CELJE 20 .JULIJA1978 — ŠTEVILKA U — LETO XXXíT — CENA 4 DINARJE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Ker se odpravljate na dopust, smo vam pripravili izjemno bogato šte- vilko, v kateri vam ob celjskem občinskem prazniku predstavljamo tudi večji del celjskega gospodarstva. Dogodki v minulih dneh so se vrstili, skušali smo jih zabeležiti vse in vam jih predstaviti v sliki in besed. Iskreno upamo, da nam je to uspelo. V imenu uredništva čestitamo prazniku celjskih občanov in seveda tudi ob 22. juliju. MILAN SENIČAR s sobotnega zbora borcev Tomšičeve brigade na Dobmi. Foto: T. TAVČAR OBLETNICE - SPODBUDA ZA DELO Dvajseti jidi) je praznik delovnih ljudi celjske občine. Zato se bo v teh dneh zvrstilo v Celju, Vojniku in dru- gih krajih več političnih, kulturnih, iportnih in družabnih prireditev. Z nji- mi bomo počastili spomin na dan, ko je bila pred 37. leti .ustanovljena celj- ska partizanska četa, ki je komaj tri mesece po vdoru nacističnih sil v na- šo domovino, áe zanetila plam&n vsta- je, ki ga okupator, kljub silni vojaški premoči in strahovitemu nasilju ni mo- gel nikoli pogasiti. Zato upravičeno Štejemo 20. julij za začetek oborože- nega upora na našem območju. In prav zato je celjska občina izbrala ta dan za svoj praznik. Hkrati z občinskim praznikom bo- mo slavili tudi 22. julij dan vstaje slo- venskega naroda, ki se je na poziv KPJ in tov. Tita že leta 1941. uprl do sob oboroženemu sovražniku in si v štiri- letnem brezkompromisnem boju, skup- no г drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije priboril svobodo, mir in neodvisnost pa tudi osnovne pogoje за socialistično preobrazbo naše do- movine. Teh pomembnih obletnic naše re- volucionarne preteklosti pa ne slavimo le zato, da bi na ta način izkazovali spoštovanje do vseh, ki so se borili га našo svobodo, ali da bi s tem do- kazovali kontinuiteto revolucije in zve- stobo pridobitvam narodnoosvobodilne- ga boja. temveč predvsem tudi zaradi nabiranja novih moči, ki jih črpamo iz izročil NOB in jih potrebujemo v prizadevanjih za nadaljnjo izgradnjo samoupravnih socialistični odnosov pri nas. Prav to nas spodbuja, hrabri in obvezuje k nadaljnjim naporom in nobenega dvoma ni, da smo prav v povojni fazi naše revolucije dosegli ogromne uspehe, na katere smo lahko zares vsi upravičeno ponosni. Z rezultati velikega in vsesplošnega "napredka se lahko ponaša vsaka dru- žbenopolitična skupnost. Med njimi tu- di občina Celje, ki je no osvoboditvi Pov>sem menjala svojo gospodarsko, so- cialno in kulturno podobo. Največje spremembe vsekakor be- ležimo v razvoju samoupravljanja, v ^iapredku gospodarstva, urejanju nase- lij, v dejavnosti druzberuh služb m so- cialni varnosti delovnih ljudi, čeprav v tem razvoju po osvoboditvi ni šlo zmeraj vse gladko, brez težav in zasto- jev pa tudi kolebanj, odprav in kriznih situacij v tej alt om sredini, je Celje vendarle obdržalo korak s hitrim raz- vojem drugih območij naše republike. Delež celjske občine pri ustvarjanju družbenega proizvoda v SR Sloveniji to ugotovitev nedvomno potrjuje. Leta 1965. je znašal 4,7 odst., v obdobju do leta 1970 je padel na 4,4 odst., do leta 1975 se je dvignil na 4,8 odst. in leta 1977 dosegel 5,1 odst. Samo v minulem letu se je realni družbeni pro- izvod občine povečal za 14 odst., in- dustrijska proizvodnja za 7,2 odst. in dohodek za 33 odst. V občini je zapo- slenih 36.000 delavcev. Povprečni me- sečni osebni dohodek na zaposlenega je dosagel 4.840 din, dohodek na pre- bivalca pa 76.000 na leto. V zadnjih letih se nenehno poveču- je tudi obseg investicijskih vlaganj, ki čeprav počasi pa vendarle vztrajno po- pravljajo neugodno gospodarsko struk- turo občine. V letu 1977 je bilo za in- vesticije porabljenih več kot milijarda din, od tega 80 odst. v gospodarstvu. V tem letu pa naj bi se obseg pred- videnih investicij povečal za 20 odst. Prav zaradi večjih vlaganj smo v zad- njem letu dni v Celju odprli nekaj po- membnih gospodarskih objektov. V Že- lezarni Store je bila dograjena tovarna traktorjev, v LIK Savinja nova furnir- nica tar novi proizvodni prostori pri Elektrosignalu in Ključavničarju. Na sam praznik, 20. julija, pa bomo v OZD Aero odprli še novo tovarno sa- mokopirnih papirjev. V teku so še druge pomembne investicije pri In- gradu, v Cinkarni, EMU, Zdravilišču Dobrna in drugod. Poleg tega je bila zgrajena nova stavba Razvojnega cen- tra, Osnovna šola Veljko Vlahovič in vzgojno varstvena ustanova na Lavi, kurilnica in pralnica v bolnišnici, med- tem ko je zdravstvena postaja v Voj- niku tik pred zaključkom. Vendar z doseženim ne moremo biti povsem zadovoljni. Nekatere naloge, ki smo si jih zastavili s srednjeročnim planom namreč prepočasi in nedosled- no uresničujemo. To velja zlasti za področje preusmerjanja industrijske proizvodnje, investicijskih naložb, in- tegracijskih procesov, združevanja de- la m sredstev, stabilizacijskih naprav in odpravljanja vzrokov slabih rezul- tatov gospodarjenja. V nekaterih OZD so namreč še vse premalo storili za povečanje produktivnosti in izboljša- nje organizacije dela. Nedoslednost in zamude pri ure- sničevanju navedenih nalog pa lahko privedejo do hudih posledic za nadalj- nji razvoj občine in dobro počutje občanov. Prav zato smo v občini skupščini in vseh družbenopolitičnih organizacijah pa tudi V- združenem de- lu že sprožM široko akcijo za temelji- to oceno stanja in predlagali ukrepe, Predvsem gre zlasti za nadljnjo kre- pitev samoupravljanja, za uresničeva- nje zakona o združenem delu, za raz- voj delegatskega sistema, za nadaljnjo uveljavljanje samoupravnega sporazu mevanja in družbenega dogovarjanja, za uveljavljane načela svobodne menja- ve dela, dohodkovnih odnosov, za bolj- še gospodarjenje, za hitrejše preusmer- janje industrije v proizvodnjo z visoko stopnjo obdelave, ki terja več znanja, ki je močneje usmerjena v izvoz in prinaša višji dohodek. Še naprej bo treba posvečati kar največjo skrb tudi kadrovski politiki, usmerjenemu izo- braževanju, znanstveno-raziskovalnemu delu, inovacijam, izboljševanju zdrav- stvenegea varstva, kulturni dejavnosti, varstvu okolja in vsemu tistemu, fci lahko kakorkoli pripomore k napredku in izboljšanju življenjskih pogojev de- lovnih ljudi. Sklepi XI. kongresa ZKJ in VIII. kongresa ZKS so nam v tem pogledu dali jasne smernice za delo. Prazno- vanje pomembnih obletnic in kratek pogled v našo revolucionarno prete- klost pa naj nam bo le še dodatna spodbuda v tej smeri. Vsem delovnim ljudem občine pri- srčno čestitam k prazniku in želim še veliko uspehov v nadaljnjem delu ter prijetno praznovanje. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE JOŽE MAROLT v nedeljo na straži HEROJEV SPOMIN niz prireditev Šentjurska občina bo dan vstaje slovensikega naroda praznovala ne le v spomin na ta doigodek, pač pa bo pramovanja združila z od, kritjem spominske plošče na- rodnemu heroju, članu CK KPS in KPJ ter političnemu delavcu Milošu Zidanšku, ki je kot komandant šercerje- vega bataljona padel 1942. leta na Notranjskem. Ploščo bodo odkrili na Zidanškovi rojstni hiši v Straži na gori, do koder so v zadnjih dneh tudi uredili cesto in jo delno tudi asfaltirali. Na medregijsko proslavo ob odkritju spominske plo- šče heroju, revolucionarju in borcu za pravice zatiranega človeka, se je dejansko pri- pravljala vsa občina, še po- sebej pa krajevna skupnost Dramlje, ki ji je pomagala tudi mladinska delovna bri- gada Kozjansko 78. Pripravljalni odbor, kjer so med drugimi tudi predstav- niki nekaterih institucij, ki nosijo ime heroja, med nji- mi mariborska gamizija, gimnaziija in krajevna skup- nost Miloša Zidanška, je na tiskovni konferenci pred dne- vi sporočil, da bo na proslavi govoril Peter Stante-SkaJa, ploščo pa bo odilcril Sergej Kraigher. Ob tej priložnosti bodo po heroju poimenovali drameljsko šolo, pionirski od- red in mladinsko delovno bri- gado iz Šentjurja, nedeljsko slavje pa bodo izkoristili še za pozdra-vno pismo tov. Ti- tu. V širo'ko zasnovanem slavju boido sodelovali zdru- ženi pevs/ki zbori šentjurske občine, godba na pihala žele- zarne štore, recitacijska sku- pina in orkester mariborske gemizije. Na predvečer bo todi srečanje mladih in re- vija pevskih zborov. nist območje PRVI V SLOVENIJI ts za železniški in luški promet Bdti prvi je lepo, je pa tudi odgovorno. Da, v Oelju so prvi v Slo- veniji, med enajstimi pro- metnimi središči, kjer naj bi delale temeljne skupno- sti za železniški in luški promet, ustanovili območno oziroma temeljno skupnost, kar kaže, da se je gospo- vedalo ne samo pomembno- darstvo tega območja zave- dalo ne samo pomembnosti povezovanja na tem izred- no zahtevnem področju, marveč s tem izreklo tudi vso pripravljenost za reše- vanje skupnih problemov in nalog. To je potrdila tudi ustano- vna skupščina temeljne skupnosti za železniški in luški promet, ki je bila v torek dopoldne. To ni ПОТЛО povezovanje med uporabniki in izvajalci na področju železniškega in luškega prometa, marveč nadaljevanje tistega, kar je zasta.vila in dobro izpelja- la še republiška interesna sktïpnost za to področje. Za- to pomeni tudi celjska te. meljna skupnost samo na- daljevanje začete i>oti, ven- dar v dosti bolj konilcretni obliki, v razreševanju skup- nih nalog, ki zadevajo tako proizvajalce kot tiste, ki skrbijo za prevoz blaga. Go- spodarstvo potrebuje dobro organiziran železniški in luš- ki promet. In ne nazadnje, pK>memb. nost nove skupnosti je do- kazana tudi v tem, da je na celjskem območju kar 3ie od 516 temeljnih orga- nizacij, krajevnih sltupnosti in družbenoipolitičnih orga- nizacij podpisalo samouprav- ni spora2Mm o pristopu k novi skuipnosti. Na zboru so za predsed- nilca skupščine skupnosti Ì2n"olili Jožeta Pospeha iz Šentjurja, za predsednika zbora uporabnf.ifcov Jožeta Zajca (REK Velenje) ter га predsednika zibora izvajal- cev BoOTdarja Grafena.uerja (Prometna sekcija Olje). M. BOŽIO 2. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 20. julija 1978 ! celje PRIZNANJE ZA DELO danes podelitev visokih občinskih priznanj v pocaistitev рспаипака dvaj- sete^ julija bo ckames dojpol- dne slavnosbna seja celjske občinske skupéédne, na ka-te- ri bo o pomenu praanika go- voril podprodisedinik oibiainslke skizpščiiije, Antoin Jeleniko. Dafliašnja se(ja pa bo tiidi tiiSta., na kateiri bodo podelili zasLužnim občaoom in orga- nizacijam najviàja občinska družbena priznanja. TaJco bodo po sklepu juraü- sikih zasedanj deiegatov vseh treh zborov pirogla'siicti Olgo Vrabičevo za častno občaniko občine Celje. Olga Vraibičeva je prežive- la svojio mladost v Sioštanju in že kot diyattoínja сеЦјвке gimnaave se je vključila v napredno gibanje. Taiko se je v bistvu v Oeüju začeia njena življenjska pot. Med prviimi, ki jih je oku- pabcir iziseüj'l je bòia Vmbiče- va druiána. Olga se je v Sr- b'Oi takoj vkJjiUJČiLa v parti- zanske vrste, v Kosmajsid od- red. Po o№ioibodlitvi je priála mjiprej v Ceillje :n deüala na Okrožnem komiteju KPS. To- da, zaradi bogatih ixïliti6nih izficušenj je odšla najprej na partijisko deio v Loubljano, zatem še v Beograd. Leta 1962. se je 2!nova vrndlla v Ce- lje in prea'zela funkcijo seikxe- tairja mestnega komiteta KPS. Po treh letáii dela v Ceili:u je b la imenovana za čdani-jco iz- vršnega sveta Slovenije. Nje- no ng.dal;nje delo je bilo na položaju sekretarja central- nega sveta Zveze sindikatov JugosJajvije v Beogradu, za- tem kot predsednica socialno zdiravstvenega zbora zveene skupščine. Leta 1067 je znova v svo- jiem Celju, k'ieir je b^a 12глј- Ijena za predsedniika oibčinske skupèàine. Po 1972. letu, ko jie zaopustUa CeOje, jo sirečujemiu na najoclgovoimeiji&llh položajih v republiški konferenci SZDL in na delu sodni'ka ustavnega sodišča SRS. Olga Vrabičeva ima Spomue- nico Ш1, članica KPS je po- stada 1936. leta. Poteg drugilh visioikih odlikovanj ima tudi zlati znak OF Slovenije itd. Na današnji sejti pa bodo podelili tudi šest nagrad Slav- ka Slandra. Prejeli jih bodo: Delovna organizaci a Aero, Pediagoški šolski center, Godlba na piha- la ZPD »France Prešeren«, Krajevna skupnost »Sleivüco SJandeir«, dipl. inž. Jože Ger- šak ter dipl. inž. Anton Zim- šek. Delovna oigarj izacija Aero prejme visoko družbeno pri- znanje za UBipehe, ki jih je kolektiv dosegel na gospodar- skem polroòju, pri intenzivni investicijski izgradnji, v sa- moupravni organóEíiiranosti in razvoju samoufpiravnih odno- sov. Gre tudi za kolektiv, kn se pozitivno vM^učuje v pri- zadevanja in akcije delovnih l'ludi ter občanov Cedja za re- ševanje družbenih vprašanij. Pedagoški šolsifci center kot nasilednik Učiii^elji išča praiznuje letos trideseto obletnico us- pešnega deLovanja. Sicer pa je iz tega zavoda, kaikarkioli se je imenoTi-aJ, prišlo v teh le- tih okoli 2.000 mladih učite- 1 ey, fci so bili na šolah in v ol^ijiih, kyer so dedaln, nosil- ci družbenopoilitične in kul- tuime ajkti-vnoeti. V oíkvLru cen- tra že пвквц let uspešno de- luje tudi vzgojiteljska šola. Godba na pihala Zelezničar- skega prosvetnega društva »France PreiSi:ir€n« sipre.;iema Slandrovo nagrado kot priz- nanje za uspehe pni raevoju amaterske deCavske glasbe in ob svojem 70.