žene iz Mačkovelj so nabrale 9 in 1/2 kg raznega živeža ter 500 lir, žene iz Boršta pa 17 kg raznega živeža in 730 lir.
lil RADIO lil
7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila. 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Novi svet, 12.10. Ruska narodna glasba. 12.45. Na. poved časa in poročila. 13.00. Iz sK* vanskih oper. 13.30. Orkester Rusell Bennet. 14.00. Dnevnj pregled svetovnega tiska. 14.15. Pestra glasba. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Naša povest: »Janez Jalen - »Ovčar Marko«. 18.15. Mendelssohn: Violinski koncert v e molu. 18.40. Samospevi za glas in kla* vir. 19.00. Angleščina po radiu. 19.30; Lahka glasba. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Komorna glasba. 20.30, Iz domače knjižne police. 20.45. Zabavna glasba. 21.00. Pester večer. 22.00. Simfonična glasba. 22.30. Plesna glasba. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek.
Odg. urednik STANISLAV RENKO Tiska Tržaški tiskarski zavod
MALI OGLASI
SLOVENSKE hrvatske in Italijanske knjige kupujem. Ponudbe na upravo
lista.
ZAHVALA
) Vsem, ki so našega nepozabnega soproga, brata in svaka
Franca Kuk-a
spremili na njegovo zadnjo pot, se najtopleje zahvaljujemo. Iskreno zahvalo Izrekamo pevskemu zboru. * Žalujoča družina KUK.
ZAHVALA
Ro nagli smrti so predvčerajšnjim pokopali v Sv. Križu 24-1 etno
tov. Zoro Košuta
Žalujoča družina ge vsem, ki 50 pokojnico spremili k zadnji poti, najlepše zahvaljuje. Posebna zahvala pa gre predvsem svetokriški godbi, mladini, pevcem in vsemu prebivalstvu.
Žalujoča družina KOŠUTA
Včeraj zjutraj je prišla skozi Trst z Orient ekspresom jugoslovanska olimpijska telovadna vrsta, ki potuje v London. Člani tržaške telovadne vrste, ki se pripravljajo za balkansko-srednjeevropsko prvenstvo so jih na kolodvoru pozdravili. Snidenje je bilo zelo prisrčno, posebno ker Jugoslovani niso pričakovali. Telovadci in telovadke, ki imajo plave hlače in rdeči gornji del trenerke z napisom Jugoslavija so kmalu poskakali iz vagonov in so se takoj zanimali, kako napreduje tržaška vrsta. Med njimi smo opazili vodjo moške vrste Borisa Gregorko, odličnega Kujundžiča in Grilca, Longyko, brata Jeliča, Bol-tižarja, Janeža in druge. Zensko vrsto pa sestavljajo Marta Pustišek kot vodnica, Vida Gerbec, Tanja Kober - Zutič, Zlatica Mijatovič, Dragica Basletič, Draga Djordje-vič, Ruža Vojsk, Neža Černe, Milica Rožman in kot rezerva Dragana Dijalovič.
Z ekipo so odpotovali tudi sodniki in sicer Jelica Vazzaz in Dušica Radivojevič za žensko in pa Stane Vidmar za moško vrsto. Pričakovali smo tudi Toša Primožiča, bivšega svetovnega prvaka, vendar smo izvedeli, da bo prišel čez nekaj dni skupno s tremi tekmovalci. Telovadci so bili precej žalostni zaradi odsotnosti znanega Vadnava in pa zaradi smrti najboljšega jugoslovanskega tekmovalca Stefana Bel-čiča.
Kot so sami izjavil, ne pričakujejo dobrega plasmaja kot vrsta, vendar tipajo na najboljši uspeh nekaterih posameznikov posebno pa Grilca in Kujundžiča. Zensko vrsto pa sestavljajo po večini mlajše moči, ki so v enem letu treninga pokazali ogromnega napredovanja.
Vlak Je potegnil, iz njega je donel prisrčni pozdrav »Tržačani, zdravo!« in vlak je kmalu izginil izpred oči.
Jugoslovanskim tekmovalcem želimo obilo uspeha in mislimo, da bodo dali vse sile iz sebe, da častno zastopajo svojo domovino.
V nedeljo zvečer, le nekaj pred polnočjo, so poklicali policijsko »Emergenzo« po telefonu v hišo na Čampo Marzio št. 4 Malo prej je namreč 27-letni Rossit Karel, ki stanuje v omenjeni hiši sklenil, da si bo vzel življenje. Verjetno za korajžo se je prej že malo napil m ko je bil že precej vinjen, je splezal na vrh strehe, od koder se je počasi spustil na rob, prav do žlebov, da je zazijala globoko pod njim mestna ulica.
Ze se je spustil, da se bo pognal v globino in v gotovo smrt, ko ga je zgrabila za lase nevidna roka in ga potegnila na varno. Nek sosed, po imenu Viezzoli Anton, ki je videl nezdrave namene vinjenega Rossita, je namreč skočil v podstrešje in ravno v zadnjem trenutku potegnil skozi podstrešno okno Rossita na varno in ga tako rešil gotove smrti.
Policija je nesrečneža odpeljala najprej v zapor, kjer ga je pregledal zdravnik Rdečega križa in ukazal, da ga odpeljejo v bolnico na opazovanje.