^1)etnem juibilejiu. V utemeljitvi za pwdeflitev nagrajde Slavka Slandra kra- jevna sikupnosti, ki nosi isto ime, je med dirugan гиоЈовв- no:... za dosežke na podiroč- ju krajevne samouprave, ak- cá'jskega poveaovanja občanov in za dosežke pri uveQ^-'avlja- nju delegatskega sistema. Ravnatelj Tehniške šoibe, dipJ. inž. Ј^у&е Geršak, dobd Slandrovo odličiie га uspešno delo pri iagradnjá Tehniške srednje šole, za pripravo pro- grama za preicjiblikovanje sred- njega šolstva v usmerjeno iizo- braževanje ter za samouprav- no in družbenopolitično ak- tivnost. Nagrado Siavka Slandra pa bo danes prejel tudi dipl. inž. Anton Zimšek, predsed- n k kolegii'ískicga posLovodnega organa Razivojinega centra Oe- Uje, za uspehe pri racwoju sa- mouprawnega delegatdkiega si- stema, za aktivno in plodno družbenopoClitično dejanmost ter aa uspehe pri samoo^prav- nem združevanju dela in sredstev. M . BOŽIČ Olga Vrabič, nova častna ob- čanka občine Celje. Na kateri fronti preobraz- be družbenega življenja v celjeki občini smo še pre- malo učini!«)viti? Kje bi lah- ko storili več, a nismo? Tu- di zato ne, ker še vedno nis- mo povsem podrli zaplotniš- tva v razumevanju celovitosti človekovega samoupravnega položaja In družibenega živ- ljenja- Mislim na samoupravne, družbene razmere v petin- dvajsetih krajevnih .skupno- stih celjske občine- Na raz- rast delegatskih, samouprav- nih, političnih m interesnih organizmov v krajevnih sre- dinah. Na materialni polo- žaj našega živlienja v kra- jevnih skupnostih in na ve- like težave pri organizira- nlu deleiratske^ déla, ker ni prostorov za sedanje, za srečanja, za rarrorave. V frontni SZDL smo v Ce- lju v zadnjem letu. še po- sebej pa z novo sestavo iz- vršnega svetal, i2ax)«tavliali sfcuTmo odsovomost za okre- vanie človekove, delavčeve, občanove samouT>ra^'ne de- javnosti tam, kier živi. Ne- enkrat «mo 7,3,t>1sali in iz- rekli misel, kako d'p^pvci v Celili ne bomo v celoti ob- vladali vseh elementov dniž- bene reprodiikcije, če ne bo- mo uveljavili našega vpliva in samoupravne volje v krajevnih skupnostih, če to- rej življen.ie in ves družbe- na utrip v življenjskem oko- lju ne bosta izražala širo- ke, množične, aktivne pri- sotnosti in hotenja ohèarrov — v delegatskih in samo- upravnih telesih, v političnih organizacijah, v interesnih združenjih, torej od zbora stanovalcev do drruštva pri- jateljev mladine ali do kul- turne skupine. Ustamio zar mišljene in opredeljene kon- cepcije združenega dela, s tem pa neločljive povezano- sti vseh delavcev, ne bomo mogli us.pešno uresničeл^a.ti, če poleg temeljne organiza- cije združenega dela ne bo doživljala nenehno samo- upravno in dnjžbeno pre- obrazjbo tudi krajevne skupnost i- 2aJ nekateri v celjski ob- čini še vedno niso dojeli, ali nočejo, da si v krajev- ni skupnosti kot delavci in občani urejamo življenje, ki ga lepšamo aJi ne, da sa- moupravljamo in načrtuje- mo, da uveljavljamo naš in- teres in vpliv preko delega- cij do širših družbenih vprašanj, da torej v KS sklenjamo del našega živ- ljenja in mu obenem po- stavljamo cementne temelje za rast in raarast — v ož- jem in širšem okolju. Bitke ла takšno razjumeva^ nje našega dela in življenja v KS v celjski občini še ni- smo dobili. Ne le zaradi precej razraslega nerazume- vanja pri podpisovanju sa- moupravnega sporazuma za financiranje programov kra- jevnih skupfioSti. Saj niso v ospredju naše politične ak- cije le materiailna, finančna, prostorska vprašanja. Če- prav zlasti ta zahtevajo ve- liko angažiranost in združe- no pripravljenost za čimhi- trejšo trreditev prostorskih problemov. Preobrazbe družbenega živ- ljenja v KS ne zožujemo le na izboljšanje materialnega položaja KS. Kajti tudi to vprašanje bo moč hitreje re- ševati, če bomo zares do- bili bitko na fronti zave- sti — kaj pomeni in kal naj pomeni naš drugačen samo- uoravni, družbeni položaj v okolfu, v katerem bomo pre- živeli vse več ur. JOŽE VLFAND JOŽE GERŠAK Iz obrazložitve za na- grado »SUwka Slandra« aa leto 1978: »Jože Geršak je zaposlen v zadnjih šest- najstih letih na Tehniški šoli v Celju kot profesor, v zadnjih dveh letih pa kot ravnatelj. V celotnem času svoje delovne aktiv- nosti je nosilec najnapred- nejših idej za uveljavlja- nje vzgojno-izohraževalnih ciljev in udeleženec dejan- skih akcij in aktivnosti, ki so usmerjene v reali- zacijo teh idej in ciljev. Pomembne rezultate v svoji delovni karieri je dosegel kot mentor mla- dinske organizacije, men- tor športnega društva in kot funkcionar samouprav- nih organov na šoli. Kot pedagog in družbenopoli- tični delavec je uveljavil sodobne oblike deia in bil vzor za požrtvovalno delo, ki je prispevalo k napred- ku Tehniške šole v regij- skem in širšem sloven- skem prostoru.« To je le nekaj besed, ki povzemajo utemeljitev za podelitev najvišjega celj- skega priznanja, vendar našega Slandrovega nagra- jenca ne morejo predsta- viti v vsej njegovi ce- lotnosti. Tudi moj zapis njegovega obraza ne more hiti popoln. Bo le prelet njegovega premočrtnega in zagnanega delovnega življenja, še pred tremi dnevi sva se pogovarjala. V prostorih njegove. Teh- niške šole v Celju. Bese- dico »njegove« s(*m sam dodal; pa ne zaradi kakš- nega lastniškega odnosa, ki gi ba Jože Geršak pri tem izžareval morda v po- govoru. Uporabil sem jo zato, ker sva začela po- govor o njem, pa se ni- sva drwgega pogovarjala kot prav o šoli in Šol- stvu. Za to področje dela in Bivi! Delavnost je prav goto- vo ena izmed njegovih ka- rakterističnih potez. Mor- da se je je navzel že v zgodnji mladosti, ko je v Podsredi na Kozjanskem gulü osnovnošolske klopi, pa se v njej potrjeval v celjskih gimnazijskih le- tih. Ni čudno, če je svojo vpisno generacijo na teh- niški fakulteti v Ljubljani praktično prehitel najmanj za dve leti. Nato kadrov- ski rok v JLA in prvo službovanje mladega geo- detskeag inženirja v Žalcu. Leta 1962 se je že zapisal tehniški SoH v Celiu in se z nio zaznamoval za vse življenje. »Borba za enakopraven družbeno-ekonomski polo- žaj prosvetnega delavca, izgradnja dijaških in štu- dentskih domov, pa borba za oblikovanje cen vzgoj- no-izobraževalnih storitev na področju srednjega šol- stva, to so bile v glavnem moje borbe,« je jedrnato povzel. V njegovih bese- dah je vse jasno, nič zavi- to, premočrtno in preprič- ljivo. Verjetno je prav to zadnje še kako potreboval, da je odgovorno in tvorno oblikoval tehniško šolstvo v Celju. Danes smo na to v Celju vsi ponosni, pa če- prav še ni v celoti ure- sničen zastavljen koncept razvoja, niti ni tehniška šola kot tehniški center zgrajena dokončno. »čaka nas še delo Am- pak zmogli ga bomo, saj se zavedamo svoje enotno- sti in pravilne usmeritve,« so bile njegove besede ob копхуи najinega pooovora. Kdor ga poena, o tem ne dvomi' MÍTJA UMNIK POGLEJMO V SVET PIŠE IVAN SENIČAR MEDNARODNI CENTER V LJUBLJANI Ko se peljemo po cesti iz Celja proti Ljubljani, opa- zimo v ljubljanski bežigrajski občini, tam, kjer je stav- ba nekdanje visoke politične šole, koničasto novo zgradbo, ki ji zdaj dograjujejo še druga poslopja. Ta nova m kar nenaradiia stavba je sedež Modnarudnega centra za upravljanje podjetij v dnižbeni lastnini v državah v razvoju. Dežele v razvoju, med njimi pa je največ prav neuvrščenih držav, si že leta prizadevajo, da bi reše- vale svoje sprotne probleme, predvsem pa, da bi se razi.'ijale in da bi ohranile svojo neodvisnost. Neu- vrščene dežele v tem smislu delujejo že od leta 1961., ko je bdla v Beogradu njihova prva konferenca na vrhu. Na konferenci v Lusaki leta 1970 pa so neuvršče- ni prav formulirali načela o tem, kako naj sicer te de- žele sodelujejo z drugimi, da pa se morajo v marsičem opirati na lastne sile. To opiranje na lastne sile je bist- veno za njihov razvoj in za ohranitev njihove samostoj- nosti, saj je znano, da nobena država — posebno pa raz^-ita in močna — ne daje ničesar zastonj. Vse je treba plačati: z denarjem ali s popuščanjem drugim in- teresom. E^no od takih področij, kjer kaj hitro pride do vmešavanja od zunaj, je gospodarska dejavnost ozi- roma osnovna celica tega — podjetje. Ideje o centru, ki bi proučeval položaj delovnega človeka kot nosilca v proizvodnji in družbi v deželah v razx'oju, je dal leta 1969 U Tant, takratni generalni se- kretar OZN. To je sovpadalo s pobudami in potrebami neuvrščenih držav. Prišlo je do ustanovitve več centrov za posamezna področja družbenega življenja v posa- meznih deželah. In enega takih centrov je dobila tudi Jugoslavija — v Ljubljani. Mednarodni center v Ljubljani deluje že od leta 1974. Jugoslavija je vanj investirala okoli 96 milijonov di- narjev ali okoli 5 müijonov dolarjev. V teh štirih letih pa ni zrasla samo nova stavba oziroma sedež centra, ampak tudi dejavnost, ki že ima svoj svetovni pomen. Center je doslej razvil delo na pet projektih, in sicer: o planiranju v podjetjih v družbeni lasti, o financira- nju, o izobraževanju kadrov, o samoupravljanju in de- lavski participaciji in o vlogi družbenega sektorja v deželah v razvoju. Obssbaja že tudi statut centra, ki ga je sprejelo in potrdilo 25 dežel v razvoju, program za naprej, mreža sodelavcev in vse večji ugled v svetu. Čeprav je center nastal na osnovi mednarodnih odlo- čitev, ga je doslej v glavnem pripravljala za delo naša država. V Ljubljani pa je v teh dneh prva mednarodna skupščina ceptra. Prisostvujejo ji predstavniki 21 dežel v razvoju in predstavniki 11 dežel opazovalk. Sodelu- jejo tudi predstavniki OZN. Poročilo na skupščini je podal predsednik upravnega sveta centra dr. Anton Vratuša, predsednik slovenskega izvršnega sveta. S se- danjo skupščino postaja center mednarodria ustanova z mednarodno upravo in osebjem, Ljubljana pa dobiva tako prvo stalno mednarodno institucijo v Jugoslaviji. CELJE: UPOKOJENCI Na zadnji seji zbora dele- gatov skupnosti pokojninske- ga in invalidskega zavarova- nja v Sloveniji — enote Ce- lje so delegati obravnavali med drugim tudi gmotni po- ložaj upokojencev v lanskem in letošnjem letu. Ugota\ija.Li so, da naraščajo življenjski stroški, pa tudi sicer osebni dohodki aktivnega prebivals- tva hitreje od stopenj, ki smo jih v Sloveniji načrtovali. Dej- stvo je, da natančnih pKXiat- kov o tem še ni zbranih, saj le-te obdeluje in posreduje repoibliški zanrcd za statisti- ko, vendar so nekateri mne- nja, da bi kazalo kljub temu razmisliti o letošnjem že dru- gem usklajevanju pokojnin — prvo takšno usklajevanje je začelo veljatì s 1. januarjem, ko so se pokojnine povečale za poprečno 19,10 odstotka. Vprašanje je, če so sedaj že izpolnjeni vsi pogoji za sicer možno medletno usklajevanje m sicer od 1. avgusta dalje. Zbor delegatov pa je bil mnenja, da že dosedanja le- tošnja gospodarska gibanja narekujejo medletno uskladi- tev pokoiinin. O uskladitvi sicer odloča skupščina Skupnosti, organi- zirana za območje republike. Celjski delegati pa bodo v skladu s sklepom zbora dele- gatov enote Skupnosti v ob- čini Celje, na seji skupščine Skupnosti v Ljubljani, ki bo v četrtek, dne 20 . 7. 1978 za- htevali, da Skupnost pripra- "i vse ukrepe, da bo moč izvesti medletno uskladitev pokojnin. CELJE: NOVA IMENOVANJA Izvršni svet celjske ob- činske skupščine je pred kratkim imenoval namestni- ke predstojnikov občinskih irpravnih organov, in sicer ■Alojza Primea za namestni- ka predsednika sveta za .sx)epodarstvo, Janka Pokli- ča, za namestnika predsed- nika sveta za družbene de- javnosti, Leona Götza za namestnika predsednika sve- ta za urbanizem, Dušana še- go za namestnika načelnika oddelka za notranje zadeve, Leopolda Salobirja za na- mestnika načelnika medob- činske gecdet.ske uwave. Ne- vo Iršič za namestnico na- čelnika oddelka za splošne zadeve in Janka Obreza za namestn-ilka načelnika ob- činskeea rn-'inekt/vmta. MB m FMJP: 7Шђ ZA GODBENIKE v nizozemskem mestu Kei-krade je bilo svetovno prvenstvo godb na pihala. Prvič je v tako močni med- narcdni konkurenci nastopi- la tudi godba na pihala ve- lenjskih rudarjev, ki jo že štirinajst let izredno uspeš- no vodi prof. Ivan Marin. Velenjski godbeniki so »pri- šli, zaigrali, zmagali« in os- vojiU zlato medaljo! To je brez dvoma doslej njihov največji uspeh ter \'zpodbu- da, da se bodo še boij za- vzeto pripravljali za prihod- nje leto, ko bodo slavili 60 letnico obstoja. 2elja ve- lenjsikih godbenikm- tudi je, da bi do nrbfeia izdali sa- moötojno ploščo. T. VRABL j gj 28 — 20. julija 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 celje KONGRESA - NASE VODILO z razredno odločnostjo in znanjem v enotne akcije VIII kongres ZKS in XI. kongres ZKJ sta obogatila dosedanjo družbenoekonom- sko, politično in samo- upravno prakso in obenem odločno začrtala nadaljnje smeri razvoja socialistične- ga samoupravljanja ter na- iooe komunistov v njem. Pokongresno obdobje za nas v Celju pomeni čas ak- cij, ko bomo mi^li in naloge iz kongresa vtkali v živo us- tvarjalnost naše samouprav- ne in politične prakse. Ni- česar ne začenjamo znova. Bogatejši smo le za spo- znanja. ki nas vodijo k ne- nehnemu izpopolnjevanju socialističnega samouprav- ljanja in utrjevanja položa- ja delovnih ljudi v družbe- nem odločanju. V Celju s ponosom ugo- tavljamo, da se je socialni, materialni, politični in sa- moupravi položaj delavcve in občanov temeljito izibolj- šal. Novi vrtci, .šole, stano- vanja, kulturni domo\'i, zdravst'.pne postaje, nove to- varne. obrati_ ceste, boljši osebni dohodki, so rezultat ssmo^apravljalske zavesti nas \'seh, večje samozavesti in znanja, posebno pa še odpr. in pK>veKav Celja v Slo'.'enMo, Jugoslavijo in svet. D'>«egli smo veliko st-opnio človeške in družbe- no nevezanosti vseh organizi- ranih suubiektivnih sil. De- lavčevo odločanje o pridobi- vanju in delitvi dohodka, deleeatski sistem kot sred- stvo družbene integracije in obvladovanja celovitih druž- benoekonomskih odnosov. To so čvrste o.snove, saj izhajajo iz Ijiidi, na kate- rih bomo presegali .še ob- stoječe težave, ki jih ima- mo v Celju, in pogimino na- črtovali naš razvoj v na- slednjih letih. Veliko še mo- ramo storiti. Dosledno ure- sničevanje zakona o zdru- ženem delu. večja kvaliteta v delu delegacij in celotne- ga delegatskega sistema, učvrstitev vloge subjektivnih sil, izboljšanje sesti^ve celj- skega gospodarstva. kvali- tetno planiranje. nenehno poveče\'anje i?;vo?;a, izbolj- šanje ekoloških rrzmtr, ure- diti usmerjeno izobtii seva- nje, zgraditi letno паЈЈП-^.пј ■SOO stanovanj, je del т}ч- log, ki so pred de'^-Tim! ljudmi in občani C'^''?. Kakšen bo ustx'h r'ri ''.ге- sničevanju teh na lor. je v veliki meri odvv«:no od v^^^h političnih sil. z 7ve2!o komu- nistov na čelu. Zato bo r>o- trebno z vso resnostjo in poglobljenostjo, ne sanio z nekakšnimi o'^'^pnir'C'isk.i- mi spremembami znotraj političnih organizacij, uva- iati takšno vsebino in me- tode dela, ki bodo politični sistem socialiiitičneTa samo- upravljanja lahko krepile in nadalie rawijale. To ne bo enostavno, saj so v naši zavesti še močno prisotni odrK>si in t>olitični pri lemi iz preteklosti, ki ?o Inli za tisto stopnjo družbenih od- nos(.)v uspešni, danes pa po- stajajo ovira za nadaljnji proces deomkratizacije. Za ZK je še posebno pomemb- ГК), kako bo v nadaljnjem razvoju družbenih odnosov uresničevala svojo vodilno vlogo. Na obeh kongresih je bilo sprejetih dovolj usme- ritev, da bo ZK okrepila svojo vodilno vlogo kot. del delavskega razreda oziroma kot njegova avantgarda. Celjski komuni.sti, danes nas je že več kot 5.200, se teh nalog zavedamo z vso odgovornostjo, saj smo že v preteklih l(?t.ih nosili velik del bremena družbenoeko- nomsikih prenosov Celja. S tem bomo morali nadalje- vati tudi v prihodnje, ven- dar vedno bolj srèdi življe- nja, v .samoupravnih delov- nih skupinah, zborih delav- cev in občanov, v delegaci- jah, delavskih svetih, druž- benih svetih, sindikatu, mla- dini, socialistični zvezi, stro- kovnih organizacijah, društ- vih itd. V teh sredinah bo- mo morali revolucionamo in v demokratičnem dialogu odkrivati in rešerati bistve- ne probleme, sprejemati re- šitve in kazati na poti raz- voja. Naj stiTiem ta razniišlja- nja v ugotovitev: dobro je, da vemo, kaj hočemo in mo- ramo; od nas vseh v Ce- lju pa je odvisno, v kak- šnem času in kako kvalitet- no bomo isnali to tudi sfio- riti. STANE SENICAR celje ZA PRAZNIK v trm, ko .¡f več,)i del prireditev v počastitev dvaj.sts tí'Sa juli.¡H. praznika celjske občine, že жа (laiiii, se bodo nasledn,je dni, vse do 22. t. m. zvrstile še nasled- il,prireditve in proslave: CKTRTKK, 20. .ILL1.I.\ !>.(И» — SIavn<»stna seja t-el.fske občinske skupščine. Velika dvorana Narodnega doma; lO.(M) — otvoritev tovarne AC papir.)a deloviM* orga- ni/.u(-i,¡(' .\ero ob Dečkovi cesti; lsta.je v Nasproti hotela Celeia; 16.00 — odprto prvenstvo Celja v plavanju. Валеп Neptuna ob Ljubi,)anski ce.stl; Ki.OO — turnir v malem nog:ometu v Vojniku. Sode- luje tudi ekipa naših delavcev na začasnem delu * Zvezni republiki Nemčiji, te Giiterslocha; SOBOTA. 22. JULIJA 16.00 — Zaključna in »srednja proslava praznika v Vojnikn. celje ČAS HITREGA RAZVOJA utrditi samoupravni položaj delavca Za nami je že skoraj 2-let- no obdobje uresničevanj a sre- dnjeročnega družbenega pla- na občine in je zato tudi pri- merna priložnost da ocenimo, koliko uspevamo dosegati za- stavljene cilje. Labko tafcoj izpostavimo, da je bil to čas hitrega razvoja samoupravnih odnosov in uva!!j'3.vljan'a sa- moupravnega položaja delav- ca in občana. Na tej osnovi so tudi postavljena izhodišča иа hitrejšo družberio in go- spodarsko rast. V planu smo si zastavil-i večjo dohodkovno učinkovi- tost. V to lahko nedvomno prištevamo novo tovarno ko- pirnega papirja v Aeru, ki jo odpiramo letoe, nadalje to- varno kotlov m orodij v EMO, valjamo v Cinkarni, elektroobločno peč v Storah ter tovarno gorilcev v Liibeli, nada>lje naložbe v maJo go- spodarstvo piri Steklarju in Vulkanizaciji. Celje bo drugo leto dobilo tudi novo a^^tobu- sno postalo, nov dijaški dom, razširjen hotel Evropa, nov hotel v Dobmi in drugo. Pri- čelo pa se bo tudi z gradiïjo nove veleblagovnice, ter budi z začetnimi deli moderniza- cije balnlšnice. Pričakujemo, da bo v iki- slednjem letu že v celoti do- sežena planirana letna proiss- vodn-a traktor.jev ter, da bo zakijiičena tudi prva tassa sa- nacijskih ukrepov v EMO. Trenutno tečejo zelo veliki napori za ekološko in eko- nomsko sanacijo Cinka^me, ki očitno predstavlja enega naj- težjih problemov za celotno gospodarstvo v Celju. Ta po- gojiuje trajno rešitev proble- ma proizvodnje TI02 in uved- bo novih razvojnih progra- mov. Pri raaviijanju dohod- kovnih odnosov med proizvo- dnjo in trgovifno, ki ga danes praktično še ni, bo potrebno uveljaviti takšen sistem kre- ditiranja, ki bo vezan na so- vlaganje med partnerji. Več bo potrebno vložiti tu1024- ja delavcev v združenem de- lu. b) nadaljnje urejanje do- hodkovnih odnosov, v) uresničevanje delitve po deiu in rezultatih dela, C) pospeševanje družbenega standarda in socdalne politi- ke; izboljševanje dnižibenega staridada in socialne politike; 4. organiziranje oddiha m reicreacije; Ô. razvoj LO in DS; 6. realizacija družbenopoli- tičnega izobražcA-anja j sindi- katih. Ni moj namen opredelje- vati v.se te naloge, anipai. se ustavil na prvih u\eh V Sindikatu kot na.iinnožu- ^e^ii delavsko razredni diu žbenopolitični orginizaciji ostaja primarna naloga raz- voj samoupravljanja. Zaveda- /tto se, da je samouprav'ja- ïîje na bazi družbene lastnine vedno bolj temelj vseh dru- gih odnosov v družbi in te- ">elj družbenoekonomskega f>oložaja človeka. Zato bomo * sindikatu namenili paeö- pozornost razvoju in de- '<>vanju delegatskega sistema, ®a.rr>oupravnemu organiziranju *inižen6ea dela, delovanj\i samoupravnih delOMiih sku- pin, organiziranju in delova- nju samoupravne delavske kontrole, razvoju sistema sa- moupravnega sodstva, sptxi- bujali delovanje sa-moupiav- nih oi-ganov v OZD itd. Zaradi znanih slabosti v preteklem obdobju smo v ; Celju sprejeli odločitev, da ! preidemo na organ iičranje : p>osebnih delegacij povsod, | kjer so aa to dani pogoji. S tem smo večkratno povečali tako število delegacij, kot število delegatov in dosegli osnovni cilj, da .se v razpra- ve, v pripravo odločitev in v odločanje pritegne čimveč ljudi. Za DPO, posebno pa za sin- dikat, pomeni to še večjo stopnjo odgovornosti in anga- žiranosti za delovanje delega- cij. Doseči moramo, da bo- do razpravljale o njihovih problemih in sodelovale pri pripravljanju in sprejemanju odločitev. OOS morajo delo- vati v smeri večje povezano- sti delegacij s samoupravnimi organi, strokovnimi službami in vodstvom TOZD oz. osta- lih sredin, kjer so oblikova- ne delegacije. V organiziranju in delova- nju samoupravnih delovnih skupin smo dosegli pomemb- ne iispehe, ugotavljamo pa velike razlike v aktivnosti sa- moupravnih delovnih skupin. V nekaterih OZD samouprav- ne delovne skupine dobro de- lujejo, drugje slabše, pone- kod jih pa še sploh nimajo. Aktivnost samoupravnih de- lovnih skupin je preveč od- visna od aktivnosti posamez- nikov. Samoupravne delovne skupine imajo pomembno vlogo pri realizaciji stabiliza- cijskih prizadevanj in zako- na o zdniženem delu in nam zato ne sme biti vseeno, ka-1 ko so organizirane in kako delujejo. I OOS morajo v bodoče več j storiti za aktiviranje samo- upravne delavske kontrole. Osnovni cilj je, da prido- bijo delavci zaupanje v orga- j ne v OZD in da se bodo de-1 lavci manj obračaU izven I OZD na sodišče združenega ¡ dela ali družbenega pravobra- ; nilca samoupravljanja. i Uresničevanje Zakona o ¡ združenem dehi je sestavni I del prizadevanja za razvoj Î proiz\'odnih sil, krepitve ma- j terialne podlage dela in sita-1 bilizaoije. Pri opredeljevanju; nalog zveze sindikatov na tem področju izhajamo iz izliodi- šča, da sta prizadevanje za razvoj samoupravnih odno- sov in za boljše gospodarje- nje le dva sestavna dela, v bistvu iste in med seboj ne- razdružljive aktivnosti. Obe 1 imata za cilj svobodrejšo družbo, humane človeške od- nose, kulturno blagostanje de- lavcev ter višji družbeni in ! osebni standard. Zato se v sindikatu ne moremo ukvar- jati le s prizadevanji za uve- ljavljanje načel prisvajanja osebnega dohodka po delu in rezultatih dela, ampak mo- ramo prispevati tudi k temu, da je ustvarjeni