Še en poskus samomora
Prav tako v nedeljo zvečer okrog 21. ure je moral priti režilni voz v bar »Polak« na Goldonijevem trgu, kjer se je zvijala v krčih Marija B. Brž so jo prepeljali v bolnico, kjer so ji izprali želodec in je bila naslednji dan že zopet dobra.
Zdravnikom je izjavila, da si je hotela vzeti življenje zaradi družinskih neprilik in da je zaradi tega zaužila 20 tablet «Trioseptale».
Trsi - pribežališče iihoiapcev
Trst postaja vedno bolj pribežališče tihotapcev in mednarodnih pustolovcev, kar je značilno za vsa velika pristanišča, kjer se zbira mednarodna sodrga. Tihotapstvo vseh vrst je v naj lepšem razvoju in je to menda edina panoga trgovine, ki ne pozna krize vkljub velikemu številu policije, ki je tihotapcem vedno za petami.
V soboto je pristaniška policija ustavila nekega tujca in mu našla pri preiskavi 200 tisoč italijanskih lir, ki jih je skrivaj prinesel iz Jugoslavije. Istočasno so < dvema potnikoma, ki sta prITa s parnikom iz cone B, zaplenili 740 jugoslovanskih cigaret.
Malo dni prej so na bloku pri Bazovici zaplenli Andreju Gregoriču in Scampi Antonu iz Bazovice 38 litrov bencina vojaškega izvora.
V nedeljo so na devinskem bloku
ustavili Di Giovannijo Oslavija in Samca Jožeta, oba iz Trsta, ker sta hotela pretihotapiti v Italijo 800 kg sladkorja, ki sta ga pokupila od raznih ljudi v Trstu. Verjetno izhaja sladkor še iz velikonočnih zavojev, ki so jih prodajali v Trstu po znižani ceni.
Pri Pertot Ani na Lonjerski cesti št. 177 je policija zaplenila 7 cevni radio ameriške znamke in tihotapskega izvora. Poleg navedenih je policija zaplenila v petek in soboto še 4180 jugoslovanskih, angleških in ameriških cigaret, ki so jih hoteli ti »trgovci« uvoziti ali izvoziti iz Tržaškega ozemlja, pa jih je policija pri njihovih poslih presenetila.
KINO
SUPERCINEMA: »V tvojem naročju«, C. Boyer.
FENICE:	»Ljubezenski	občutki«,	D.
Durbin.
FILODRAMMATICO: »Beli vrag«, R.
Brazzi.
ITALIA: «Tvoja za vedno«, D. Durbin. ALABARDA: «Alaska», M. Lindsay. MASSIMO: «Steklcni ključ«, V. Lake. KINO OB MORJU: »Dekle In dvojne copate«, D. Durbin.
ARMONIA: «Razkošje zvezd« SAVONA:	»Tajni Tarzanov zaklad«,
VVeissmuiler.
IDEALE: «Kako sem izgubil vojno«. MARCONI: «Balalajka», E. Nelson. RADIO:	«Iščemo gospodarja«, M.
Prešle.
VITTORIA: »Zaljubljenci«. C. Boyer. BELVEDERE: «Borbe v džungli«. NOVO CINE: «Maske in bodala«. IMPERO: «Agent K 7», W. Mc Grall. VIALE: «Imenujem se Julija Ross«. GARIBALDI: »Bambi«.
VENEZIA:	»Buffalo Bill zopet v
sedlu«.
AZZURRO: «Morski razbojnik In knež-KINO SKEDENJ: «Slava Moskvi«. VTTORIA, 17: «Sence na Brodwayju», G. Raft.
Gregorčiča. Murna in Jurčiča
v miniaturni izdaji ter druge SLOVENSKE KNJIGE dobite
v knjigarni
ŠTOKA
TRST - ul. Milano 3?
Priporočamo znano Kleir.mayerjevO
priročno slovnico italijanskega jezika
Kino na Opčinah
V SREDO in ČETRTEK poskrbita STANLIO in OLIO za bučen smeh in zabavo v filmu:
Gusar zapade*
V ČETRTEK pa zopet nekaj živahnega v filmu:
Cigančka svci
Prihodnjo SOBOTO in NEDE; LJO pa film izredne zanimivosti in krasote:
Zle slutnje
IZLET v
BOVEC
V NEDELJO 15. AVGUSTA 1948 Vpisovanje pri vseh potovalnih uradih do 31. julija 1948-Informacije telefon štev. 29-243
IZLETI NA
Sv. Goro,
\ Ljubljano in na Reko
Vpisovanje pri vseh potovalnih uradih do 31. julija 1948-Informacije telefon šteu. 29-243
OBJAVA
Obveščamo vse naše cenjene odjemalce, da se prične
velilta ra z preti u ja
VSAKIlVIlSTNIiliA MII.KTNIiliA Ill.ftliri Z/l KONEC SHZUiVE
II L A C	K - P K
Pil i z h R n Iti n z m 17. a lil IH CENAH
Prepričani smo, da boste v VELIKI IZBIRI, ki jo imamo, dobili VSE PO VASEM OKUSU, KAKOVOST IN CENO.
V vašem interesu je. da pri nakupovanju obiščete tvrdko
Magazzini del Corso
TRST - GALLERIA PROTTI * TRST