dohodek — od katerega so odvisni oseb- ni dohodki — čim višji. V teh prizadevanjih za na- daljnji razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih od- nosov postajajo delavci nepo- sredno vsebolj odgovorni tu- di za materialne odločitve, za doseganje gospodarskih re- 2!Ultatov in zato, kaiko se ustvarja dohodek, kakšen je in kako se razporeja. Uspe- šnost gospodarjenja je po- membno razredno In politič- no vprašanje. Menimo, da je upoštevanje teh izhodišč pre- malo prisotno T OOS. OOS so v večini primerov premalo prisotne, ko gre za sprejema- nje zaključnih računov, krat- koročnih in srednjeročnih pUuîov, razvojnih programov, investicijskih naložb, torej takrat, ko se odloča o porabi velikih finančnih sredstev. Se- veda pri tem ne gre za to, da znotraj organov sindikata padajo odločitve, ampak, da se o teh vprašanjih vedno pripravijo jasna in nedvoum- na stališča, ki jih morajo upoštevati samoupravni orga- ni. STANE MEl-E vojnik VEČ PRIREDITEV Vojnik ni samo organizator osredn.je in zakl.iučne proslave v počastitev praznika celjske občine (proslava bo v soboto, 22. t. m. ob 16. uri), marveč hkrati s tem slavi tudi svoj krajevni praznik. To je 22. julij in sicer v počastitev .spomina devetih talcev-domačinov, ki jih je nemški okupator ustrelil na ta dan 1942. leta v cel,j- skem Starem piskru. Pri naslednjih dveh strt-l.jan jih talcev v Starem piskru, SO. julija in 15. avgusta istiga leta, je padlo še enajst aktivistov iz Vojnika. V počastitev celjskega občinskega in krajevnega praznika se bodo v Vo.jniku te dni zvrstile še naslednje prireditve: ČETRTEK, 20. JULIJA 9.00 — otvoritev cvetlične razstave v osnovni šoli Vojnik. Pripravlja .jo domače turistično društ\o. Raz- stava bo odprta do 22. t. m.; 1.1.00 — začetek občinskega tekmovan.ia članov Zveze rezei-\'nih vojaških starešin v streljanju z zračno puško. Avla osnovne šole; PETKK, 21. JULIJA 20.00 — veseli večer, ki ga priredi Prosvetno društvo »France Prešeren« Vojnik. Prav tak« pred gasilskim domom. SOBOTA, 22. JULIJA 14.00 — Razvit,}e prapora Društva upokojencev. Slav- nost bo pred gasilskim domom; 15.00 — Koncert godbe na pihala Male Dole. Pred g»- silskim domom т Vojniku; 16.00 — Osrednja proslav« r počastitev praznik« celj- ske občine. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 20. julija 1978 ! Vojnik, nova stanovanja ... vojnik VELIKO SO NAREDILI v nekaj letih dva samoprispevka Vojnik. Ime, ki se letos najčešće pojavlja v žrveczd s praaiukom celjistoe obćine, dvajisetim juliijem. Letos je ta krajevna skuçxvcxst tista, ki je prev-îzîela skrb nad organizaci- jo osrednje m zaikljiuične pro- slave v počastitev dvajsetega julija, v spomin na ustanovit- ve Celjske čete, 1941. leta. Si- сет pa prebivalci Vojnika sla- vijo dva dni za tem, 22. juđii- ja, še svoj krajevni praznik. Ta dan 1942. leta je namireč v celjskem Sta,rem pisikru pad- io pod streli okiipatorjevib pu&k pirvih devet Vojničanov, aífctávúsfcov OF. Vojnik. Velika in raztrese- na krajevna skupnost. Sestav- ija JO 24 vasi, ki so med se- boj povezane v štiri vaške skupnosti. V njej živi okoli 3.800 ljudi. To je pretežno kmetijsko območje. Nekaj je uslužnostnih obrtnih delavnic, samopostrežna trgovina in gostilna, ki sta premajhni itd. »Toda, to je skupnost, ki se ponaša z živahnim družbeno- politočnim življenjem in dejav- nostjo, ki doteazjuje, da tod imvd'jo podbuja sodelovanje med občinami, prav posebno s tistimi, ki imajo za to globlji interes, zgrajen na revolucionamih in drugih tradicijah. Nujna ix>siledica dolgoroč- nih pobratimskih odnosov je dokument, ki so ga omenjene občine sprejele v letu 1975. dokument nakazuje mož- nosti sodelovanja med gospo- darskimi án družbenimi sub- jekti in jih tudi obvezuje za konkretno aktivnost. Sodelo- vanje med organizacijami združenega dela je po inten- zivnosti in rezultatih seveda različno, vendar smo z dose- danjim гаи\'ојет lahko zado- voljni, čeprav mnoge možno- sti še niso izkoriščene. S celjske strani so se do- slej v konkretnih aranžmanih pojavljale predvsem organi- zacije združenega dela kot n. pr. Opekaime Ljubečna, Ko- vinotehna — Tehnomercator, Mene, Aero, Libela, Ljubljan- ska banka, Raasvojnd center, pa tudi nekatere organizacije iz ostalih občin celjske regi- je. Na zadnjiem sestanku ko- ordinacijskega odbom je bilo ugotovljeno, da obstojajo ve- like možnosti aa povečanje blagovne menjave, kar pome- ni, da bi se v večji meri po- javljali tuicfa proizvodi široke potrošnje v trgovinah pobra- tenih občin. Dolgoročno sodelovanje in dokaj širok okvir poslovnega sodelovanja med Cinkarno in topilnico iz Titovega Velesa je spodbudilo dejavnike v obeh občinah, da se poslovno in tudi družbenopolitično bo- Ije sF>oznata in povežeta. Zato so obojestranski obiski dele- gaoij pokazali, da obstajajo Ludi obojeístranski .nteresii 2ђ kontinuirano sodelovanje na vseh področjih, kjer se kaže. jo realne možnosti. Ob celjslcem občinsktJtn prazniku prirJ-akiijiomo tudi obisk iz Titovega Velesa. To bo ponovna priložnost za rsu?, govor in do^'ovor o nacIaJ^^nji medsebojni aktivnosti. RISTO GAJSiEK laško MLADI ZA KONGRES Janko Stare je nedavno iz- voljeni predsednik občinske mladinske organizacije Laško pa vendar je že ves v delu, ki ga je zdaj, pred X. kon- gresom, več kot dovolj. »Kaj pripravlja mladina v tem obdobju?« »Sedaj se ukvarjamo z dve- ma zadevama, pripravljamo se na kongres ZSM, priprav- ljamo pa tudi delovno briga- do, ki jo organizira občinska konferenca za »KOBAN SKO 78«. Pripravljamo material za kongres, do 12. julija so tek- le priprave v osnovnih orga- nizacijah, pregledali smo do- sežke, sklicali smo predsed- nike komisij, ocenjujemo de- lo med obema kongresoma. Razpravljamo tudi o osnut- kih dokumentov za kongres, oblikujemo pripombe, dopol nüa in predloge sprememb teh dokumentov. Delegati za X. kongres so sekretar Zden- ka Stare, predsednik komisi- je za SlO Slavko špiljak, predsednik MDA Matek Ro. man, član predsedstva Prane Podkoritnik in predsednik OK, se pravi jaz. Brigada pa je sestavljena iz brigadirjev Laškega, po- bratenih občan Trstenika in Vrbovca. Imamo težave, saj večino, skoraj vse srednješol- ce poberejo v Celju, tako da šteje naiša brigada 46 briga- dirjev vajencev in mladih de lavcev. Upamo, da se bodo vrnili kot. udarniki. Brigada nosi naslov »niia Badovinac«. ALENKA MARKOVČ žalec še veliko nalog na področju komunale v žalski občini je kar 243 kilometrov lokalnih cesit in 450 kilometrov nekategoriaira- nih cest. Za vzdrževanje in ohranjanje le-teh namenjajo v občini kar precej denarja, seveda pa tudd za zagotavlja- nje prevoznosti, varnosti pro- meta in posodabljanje teh vo- zišč. Lani na primer so asfal- tirali petnajst kilometrov lo- kalnih cest in dvanajst kilo- metrov nekategoriziranih. Na lokalnih cestah so postavili dvesto novih prometri.h zna- kov in pet prometnih ogle- dal, k vsenmu temu pa mora- mo prišteti še obnovo neka- terih mostjov. Vsekakor ne smemo prezreti akcije pove- zave višinskih kmetij s ce- stama, s katero so za¿eii v drugI pokwicá lanskega leta. Precej dela je tudi letos. Poleg najnujnejšega rednega vzdrževanja omenimo še sig- nalizacijo nekaterih plazov, popravilo mostu čez Bolsko v Pandorju, isivedbo poseb- nega programa po družbenem dogovoru za komunalno de javnost, izvajanje programa povezovanja višinskih kmetij ter programa za splošno ko- mimalno rabo. Nastopilo pa je precej težav, predvsem finan- čnega značaja. Denar v refe- rendimifidd sklad ne priteka po programu, tudi solidar- nostna akxàja zbiranja denar- ji. za povezovanje višinskih kmetij z dolino ne teče tako kot so predvidevali, hkrati pa se je pKJvečal tudi delež žal- ske oibčine pri graxinjl pri- ključne in obvoene ceste In pri urejanju prometa v Šem- petru. Za to bo treba odšteti šestnajst miliijonov dinarjev аИ kar 25 odstotkov več kot so predvideivaái. K temu je treba prdšiteti še višje cene izvajalcev del, večje stroške, zimske službe v sezoni 1977— 1978 ter razpadanje moderni- ziranih vozišč. V Žalcu vse- eno upajo, da bodo najnuj- nejša dela uspeli opraviti v tem letu. Precej slabše je stanje na področju kanalizacije. Po no- vem bo s kanalskim omrež- jem upravljalo Komunalno podjetje iz Žalca, ki bo mo- ralo poskrbeti za primeren razvo(j tudi na tem področju, Precej naj bi letos z^rradüi vodovodov. Uredili bodo za- jem tretjega izvira v dolini Kolje na vodovodni sistem Žalca, s čimer bodo povečali kapacitete žalskega vodovoda, nadaljevali bodo z obnovo ce- vovioda Dobriša vas—Arja vas, zgradili naj bi cevovod Zakl— Poljče—Parižlje, t^o da bo- de laiiko v naslednjih letih Ix)daljšaiM ta cevovod do vo- dovoda na Polzeli. Letos te- čejo še prizadevanja za Ls- gradiitev novega rezervoarja na Polzeli, v tem kraju bodo obnovili Še nekaj krajših od- sekov vodovoda, tako da bo- do izboljšali oskrbovalne razr mere v novih stanovanjskih soseskah. Ob koncu velja omeniti še izgradnjo prve fa- ze vodovoda Jedert. Vrednost vseh teil del znaša zaenkrat 2,700.000 dinarjev, gre pa za denar KoimxmaiLnega podjetja, samoprispevka ter prispevke za vodovodne priklju)öke, de- nar in delo krajevnih skup* nosti in koristni kov vodovo- dov. JANEZ VEDENIK j gj 28 — 20. julija 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 celje TURISTIČNO MESTO velik odmev na našo anketo Caprav se bomo k rezul- tatom ankete »Ali je Ceijs turistično mesto?« še vniil:. j^i je na tej strani našesja Tednika trajala nekaj mese- cev in v kateri so sodelovau mnogi javni, gospodarski, tu- ristični in drugi delavci, lah- ko ob njenem zaključku aa- pišemo, da je akcija uspela in da so razmišljanja, ali je. Ce. je turistično mesto do-' živela velik odmev. Ugotovitev je bila nespo.-- na. Celje je turistično me- sto Seveda, ne tisto, ici a: privabljajo stalne goste, ki bi jih privabljajo sem na let- ni oddih, počitek in podobno. Zato pa so je tu razvi.e druge oblike turističnega do- gajanja. Celje doživlja in beleži vsako leto večji obisk domačih in tujih gostov zaiadi ¿vah- nega gospodarskega živjjonja, zaradi pomembnih športnih in kulturnih prireditev, zara- di tega, ker je središčna toč- ka velikega turističnega ol>- močja, značilnega tudi zaradi naraTOih zdravilišč. Izredno živalien je izletniški turizem, čeprav bi si želeli, da bi se turistične agencije v večji meri kot doslej zavzele za to, da bi v mesto privablja- le goste. Močnejša je zdal praksa, da odhajajo Celjan: drugam. Celje ima dovolj značilnosti, spomenikov sta- rejše in novejše dobe, ki bi jih kazalo propagirati v več- ji meri. Celje je turistično mesto. Na vsak način pa ne pop>ol- no, ne tisto, ki bi ne imelo svojih značilnosti »turistič- nih« problemov. Kdo jih ni- ma? Sicer pa, kje so meje turističnega pojmovanja? Tež- ko bi jih začrtali, saj gre za splet mnogih dogajanj, ki da- jejo mestu, kraju ali območ- ju turistični pečat, in ki se med seboj dopolnjujejo. Vsak delček v tem mozaiku, v tem spletu, je pomemben. Odgovori na vprašanje so opozorili, da si zasluži skrb za vasrtvo okolja večjo po- zornost in še veliko konkret- nih akcij. Svoje probleme ima tudi gostinstvo, trgovina, obrt, komunala. Hotelske kapacitete so problem zase. V ta okvir sodijo tudi tra- dicionalne prireditve, ki lah- tco imajo močno turistično obeležje. Skratka, dovolj problemov, ki pa, resnici aa ljubo EK)vedano, le ruso brez c.dmfeva. Tudi tu se spremi- nja. Pot gre naprej. Celje je te dni dobilo novo gostinsi:j enoto v Ulici 14. divizije, ti« pred začetkom so dela ¿a zgraditev nove Turške mač ke. Podobno velja za obnovo in novogradnjo pri hotelu Evropi. V gradnji je nov ho- tel na Dobrni. Na pomembno naložbo se pripravljajo pri Merxu, prav tako pn hotelu Celeia. Razmere na Starem gradu se zboljšujejo. Tisti, ki skrbijo za varstvo zgodo- vinskih spomenikov in turisti so nazadnje tudi na tej moč- no obiskani izletniški točki našli skupen jezik. Pomemben činitelj v turi- stičnem življenju je hala Cio lovec. Z dokončno izgradni- objektov, zlasti gostinsKih m nekaterih športno-rekreacij- skih (plavalni bazen, keglji- šče m morda še kaj) bo Go- lovec samo pridobil na po menu. Tudi turističnem. Mor- da je že napočil čas, da do- bi program stalnih gospodar- skih in drugih razstav, sej- mov in podobno svojo obli- ko in vsebino. Seveda v tem spletu vpra- šanj ne kaže prezret' do^a tu- rističnih orgar izacij. Prav vseh. Zlasti Turistično dru štvo ima tu svcje mest-j za radi dosedanjih uspehov, tra- dic-je in naĆT'-ov. Skratka, to ^e le nekaj raz mi.i'janj o Ce.,u kot ouriSt:č- rcm mpsiu. Kct rečeno, ¿e bomo k jagov<.ram naše an- kete ali vpra'îsnjt.. al; je Celje turistično mes* \ še vrnili. M. BOZTÙ golte ODMEVI Ni naključje, če ;e sklep Izletnikovega kolektiva, da zapre rekreacijski turistič- ni center na Golteh, nale- tel v javnosti in zlasti v krogih občinskih skupščin Celje in Mozirje na velik odmev. Nikjer niso te odločitve sprejeli z odobravanjem. Toda, ko se je v prvih razpravah pojavilo vpra- šanje, kdo naj zagotovi sredstva za nemoteno de- lo in razvoj Golt, se je zadeva ustavila. Pa ne po- vsem, kajti v teku so no- va prizadevanja za rešitev problema, ki ni samo Iz- letnikov, marveč širše dru- žbene skupnosti. Zdaj se pojavljajo nove pobude za rešitev pereče- ga vprašanja. Predlog o ustanovitvi skupnosti za rekreacijo na Golteh ni naletel na pričakovani sprejem. Morda bodo no- ve poteze bolj sprejemlji- ve? Na vsak način pa naj se zaključijo tako, da bo vprašanje Golt rešeno za stalno in ne samo zača sno, morda za letos. Zato pri vsem tem ne gre samo za pokrivanje letošnje iz- gube, marveč za odločitev, ki naj prinese Goltsm ob materialni zagotovitvi vseh pogojev za delo in razvoj tudi primemo kadrovsko rešitev. MB turizem turistične vezi med dubrovnikom in celjem Danes nekaj besed o Du- brovniku, ki zavzema v ju- goslovanski turistični indu- striji posebno mesto. Med Dubrovnikom in Celjem se spletajo zelo močne turistič- ne vezi. Gre za sodelovanje med obema turističnima or- ganizacijama. Pto koraki so bili napravljeni lani, prav ta ko izmenjani delegaciji x podobno. V izrazito turistični deželi Jugoslaviji zavzema Dubrov nik s štirimi milijoni nočitev (670.000 turistov letno) po- sebno mesto zaradi mnog'n okoliščin, ki mu dajejo zgo dovinski, kulturni in luristič- ni pomen. Dubrovnik je bil nekoč sredisöe stare svobodne re- publike, ki je stoletja ospe vala tako gospodarsko (trgo- vina in pomorstvo), kakor kulturno. To slavno pretek- lost izpričujejo mnogi kul- turnozgodovinski spomeniki; samostani in cerkve, javne zgradbe in družinske palače, vodnjaki in spomeniki, me- stno obizidje in mogočne utrdbe. Danes je Dubrovnik znano turistično središče in svojim gostom, domačim in tujim, kakor tudi naključnim izlet- rukom, nudi razkošje ohra- njenih naravnih lepot, bla go sredozemsko p>odnebje, bujno zelenje, sončno neho in čisto morje, pa tudi .nož- nost telesne sprostitve in športnih dejavnosti. Številni so privlačni izleti v bliánjo in daljno okoUco, po kop- nem ali po morju; razvito e družabno in zabavno nočno življenje. Sodobno udobje nudi v številnih hotelih аИ prijeten oddih v manjših kraljih na obali in na bližnjih otokih. Dubrovnik je festivalsko mesto z bogatim kulturnim in zabavnim življenjem. Du- brovniške poletne igre, od 10. julija do 25. avgusta, pri- vabljajo umetnike iz naše de- žele in vs^a sveta, saj lah- ko dajejo v prostorih sred- njeveške arhitekture novo razsežnost umetniškim delom starih in novih ustvarjalcev. Igre so na prostem v starem delu mesta. Gledališče »Marm Držič«, mestni orkester, Collegium Musicum Ragusinum, folklor- ni ansambel »Lindo« in mno- ge umetniške galerije omogo- čajo kulturne užitke s^ozi vse leto. In končno, Dubroti-aik je postal shajališče znanstveni- kov in umetnikov, nii&to ju- goslovanskih in meclnarodrih zborovanj, ki se odvijajo ' kongresnih prostorih, sodob- no opremljenih za uspešno delo tudi do 1.200 udeležen- cev. Takšen je Dubrovnik s svo- jimi 33.000 prebivalci, ki pri- čakuje domače in tuje goste s tradicionalnim gostoljub- jem vsak letni čas. laško NOV RIBIŠKI CAR tradicionalno tekmovanje v savinji! Pred kratkim so laški ri- biči okronali novega carja. Letos je celjska industrija s svojim strupi bolj ali manj prizanašala, ribiči niso zabe- ležili nmožičnega pogina rib (kakšno čudo!) in tako so sc odločili že tradicionalno družinsko tekmovanje za na- slov ribiška carja izpeljati na domačem terenu — v Sa- vinji. Tekmovali so v Velikem áirju pri Zidanem mostu, kje je bila možnost za uspešno tekmovanje, zaradi bližine Save, večja. Savske ribe namreč kaj rade zaplavajo na krajše izlete v spodnji tok Savinje, seveda, kakor hitro se njena onesnaženost občutno zmanjša. To j-î iz- koristil Franc Lubej, kd je tisto sončno nedeljo, v Oj.r.ri konkurenci, uplenil kar 2,83 kg težkega krapa ter si t^ko prilovil zlato medaljo, car- sko krono, plašč in trizob. Domačinu in čuvaju Ribiške družine Laško kaj drugega tudi ni preostalo, saj je nje- gova žena, ki tudi lovi ribe, osvojila naslov ribiške carice za to leto in sicer na tekmo- vanju ribičev — invalidov. Carstvo, da je kaj! Srebrno in bronasto me- daljo sta zasluženo sprejela Karel Omerzel in Dušan Pe- klar. Na splošno veselje vseh je tekmovanje zelo uspelo in se z lanskoletnim, ko so zaradi zastrupljene in mrtve Savi- nje telmiovali na Smartin- skem jezeru in uplenili le štiri ribice, sploh ne da pri- merjati. Povsod je lepo, ven- dar je najlepše in tudi naj- uspešnejše — doma. Zato je, ko so se po napornem tek- movanju krepčali z bogato m obilno enolončnico, v zraku visela tiha in neizrečena že- ■ja: »O, da bi nam celj.5k.4 industrija omogočila takšno tekmovanje tudi prihodnje leto in sploh vsa naslednja leta.. Л B. SLXMÄEK rimske toplice BAZEN SAMEVA Kdor je v sončnem vreme- nu prišel na kopališče v Rim- skih Toplicah, je bil začu- den ob gneči in vrvežu. Sla- bo vreme pa je spravilo ko- palce iz bazena, Turistično društvo pa v slabo voljo. V maju ni bilo kopalnih dni, v juniju 15 do 20, julij pa se je prav tako začel z dežjem. Bazen sameva, prizadeto pa ni le Turistično društvo, ki mu je kopališče glavni vix dohodkov, ampak tudi Rim- ljani, ki jim je bazen F>oleg telovadnega igrišča edina za- bava. Tudi plesi, ki so SiCer vsako soboto, zaradi deziii odpadejo. Tako imajo na razpolago še telovadnico, ko- mur pa ni zgolj za šport, je zaradi slabega vremena pri- moran, da ostane doma in bere vremensko napoved. ZimaJ pa dežuje. ALENKA MARKOVIC celje VOZNI RED Izletnik Clelje je izdal vozni red mestnega avto- busnega prometa, hkrati z njim pa je objavil tudi časovni razpored odhodov avtobusov s celjske po- staje. Gre za izredno lično m pregledno i2dajo, ki je bi- la v nakladi 3.500 izvodov namenjena samo organiza- cijam združenega dela in seveda članom Izletniko- vega kolektiva, ki delajo v mestnem avtobusnem prometu. Ne glede, da je škoda, da vo2jni red ni doživel večje naklade, saj je na dlani, da bi ga ljudje več kot razgrabili, je vendarle pomemben prispevek k SF>oznavanju velike razve- janosti avtobusnih prog, ki vozijo na takoimenov^- nih mestnih relacijah. ROGAŠKA SLATINA: 41 FRIfiEDiTEV v Rogaški Slatini se bo letos zvrstilo kar 41 kultur- nih, zabavnih m športnih prireditev. K temu niso šte ti stalni koncerti v lokalih in promenadni koncerti v ča su glavne sezone. Med pri- reditvami bodo štirje prome- nadni koncerti, deset folklor- nih. enajst kulturnih, štiri najst družabnih ter dve športni. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 20. julija 1978 ! mladi v celju DELOVNE AKCIJE tudi letos več delovnih brigad Prišlo je poletje, z njim pa dtxpiiisti in počitnice, za nas miade pa tudi mladinske de- lovne akcije. Vendar se delo in priprave na to množično obliko delovanja mladih 12 vse Jugoslavije ne začne šele v poletnih mesecih. Eviden- tiranje poteka že prej — od sredine meseca јгшиагја, co predsedstva osnovnih oi-gani- zacij 2ÌSMS evidentirajo cist" mladince, katerih želja je udeležiti se mladinske de'ov- ne akcije ne glede, ali gre za lokalne, republiške oU zvezne. Vsako leto ¡¿^ j-ivi veliko število mladm, «i v ta папгеп izpolnijo posebni evidenčni list. VenJar s tem ko izpolnijo evidenčni Kar- ton, še niso brigaüirji. Po trebno je, da je iiiialineo dober delavec jziium.-i do- ber učenec, dijak ali študent. Vse te prijave sprejema c.-n- ter za mladinske delovne ak- cije pri občinski konferenci ZSMS, ki evidenllraii'.í razde- li po mesecih, so n«- pisali na karton, ko ž'^'.i.'o na akcijo. V tem času so tu- di že znani termini akcij in zaćaie se postopek za izbiro štabov brigad. Zii štab brigade morajo mladinci izpolnjea^ati določe- ne kadrovske p>ogoje, v prvi vr.sti pa morajo лпеЧ za sa- \јкЈ vsaj eno mladinsko delo''- no akcijo, na kateii so Do- kazali svoje znanje m d'^î- laraost. Kadrovska komisija pri občinski konierer.ci ZSMS izbere kader za šta- be brigad in listo predloži v potrditev predsed3t\ai občin- ske konference ZSIVLS po po- govorih s kandida'i. Posto pe;-t je lahko viasih do:g'>tra- jen. Ko so formiram štabi brigad, začno le-ti takoj de- :0\'ati in ski.cajejo brigadne konference, na katerih se brigadirji pogovorijo v vseh pomembnih zadevah za nji- hovo brigado. V navadi je, da imamo 1. aprila, ko je dan brigadirjev, brigade že formirane. Na ta dan organi- ziramo brigadu-sko sreč inje, kijor pa nikakor ie pozabi- mo na brigadirje veterane, in ostale brigadirje, ki so se udeleževali mIadin->.cJi delov- nih akcij od li>4(J. leta dalje. Do odhoda br^gude na akcijo se brigadirji zbirajo na bri- gadnih konferencah, kjer se di>govore o njihO'/i aktivno- sti do odhoda. Zavzemaano se za to, da je aktivnost do od- hoda brigade čim we'ji», kajti le to vodi tudi do uspeha bi gade na akciii. Takšen po- stopek daje jiuirstvo za uspeh brigade. In če govorim 1 uipeJiih celjskih brigad, in:)ram ome- niti. da so ga vse Лс scírlaj imele, nekatere večjo, neka- tere manjše. V lanskem letu so celjske bi'.uadç- dobile dve ppjvišji priTmariji v Jugosia- viji, plaketi »Veljko Vlaho- vič« in priznanje republiške konference ZSM Hrvatske - trak »Vladimir Nazor«. Vse to nam pcmeni veliko pr - znanje in vodilo k še večji aktivno.sti na tem področju / letošnjem letu. Tn ne nazad- nje nam je priznanje tudi to, da delajo brigadirji iz C'^lja v ši^ablh mladins.iih delov- nih akcijah v Jagoslaviji, m sicer Zlatka Pioštajner m Vinko Kruš'.i v štabu rvez- ne mladinske rielovne akcije »Posočje 78«. Sumo Mihel-'n v štabu zvezne niladinsks de- lovne akcije »Kozjansk > 78« in Zala Hriberšek v štabu zvezne mladinske delovne ak- cije »Rijeka 78«. In kam so šle oziroma kam gredo letos celjske brigade? 2c v mesecu juniju je odšla brigada »Franjo Vrunč-Buz- da«, katere pokrovitelj je bi- la delovna organizacija Ko- vinotehna-Tehnomercator na akcijo na Kozjansko, kon- kretno v šent\nd pri Planini. Brigada je štela 40 brigadir- jev skupaj s štabom, brigade. Brigada .se je vrnila z akcije z velikimi uspehi. Bila je 5-krat udarna, osvojili so trak akcije, 12 brigadirjev- je dobilo udarniške značke, 12 pa jih je dobilo pohvalo ko- mandanta akcije, 3 pa so predlagani za članstvo ZK. Z akcije se je vrnilo tudi 14 brigadirjev, ki so odšli v | brigado »Zbratimljeni grado- j vi«, katere organizator je ' bila oix'inslta konferenca ! ZSM Srbije iz Ćuprije. Bri- | gada je odšla iz ćuprije, kjer ! so se zbrali, na zvezno mia | dinsko delovno akcijo »Beo- grad 78«. Tudi ti so imeli dobre uspehe: 4 so dobili udami.ške značke, 3 pa so bili predlagani za članstvo ZK. Trenutno je na akciji bri- gada »Cvetka Jerin«, ki le na Reki. Pokrovitelj te bri- gade je Železarna Store. Bri- gada šteje fio brigadnjev in se vrne z akcije v začet-ku avgusta. V mesecu septembru bo odšla brigada »Slavko Slan- der« na akcijo »Beograd-Niš«, v mesecu oktobru pa bo od- šla brigada »Veljko Vlahcjvič« na največjo akcijo letos pr' nas »šamac-Sarajevo«. Delala bo v zadnji izmeni in bo štela minimalno 100 brigadir- jev. Do danes imamo že do- ločene štabe brigad, na ža- lost pa moram omeniti, da pa brigadirjev nimamo. Za brigado »Slavko Slander« je evidentiranih 112 mladih, na brigadno konieren<-o pa jih je prišlo le 37, kar je po predpisih premalo in je nii nimum 60 brigadirjev s š a bom brigade. Ker bodo brigado, ki se bo udeležila zvezne mladinske delovne akcije »šamac-Sara- jevo«, sestavljali mladi iz de- lovnih organizacij Celja in okolice, bo potrebno vložili izredne napore vseh subjek- tivnih sil v Celju, da bomo sestavili brigado »Siavk ■> Slander«, kajti v tem čan: se že začne pouk in bo izred- no težavno sestaviti brivido v kateri bodo nladi iz, šol Dc meseca sep'embra ni več mnogo časa in treba bo ta- koj začeti z a-îcijo. Prepri- čan «em, da bomo uspeli in da bodo usy-'íhi celjskih bri- gad tudi v l'',-tošnjem letu takšni, kot so bili do sedaj. RIHARD MAJCEN območje srednjeročni razvoj ptt dejavnosti Osrednja točka zadnje se- je sveta občin celjskega ob- močja je bila obravnava smernic razvoja ptt dejavno- sti v obdobju 19«1 do 1985. Izhodišča sta predlagala Ob- močna interesna skupnost za ptt promet in celjsko pod- jetje za ptt promet. Po razpravi je svet ob- čin celjskega območja pred- lagal, da naj obmiočna skup- nost za ptt promet do ok- tobra letos izdela konkret- ne smernice za sestavo no- vega srednjeročnega načrta razvoja ptt dejavnosti do 198."). leta. Razen tega naj načrt telegrafskega in tele- fonskega prometa upošteva tak razvoj, da bo celotno celjsko območje doseglo po- vprečno stopnjo razvitosti gospodarskega razvoja po- sameznih občin. Razprava je opozorila tudi na nekatere prednostne na- loge. še predvsem naj pri zadovoljevanju potreb po ptt storitvah načrt upošteva te- meljne in organizacije zjdru- ženega dela, interesne skup- nosti, ki so članice območ- ne interesne skupnosti za ptt promet in ki združujeio sredstva za razvoj te de- javnosti. Prav taiko naj ima- jo v tem načrtu prednost organi in organizacije, ki de- lujejo na področju ljudske- ga odpora in družbene sa- mozaščite in ne nazadnje de- lovni ljudje in občani, ki združujejo sredstva in pro- stovoljno delo v območni skupnosti ptt prometa ozi- roma v krajevni skupnosti. Pomembno je stališče, da naj bo politika cen ptt sto- ritev takšna, ki bo za vse vrste storitev omogočala pokrivanje lastne cene in za- gotovila vsaj minimalno akumulacijo, kar pomeni, da je treba preprečiti sleher- no prelivanje sredstev aku- mulacije iz telefonije za po- krivanje izpadov dohodka pri poštnih storitvah, kot so pisemski prenos itd. Sicer pa — ali ne bi pristojnost za določanje cen prešla na območno interesno skiipnost za ptt promet?! Nadaljnje priporočilo se nanaša na zboljšanje kvali- tete vseh v storitev, da jih je treba približati vsem uporabnikom ob enakih po- gojih in v vseh sredinah spodbujati .še naprej solidar- nostne akcije, ki so še doslai zabeleí'le lene usnehe. Nujna je nadalje priori- teta pri gradnji objektov ob- činskega in regijskega pome- na. Tak vrstni red je tre- ba določiti v programu. Pri tem pa je svet občin še po- sebej opozoril na nujnost izgradnje ptt centra v Vele- nju in v drugih občinskih središčih. Velenjski center naj bi prišel na vrsto ta- koj po izgradnji centra na Golovcu v Celju. Svet občin celjskega območ- ja je imel določena pripo- ročila in stališča tudi v zve- zi z združevanjem sredstev, glede odobravanja bančnih posojil in ne nazadnje, da naj vsa ta vprašanja dobi- jo svoje mesto tudi na se- jah občinskih skupščin, kjer naj občine, v okviru svojih pristojnosti, prav sprejema- POPRAVEK v prejšnji številki Nove- ga tednika smo pomoto- ma objavili, da bo prazno- vanje krajevnega prazni- ka na Vinski gori 15. juli- ja. Krajani Vinske gore bodo svoj praznik prazno- vali v soboto, 22. julija. CELJSKA F0T0KRCIÍ4IKA Luhko Ili -zapisali (udi slu\nostiia, pru/nična, saj s tremi p(isiietki p(»s«'ga v úsr p<>- mcnihiii prireditvi na fast praznika celjs .> (ihčine pa tudi dneva vstaje sloveii-skega naroda in :{(Metnitc ustain»\ltve 1'rve slovenski* proU-larske udarne brigade »Toneta Tomšiča«. Brdce nad l)<»brno. Otvoritev 3,5 km dolge ceste, ki .s« jo zgradili pripadniki inženirske enote celjske garni/iie .ILA. Te/ko in naporno delo. Ne samo zaradi slabega vremr-na, tiuii /aradi terena. I'a so vojjki nuredili ti.sto, kar se je zdelo nentogoči. Uspeli so in se tako oddolžili ne samo spominu 39 jiadlili borcev, '/.a katere siH)minsko obeležje stoji na lem območju, marveč vsem padlhn za svobodo in hkrati rekli hvala domačinom, ki so imeli tudi tod za partizane vrata vedno odprta. Na posnetku ,je Sta>ie Lavrič, podpredsednik odbora borcev Stirinaj.ste divi-zije, ki obuja spomine na legendarni jiohod. Na slavnosti pa .je predsednik Izvršnega sveta celjske občhi- ske skupščine, Venčeslav Zalezma, podelil I'riznan.ja občine C.el.je štirim, ki so se pri tleUi še ijosebej uveljavili: major Svetozar Vulikič, kapetan I. razreda Nikola Poznan, porotnik Caslan .Stepanovič in predsednik sveta KS I>obrna, Milan Rehar. Sobota, dopokine na Dobrni. Slavnostni zl>or borcev Tomšičeve brigade. Tu so ludi pripadniki enote JLA, ki ohranja tradi<'i.|e slavne Tcmišičeve brigade, mladi pohodniki leri- torialci itd. Veliko gostov in nekaj sto domačinov. Po raportu. Ki ga je predal ma.jor enote JLA, ki nadalju,je tradici.je Tomšičeve l)rip,iide, Slavoljtib Ilić, skupaj s prvim komandantom slovenskih partizanskih enot, Francem Le- skoškom-Luko pozdravlja borce in vse, ki so se zbrali na slavnostnem prostoru v strnJcnUi vrstah. Na slavnostnem zboru Tomšičeve brigade je o ustanovitvi te enote in n.jimih b(»jih voril predsednik celjske občinske skupščine, Jože >larolt. To je enota, ki je dala des»'t na- rodnih herojev. To je brigada, ki je zabeležila pomembne zmage nad sovražnikom. Za njene zasluge v borbi za svobodo ji je celjska občinska skupščina podelila visoko priznanje — Grb Celja. Na posnetku je Jože Marolt (na levi), ki izroča Grb Celja slavnemu komandantu in predsedniku odbora btirinajsie divizije, generalu Vladu iVlišici. Teküt in foto: M. »OZiC gt 28 —20. julija 1978 NOVI TEDNIK — stran T bovše CESTA IN OBELEŽJE nova zmaga solidarnosti v Bovše, lepo vasico na robu vojniške krajevne skup- nosti, nad Ljubečno, pelje zdaj asfaltirana cesta. Njena modernizacija je bila v pro- gramu drugega samoprispev- ka občanov in delovnih ljudi krajevne skupnosti Vojnik. Dolga je 2,5 km. Prometu so jo izročili v nedeljo popoldne, na sloves- nosti, ki se je je udeležilo veliko število domačinov in drugih. Po pozdravnih be- sedah predsednika vaške skupnosti Ivana Lipičnika je o gradnji te ceste, njeni mo- dernizaciji in sploh o hitrem razvoju Bovš spregovoril do- sedanji predsednik vaške skupnosti, Florijan Rečnik. »Veliko smo napravili. Ceste, vodovod, elektrifikacijo. Zgradili smo veliko mostov, ki so povezala naša hotenja in srca . ..« je med drugim poudaril. Takoj za tem se je nekaj sto ljudi zbralo pri Lužar- jevi domačiji na Bovšah, kjer je borec partizanske eno- te na tem območju. Marko Jezemik, spregovoril ne sa- mo o deležu teh ljudi v bor- bi za svobodo, marveč je odkril tudi spominsko obe- ležje trem padlim borcem— domačinom, ki so žrtvovali svoja življenja na pragu re- snične svobode. Spominska plošča govori o smrti bor- cev: Franca Spesa, Maksa Korošca In Toneta Stropni- ka- Kot pri otvoritvi ceste, ta- ko so tudi na spominski sve- čanosti sodelovali pevci in recitator ji. Sicer pa so oba dogodka posvetili celjskemu občinskemu in vojniškemu krajevnemu prazniku. MB šmarje pri jelžah, šentjur RAZŠIRJENE VEZI pestre oblike sodelovanja Delo mladinskih delovnih brigad, četudi še tako zve- sto in intenzivno," bi bilo brez sodelovanja občanov bržkone precej slabokrvno in odrezano od resničnosti. To so spoznali tako občani kot brigadirji že na samem začetku zvezne delovne akci- je Kozjansko, pa naj bo to na Planini pri Sevnici ali v Bistrici ob Sotli. 2e res, da so prva leta ti stiki bili nekoliko togi, pa recimo še, skromni in površni, kaj kmalu pa je zaživelo pravo, polnokrvno sodelovanje, ki je rodilo sadove in vzbudi- lo hvaležnost na obeh stra,- neh. V obeh občinah, kjer se odvija dejavnost zvezne de- lovne akcije Kozjansko 78, so že pred časom sklenili, da bodo to sodelovanje raz- širili in šli še nekoliko da Ije od tesnih vezi s krajev- nimi skupnostmi. Organizaci- je združeneoia dela in te- meljne organizacije obeh ob- čin so se odločili, da bodo prevzele pokroviteljstvo nad posameznimi izmenami bri- gad na deloviščih in jim ta- ko skušale prikazati tudi živ- ljenje in delo tudi v teh sredinah. Doslej so bili pokrovitelji, naj naštejemo le nekatere, TOZD Gorenje Rogatec, Mi- zarstvo Rogaška Slatina pa šentjurski Alpos in mestinj- ska lesno predelovalna indu- strija. Brigadirji so obiskali vse pokrovitelje, se se;înanili s proizvodnimi procesi, s sa- moupravljanjem v teh orga- nizacijah združenega dela pa tudi z nekaterimi pomanj- kljivostmi. Prireditelji, teh srečanj so svojim gostom pripravili posebna predava- nja o dohodkovnih odnosih in o samoupravljanju, mla- di pa so spoznali tudi utrip kraja, kjer so gostovali. Gost- je so bili res gostje: manj- kala ni niti obložena miza, skromna sicer pa zato pri- jetnejša in pristnejša. Vendar ni ostalo le pri tem. Mladi iz naštetih pa tudi drugih delovnih organi- zacij so prišli brigadirjem pomagat na traso, kjer so družno in krepko prijeli za kramp in lopato, sindikati pa so poskrbeli za športna srečanja. Oblike sodelovanja z bri- gadirji v šmarski in šent- jurski občini postajajo iz leta v leto pestrejše, briga- dirji in z njimi občani, pa vse bolj zadovoljni. Splošne ocene takšne dejavnosti po- menijo zadovoljstvo, vendar bi kazalo razmisliti še o ¡ kakšni drugi obliki, ki bi po- | krajino in življenje še bolj približala mladim iz vse Ju- ¡ goslavije. Vendar: v razsež- ; nostih, v kakršnih to sode- lovanje poteka, je že to do- | volj in pohvalno. : MILENKO STRASEK ! delegatski sistem v žalcu PREMALO POVEZANOSTI skrbno in odgovorno je treba delati z mladimi Ko so v žalski ob>iuii na- pravili analizo o doiovanju delegatskega sistema, so ugo- tovih, da so delegacije skup ščine premalo povezane z cie- lovnimi ljudmi in občan-", pa öaj si bo bo v temeljnih or- ganizacijah Txlruzene^a dela аМ pa v krajevnih skiipnosiin. Delegacije so tudi vse preveč prepuščene same sedi. Se zla- sti velja to za 2sdin;/ieno de- lo. Ni dovolj ustreizne povoda ve s političnimi organizioija- mi v vseh sredinaJi. Delega- cijam niso na voljo u.st'-ezne trtformacije, strokovni dt-lavca pa tudi marsikje nimajo časa, da bi delegatom obrazložili nekatere strokovne naloge ozà- roma stanje v temeljnih orga- nizacijah združenega dela. Ni naključje torej, da delegati prihajajo v skupščino pogo- sto praznih rok, kot temu pravimo. Nekatere pomanjkljivosti, anačilne za preteklo mandat- no dobo, počasi odpravljajo (povečanje števila del^at- skLh mest v združenem delu, večje število delegacij za sa- moupravne interesne skupno- sti...), če p>a v občini ne bodo ustrezalo pripravljali po- litičnih akcij, potem ttidi ne bo ustrezne učinkovitosti. Se prav posebej skrbno in odgo- vorno bo treha delati z mladi- ûii. Konec koncev je kar tri- deset odstotkov vseh delega- tov iz vrst mladine. Na nivo- ju družbenopolitičnih skupno- sti bodo morali v občini iz- boljšati informativni sistem. V OZD in krajevnih skup nostih si bodo moraM priza- devati, da bodo delegate oea- roma delegacije povezali ssa- mouprdivnimi organi, družbe- noix)htičnimi organizacijami, z delovnimi Ijiidmi in oocani. Le tako bo ustvarjena nep'>- sredna vez interesov in od- govornosti od tiozdov, krajev- nih skupnosti pa do skupščin na vseh nivojih. Ta naloga je še posebej pomembna za de- legacije v samoupravnih in- teresnih skupnostih, kjer je n'TX)sredna menjava dela med koristniki in izvajalci. Močnejša bo morala biti v prihodnje vez med interesi temeljnih organizacij in kra- jevnih skupnosti. Krajevna skupnost še vedno nima ti- stega mesta, ki ji pripada v našem sistemu. Nič čudn^a 4>rej ru, da se pojavlja še toliko problemov pri financi- ranju I'^. Seveda pa je re- ševanje nekaterih nalog ter odprav Ijanje problemov v kra- jevnih skupnostih odvisno tu- di od realizacije družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov s strani združe- nega dela. Tako pa smo prav v žali\ki obftini priče, da mar- sikatera delovna organizacija dogovc-rjenih obveznosti ne spoštuje. Kot da obvessnosti, za katere so se v občini sam?.^upraivno dogovorili, ni rK>trebno poravnati in da je dovo.j, fco so jih le podpisali. JANEZ VEDENTK vojnik DAN GASILCEV množična manifestacija in prikaz dela Sobotna muniffstaci.ja ol»činske gasilske zveze Cel.je v Vojniku je jiotekala v (»kviru poča-stitve cel.jskei;;» oličiiiskeRa praznika. Prireditev je lepo us|M4a, na.4topilo je okoli Г>()0 gasilcev. Razen njih so nastopile tudi enote civilne za.4Čite in eki])a prve pomoči. Zbrana gasilska društva je pozdravil VENCESLAV ZVLE- ZINA, predsednik izvršnega sveta občine Celje, ki je opravil tudi pregled gasilskih vrst in opreme. Ga.silske va.je v Voj- niku so si ogledali tudi še drugi pred.stavniki družbenopoli- tičnega /.ivijenja. Vaja je bila osredotočena na objelrte v Vojniku. »Zažgali« so nekaj hLš, ki so jüi poga- sili. pri tem pa s« tudi »re- ševali« ljudi. V vaji je sode- lovalo šljnna.^t gasilskih ekip iz celjske občine. Najbolj atraktiven je bil tretji del vaje. To je bila demonstracija ga.šenja plinskih in vnet- Ijivih tekočin s peno. V tej disciplini so nastopile tri gasiLske enote — tovarniški enoti is Štor in Ema ttr poklicna gasiLska enota Iz Celja. Fotografija: MATEJ STOPAR vojnik ČEBELARSKI ZUM, ZUM... razvili so družinsko zastavo Tudi vojnLšIki čebelarji so daJi s svojim zborom v ne- deljo dop)ldne in racivitjem družinske zastave lep delež k prireditvam za praenik celjske občine in za krajev- ni praznik vojnika. Čebelarji v Vojniku .so us- tanovili svojo družino v ma- ju 1946. leta. Tedaj je ime- la 16 članov. Danes jih ima 46, pa tudi sicer je delov- na bilanca takšna, da go- vori o prizadevnih čebelar- jih. Razveseljiva je ugotovi- tev, da skrbijo tudi za nar raščaj, saj ima družina men- torstvo kar nad tremi če- belarskimi krožki v osnov- nih šolah. Pa tudi razvit- je družinske zastave; гат^ jo je predstavnik krajevne skupnosti, Miro Klanömk; je zrcalo velike akti\'nosti o družini. Zbor vojnLških čebelarjev je izkoristLla Zveza čebelar- sfcih družin občine Celje. Ta- ko je njen predsodnik Prane Kumer podelil odlikovanja Antona Janše druge stopnje štirim prizadevnim članom te družine: Janku Bedaku, Francu Novaiku, Otu Samcu ter Francu Kodencu. Proslavo in svečanost so lepo izpopolnili tudi vojniá- fci učenci osnovne Šole z re- citacijami in pevskimi toč- kami. MB GORENJE: POVEČANA DROZINA Pred dnevi je bilo ▼ Klu- bu delegatov v Ljubljani slovesno, saj se je pove- čala družina SOZD Clor»- nje. Pred.4tavnild Gorenja in delovne organizacije TIKI iz Ljubljane so pod. pisaU samoupravni spora- zum o vključitvi ljubljan- skega podjetja v gorenjidco družino, ki ima zdaj že dvanajs-t članov. Vse kaže, da se bo ta števila slej ko prej povečala. Pri pod- pisu so bili navzoči tudi Igor Uršič, Marjan Rožič in Tone Kovic ter Franjo Korun In Janez Mlklavčič. T. VRABL V VSAK DOM NOVI TEDNIK 8. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 20. julija 1978 ! bistrica ob sotli SLIKARSKA KOLONIJA prijavljenih je 12 likovnih umetnikov Na Kozjanskem in v Ob- sotelju so čestokrat kar zvr- hani idej, ki pa zažive ali pa ne, nemalokrat pa kaj klavrno v svojih uresničit- vah. Gotovo pa je, da je vsaka ideja vsaj na začetku spremljana z zvrhano mero zanesenosti, ki kljub vsemu le kaže na pripravljenost lju- di, da bi vnesli v utrip po- krajine nekaj novega, sveže- ga, boljšega, predvsem pa, da bi nenehno stopali v korak s časom. Najbrž so takšne misli vo- dile tudi ljudi v krajevni skupnosti Bistrica ob Sotli, ki so se odločili, da že letos organizirajo prvo slikarsko kolonijo, ki naj približa lepo- te dežele ob Bistrici in Sot- li širšemu krogu občudoval- cev likovne umetnosti in umetnosti nasploh. Krajevna skupnost, ki je tudi iniciator kolonije, bo plačala bivanje umetnikov, likovnikov v Bistrici, ti pa bodo v zameno pustili kraju eno svojih del, nastalih v času dela v Obsotelju in na Kozjanskem. Zbrana dela bo- do zametek poznejše gale- rije, prva razstava pa naj bi bila že letos, za Dan re- publike, v domu borcev in mladine v Kumrovcu, pozne- je pa bi jo prenesli še kam drugam, vsekakor pa v raz- stavni paviljon Pivnica v Ro- gaško Slatino. Bistričani so optimisti. Do- slej se je prijavilo že dva- najst slovenskih likovnikov, gotovo pa bo pokrajina, ki ne skopari z lepotami in številnimi kulturno zgodo- vinskimi spomeniki, priteg- nila še koga. Ob tem se po- raja nekaj misli, ki bi jih kazalo navreči za povrhu prizadevnosti Bistričanov. 2e nekaj let nazaj smo bili priča več ali manj uspešno organiziranega Kozjanskega kulturnega tedna, ki pa to nikakor ni hotel biti: kozjan- ski namreč. Zaradi takšnih in drugačnih vzrokov se je to »kozjansko« prirediteljem vselej nekako izmuznilo iz rok in prireditev, ki je ime- la vse možnosti, da postane kulturna manifestacija ljudi ob Sotli in Bistrici je vse- lej ostala v lokalnih mejah. Poznamo in smo poznali nekaj podobnih poizkusov, ki pa so se vselej razblinili, razvodeneli in nazadnje umr- li. Slikarska kolonija v Bi- strici ob Sotli je priložnost, da tisti, ki jim je blizu kul- tura in ne nazadnje, napre- dek pokrajine, razmislijo o strnitvi sil, ki je vsekakor predpogoj za kvaliteto. Posa- mezne kulturne akcije, raz- drobljene in takorekoč od- tujene od življenja celotne pokrajine, k živi tvornosti ne bodo veliko prispevale. Zdru- ženo delo bi bržkone po- menilo velik korak naprej. Ob vseh načrtih, ki se ta- korekoč dan za dnem po- rajajo ob trdno zastavljenem konceptu razvoja spominske- ga parka Kumrovec—Kozjan- sko, bi bilo to ne le dobro, pač pa kar nujno. MILENKO STRAŠEK Franc Rautner: »Bržkone bo Bistrica pa tudi drugi kraji vzdolž Bistrice in Sotle, za likovnike zanimiva. Nudili jim bomo vse ugodnosti. Kra- ju in pokrajini hočemo dati kar največ ...!« BISTRICA OB SOTLI: Ob novem motelu in bližini Kumrovca in Trebč najbrž ne bo težko uresničiti svojih načrtov, če bodo krepko in složno prijeli za delo. zšam žalec odprli so nov del avtomobilskega vadišča Preteklo soboto so priza- devni člani ZŠAM iz Žalca odprli nov del vadišča za avtomobile. Slovesnosti, ki so jo združili s praznova- njem dneva šoferjev in avto- mehanikov so se poleg šte- vilnih občanov udeležili tu- di predstavniki žalskega druž- benopolitičnega življenja, re- publiške Zveze šoferjev in avtomehanikov, celjskega Iz- letnika in drugi. Osrednji go- vor je imel predsednik žal- ske občinske skupščine Vla- do Gorišek, sekretar republi- ške ZŠAF Stanko Žirovnik pa je poudaril, da je vadi- šče pri grobeljskem mostu najlepše in najmodernejše v Jugoslaviji. Na slovesnosti so odkrili tudi pomnik padlemu borcu Jožetu Turku. Sicer pa preberimo, kaj so nam povedali trije pred- stavniki žalskega ZŠAM. IVAN SERDONER, pred- sednik ZŠAM Žalec: »Vadišče smo odprli lansko leto ob občinskem prazniku. Pokaza- lo pa se je že takoj po ot- voritvi, da je premajhno, zato smo se odločili da ga povečamo. To nam je tudi uspelo. Res je, da so nam marsikje priskočili na po- moč, res pa je tudi, da vse- ga tega ne bi bilo, če pri nas ne bi bilo toliko priza- devnih članov, ki jim ni bilo žal ure in ure, dneve in dne- ve, ki so jih žrtvovali na številnih delovnih akcijah.« MILAN LAZANSKI, tajnik ZŠAM: »O prednosti vadišča pravzaprav nima smisla go- voriti. Je pa res, da se je občutno zmanjšal oziroma razbremenil promet na ce- stah, pa tudi podatki nam povedo, da se bodoči vozni- ki tu zares marsikaj nauče. Rad bi poudaril, da je de- lo našega združenja v zad- njem času izredno zaživelo in vedno več je različnih ak- cij, ki jih pripravljamo.« VLADO HUŠ: »Glede na to, kako delovni smo člani zdru- ženja, se mi zdi, da ljudje naša prizadevanja premalo poznajo. Samo gradnjo va- dišča smo člani prispevali povprečno po štiristo pro- stovoljnih delovnih ur. Da- našnje slavje nam je vzpod- buda za naprej in prepričan sem, da bo aktivnost vedno večja. Za uspehe, ki jih do- segamo, se lahko zahvalimo tudi predstavnikom skupšči- ne občine Žalec. Ti imajo namreč za naše delo in za težave, ki morda kdaj na- stopijo, precejšnjo mero ra- zumevanja.« Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR kulturna skupnost laško POČITNICE DO KONCA LETA kaj storiti po razdelitvi pičlih sredstev? Dejstvo, da je kulturna skupnost občine Laško za svojo dejavnost letos dobila znatno manj sredstev kot lani, potrebovala pa bi jih neprimerno več kot lani, ima oprijemljivo posledico. Od julija dalje, ko je na tretji seji skupščine bil sprejet fi- nančni načrt, kulturni skup- nosti ne preostaja noben di- nar, s katerim bi do kon- ca leta lahko po finančni plati usmerjala kulturne ak- cije, ki bi še bile potrebne. Osnovno načelo, ki je skup- ščino vodilo pri razdelitvi sredstev je bilo, da zagoto- vi minimalne vsote za dejav- nost društev in da pokrije s sporazumi dogovorjene so- udeležbe. Denar je namensko razde- ljen in kulturna skupnost občine kot samoupravni or- gan prazaprav nima več no- bene gmotne podlage za us- merjanje kulturnega življenja v občini. Sredstva so v rokah Zveze kultumoprosvetnih or- ganizacij in tistih, ki se po sporazumih napajajo iz sred- stev za kulturo. Družbeni dejavniki, pred- vsem. pa združeno delo je s tem, da je osvojilo eno naj- nižjih stopenj za zbiranje sredstev za kulturo v Slo- veniji, moralo računati na to, da bo spričo skopega finančnega načrta tudi dejav- nost zmanjšana. Res je v le- tošnjem letu že bilo nekaj prireditev, ki so odjeknile v kulturnem življenju obči- ne, toda za jesen, ko bi bilo treba kulturni utrip v občini poživiti, je kulturna skup- nost ostala praznih rok. Ta- ko je splavalo po vodi ne- kaj načrtovanih akcij na pod- ročju spomeniškega varstva, pri pridobivanju in izboljše- vanju novih prostorskih zmogljivosti za delovanje kulturnih skupin. Ponovno je potisnjena na stranski tir tilmska dejavnost pa tudi ustanavljanje novih društev in kulturno-umetniških sek- cij v občini Laško. Na zadnji seji skupščine je bil podan predlog, da de- legacije v svojih sredinah ugotovijo možnost in smotr- nost najetja kredita za preo- stanek leta. Ta premostitve- ni kredit bi uporabljali pred- vsem za financiranje tistih akcij, ki bi jih pozneje uteg- nila deloma ali v celoti po- kriti Kulturna skupnost Slo- venije, ki je občini Laško, z ozirom, da je laška obči- na med mani razvitimi, ob- ljubila pomoč. Kljub težkim razmeram pa seveda za skupščino kulturne skupnosti in njen izvršni od- bor ne nastopa obdobje brez- delja. Poleg možnosti za na- jetje premostitvenega kredita, ki ga bo treba vsebinsko usmeriti, čaka na področju kulture delujoče občane obi- lo nalog. Predvsem bo treba sestaviti nov srednjeročni na- črt za razvoj kulture v la- ški občini. Po 1-em, ko bo v občini dokončno urejeno za- stran šolskih prostorov in objektov za zdravstveno var- stvo, občani upravičeno pri- čakujejo večja vlaganja v kulturo. V tem večina v Slo- veniji laško občino močno prekaša. Treba se bo zav- zemati za pravičnejšo deli- tev sredstev med kulturno skupnostjo Slovenije in ob- činsko skunnostjo. V občini Laško ostaja odnrtih mnoco zadev na področju kiilture, od prostorov do požitvitve materialne osnove za delo- vanje kulturnih društev in drugih kulturnih dejavnosti. Zato bo preostnek leta v kul- turnem živlieniu občine po- tekal v znamen iu načrtova- nja za prihodrie obdobíe, una imo manj težavno in za- pleteno kot ie Nlo doseda- nje. JURE KRAŠOVEC ¡ Gasilsko društvo Ojstriška vas — Tabor bo v soboto, 22. julija praznovalo 75-letnico prosto- voljnega gasilstva in to z otvoritvijo obnovljenega gasilskega doma, ki je plod prizadevno- sti članov društva ter ostalih krajanov, saj so vložili vanj veliko sredstev in več sto ur udarniškega dela. V notranjosti so obnovili tla, prepleskali stene, uredili sanitarije in sejno sobo ter obnovili zunanjost doma. Sobotno praznovanje se bo pričelo s sprej<'mom gostov in slavnostno parado ob 11 30. Potem pa bo proslava s kulturnim programom. Pokroviteljstvo ob pramovanju "."i-letnice gasilstva v tem kraju sta prevzeli krajevna •kupnost Tabor in Interesna skupnost za varstvo pred požarom Zalee. T. Г. izjavili 80: FRANC LAVRIC, inši>ektor za promet pri TJV Celje: »Do 18. julija je na cestah UJV Celje izgubilo v promet- nih nesrečah življenje 67 oseb, lani pa v istem obdobju 61. Precej se je zmanjšalo število telesno poškodovanih, saj smo jih lani v prvem polletju zabeležili 799, letos {>a 700. Lani je bilo v prvih šestih mesecih 1073 pro- metnih nesreč, letos pa 609. Slednji podatek ni íjIíko ugoden, kot izgleda na prvi pogled, saj je bilo nesreč več, vendar tistih z manjšimi škodami, to pa rešujejo vozniki sami med seboj. Je pa letošnja prometna situa- cija v primerjavi z istim obdobjem lani precej hTil)eriih kabinetih. Imajo mehanične delavnice, za katere pripravljajo razširrtev 'n posodobitev. Imajo pralnico, kjer bodo končno uredili tudi talno pranje. Prav praînica pomeni izredno pridobitev za Celje, saj zdaj čakalnega roka skoraj ni pa tudi cene so konkurenčne lo, da pa avto ni vedno najbolje opran, ko zapusti njihovo pralnico, pa ni samo njihova. krivda, ampa! tudi krivda voznikov, ker predolgo ča- kajo na pranje Pa tudi tu bodo še marsikaj izboljšali 1Л tako je prav. Ob pralnici pripravljajo še druge no- vosti. vse v dobrobit šoferja, tako med drugim tudi sesalec, da si bo šofer sam pred pranjem lahko oči- stil tudi notranjost avtomobila. Sam seveda takrat, ko bo to hotel drugače p& mu bodo to naredili delavci AMD 5LANDER Imajo tudi turistično poslovalnico, kjer je možno izvedeti vs3. kar zanima tistega, ki se na pot odpravi s svojim jeklenim l-onjičkom. Uredijo Kcmpietno registracijo! Podaljšuiejo prometna dovoljenja! Prodajajo bencinske bone za inozemstvo! Uredijo garantna pisma! Predajajo ■•camping cornete«, s katerimi imate po- pust pri kampiranju v inozemskih kampingih! Pri njih dobite mednarodna vozniška dovoljenja! Pri njih je možno kupiti tudi avto karte in podobno. Tdefonskj stexilla za vse informacije je 22-863! Naslov: Ljubljanska 37, Celje. AMD ŠLANDER so na veliko ukvarja tudi s športno dejavnostjo ter s svojimi posadkami sodeluje na rally tekiTiovanjih doina m v tujirvi ter vsako leto doma pri- pravi eno izmed dirk za republiško prvenstvo v kar- tingu. Te dir''e v kartingu so v zadnjih letih na progi pri JavnMi skladiščih pri društvu pa razmišljajo tudi o moiebitnem lastnem poligonu, ki bi bil večnamenski. Žai 3'.. tu (pa ne toliko zaradi njihove krivde!) kaj do.ii.i i-ip, premakrie na bolje, čeprav bi poligon z večih aspektov izredno porrebovali v našem mestu. Pri dru- štvu stalno razmišljajo, kako bi svoje delo še izbolj- šali in tako se še bolj približali članstvu ter njegovim željam in potrebam. V zadnjem obdobju so pripravili celo vrsio novitet. к> so dobro odjeknile med član- stvom (sistem urejevanja članstva, številke na njiho- vih avtomobilih pri avto šoli in podobno)! Na cesti ne boste nikoli sami, če boste član velike družine AMD ŠLANDER Celje. Verjemite, v vseh te- žavah — cestnih seveda — Je in b^ vaš največji pri- jatelj pr?v AMP ŠLArjDER! AMÜ ŠLANDL-R žel> pvomagati vsakemu vozniku in tistim, ki bi voznik; radi postali! AMD ŠLANDER je prostor, kjer dobite vse! Vozniki in iisti, ki bi to radi postali! Čakalnega roka ni! Z novim tečajem bodo začeli še ta mesec! Praktično vožnjo opravljajo bodoči voz- niki večinoma na avtornobilih Zastava 101! Za vaše vozniško znanje bo poleg ostalih poskrbelo ti.di 20 profesionalnih inštruktorjev! Pri AMD ŠLAN- DER poučujejo v dveh izmenah, saj so se prilagodili .•rdiuzenemu deiu! Trenutno je pri AMD ŠLANDER zaposlenih 54 de- lavcev. imajo pa tuoi 17 učencev v gospodarstvu. V enaintridesetem letu obstoja želi društvo doseči tak- šno organiziranje, ki bo urejeno po delegatskem siste- mu. Pripravljajo orgai izacijo temeljnih enot v krajev- nih skupnostih 'n deiovnih organizacijah. Iščejo takšne metode del^, da bo vsak član zadovoljen. Delo bodo tako izboljšali, da bo občan čim hitreje dobil vse. kar potrebuje. Člana /elijo zaščititi povsod, zlasti seveda na cesti. Pri tem ne gre za cenenost, ampak da bo vsak občan ime> občutek varnosti, če se mu kaj zgodi. Ždl letos naj bi (kar smo omenili že |>rej!) za- celi z izgradnjo motorekreacijskega centra! Ob vsem tem bi lahko zapisali, da tako, kot je v stalnem gibanju avtomobilizem, tako so v stalnem gi- oanju tudi pri AMD Šlander. Ničesar ne prepuščajo slučajnosti, ampak si prizadevajo najti takšne rešitve, k^ bock) y koribt vsem, zlasti pa seveda voznikom. 12. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 20. julija 1978 ! učno-vzgojna pot kumrovec—trebće STOLETJA RAZGRNJENA ideja, ki vleče Spoinin&lci park v Trebćah, jedro bodočega spominskega parka Kumrovec—Kozjanisko, vse bolj dobiva podobo, k. &o mu jo namenili načrtoval- att. ob tem pa se, kar je š*- posebej pohvalno, porajajo ideje, ki bodo njegovo funk- cijo v prihodnje še popestri- le. Pri tem tvorno sodelujejo lucii domačini, ki so v pre- cojšnjo pomoč strokovnjakom ki vsem, ki jim je park naj- važnejša naloga. Združiti prijetno s korist- nim, tako bi lahko poimeno- vali akcijo, ki že dalj časa z nadvse močno zavzetostjo združuje mlade v Podsredi, ki so se odločali, da na svojo pest začno urejevati nekatere prostore v delno zaščitenem podisredškem gradu, ki somu pred leti nadeli novo ostrešje in streho in ga tako zavaro- vala pred do takrat nenehnim propadanjem. S tem bo grad seveda dobil svojo funkcijo, ki mu bo znova vrnila živ- ljenje. V prostorih, ki jih ure- jajo mladi Podsredčani sku- paj z brigadirji mladinske de- lofvne akcije Kozjansko 78, bodo razstaл'ш prostori in pa mladinska klubska soba. Prav gotovo pa bodo pod- sredški mladinci, z njimi pa tuidi bistrišiki, najbrž zelo ve- seli ideje, ki je že pred ča- som vzklila med delavci celj- skega zavoda za spomeniško varstvo. Gre za uresničitev nekalcšne učno vzgojne poti, k: bi potekala po sledeh ve- likih in pomembnih dogodkov pretekle in polpretekle zgodo- vine. S tem mislimo pred- vsem na veliki slovensko hr- vatski kmečki upor v letih 1572—1573 ter na narodno os- vobodilno borbo. Učno vzgoj- pot, ki bi pozneje dobila ustrezno ime in bila primjr- ПО označena, na voljo pa b: bili še posebni, kratko in je dmato ter preprosto pisani vodiči, bi potekala predvsem po območju najožjega dela parka, to je v neposredni okolici Bistrice ob SotU, Ku- mrovca in Trebč, v prostoru lorej, kjer je izredno mnogo kulturno zgodovinskih spome- nikov, pomemibnih za vso na- šo zgodovino. Mednje spada- jo rudi spomeniki prve kate- gorije, fci jih ni malo. Pot bi potekala od Kimirovca do Kunšperka, nato bi zavila na Bizeljsko do gradu in od tam na Gore pri Bistrici ob Sotli, kjer je na razmeroma majh- nem prostoru združenih več stoletij naše zgodovine, izko paniih izpod ruše. Iz Gor bi mladi popotmik zavil na p>od- sredâki gi^ in po krajši poti obiskal še Kunejev hram, prizorišče zadnjega boja Bre- žiške čete. Nato bi se spustil v Podsredo in od tod v Treb- če, kraj. ki ga je toa-ariš Tito nmogokrat omenjal v svojih spominih z ljubeznijo in na- vezanostjo, do domačij Ja- vorškovih in Kostanjškovih. Pot bi zaključili v Bistrici ob SoUi. Pot bo brez d\4>ma nova dimenzija vrednosti in nujno- sti spominskega parka s svo- jim nazornim prikazovanjem pretekle in polpretekile zgodo- vine, ki bo s svojo neposred- nostjo gotovo mnogo bolj za- živi a v zavesti mladega ro- du, kot bi to lahko storila knjiga. Pomembnost poti je predvsem v tem, da bo moč na razmeroma majhnem pro- storu prikazati takorekoč ce- loten razvoj naše bitnosti, od nasalje\^anja Slovanov do naj- novejše zgodovine. Vse to bi popotnik spoizanal na nekaj ki- lometrih poti v skromnih dveh urah ali nekaj več. Ni torej odveč ugotovitev, da bo- do ideje zelo veseli bistriški in podsredški mladinci, ki so že spoznali, da ne kaže spo- minski park in njegovo sno- vanje opazovati le od daleč, pač pa, da je treba pri tem tudi tvomo sodelovati. V mla- dih bo torej Zavod za siïome- niško varstvo v Celju, ki je tudi izdelal načrte za obnovo prostorov v podsredškem gra- du, dobil pridne in zveste so- delavce. MILENKO STRAŠEK Učnovzgojna pot bi bila bržkone tudi takšnih »smernikov« zelo vesela. Zdravstveni dom LAŠKO razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo bivšega rešev-alnega avtomobila OPEIL CARAVAN, v voznem stanju z izklicno ceno 30.000,00 din. Javna licitacija bo na dvorišču ZD Laško dne 2G. 7. ob 7. uri za družbeni sektor, ob 7.30 za zasebne kup- ce. TEHNIŠKA ŠOLA CELJE objavlja prosta deia in naloge: UČITELJA gradbenih predmetov POGOJ: dipl. gradbeni inženir UČITELJA predmetov kemije POGOJ: dipl. inž. kemije Za učitelja gradbenih predmetov je na voljo dru- žinsko stanovanje. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh po objavi, skupaj z dokazili, na naslov: Tehniška šola Celje, Pot na Lavo 22. j gj 28 — 20. julija 1978 NOVI TEDNIK — stran 13 ШНГау osebna legitimacija Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Celje s predstavništvi v Laškem, Mozirju, Sloven- skih Konjicah, Šentjurju, Šmarju, Velenju in Žalcu. V območni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav v Celju je trenutno zaposlenih 244 delavcev! Zavarovalna skupnost Triglav je bila ustanovljena 2. decembra 1976 v Celju, кз sta začeli skupaj delati zavarovalni skupnosti Sava in Maribor. Na 8. seji Izvršilnega odbora Območne sikupnosti jiinija 1978 so obravnavali zaključke zborov Te- meljnih rizičnih skupnosti glede sprejema planov naložb in združe- vanja zavarovalnih sredstev za le- to 1978, stanje in vire z;avarovalnih sredstev, načela za sklepanje depo- zitnih pogodb in pregled nosilcev za naložbe, ter se dogovorili za naslednje: — da je potrebno stanje in vire za""arovalnih sredstev obravnavati v sorazmerju z doseženo vsoto za- varovalnih sredstev na območju posamezne družbenopolitične skup- nosti. — v kolikor prihaja do znatnej- ših odstopanj moramo, vskladiti nesorazmerja v roku 3 let. — vsebino časovnih razmejitev naLožb in uveljavljanje obrestnih mer je potrebno poenostaviti tako, da bi upoštevali le razmejitev na- ložb za časovno obdobje 13 in 36 mesecev -pri zavarovalnih rezervah ter 36 in 60 mesecev pri sredstvih preventive in 60 ali 90 dni za po- trebe premostitev. — za naložbe prostih zavaroval- nih sredstev naj veljajo obrestne mere za katere smo se dogovorili ob obravnavanju in sklepanju v letu 1977: 1. Naložbe prostih zavarovalnih sredstev razen rezervnega sklada in sredstev življenjskega zavarovanja, se pri sklepanju depozitnüi pogodb s poslovnimi bankami obrestujejo: a) za depoizdte na 13 mesecev 4 odstotno b) za depozite na 36 mesecev 6 odstotno te obrestne mere veljajo pri na- ložbah za zavarovance družbenega sektorja, pri katerih škode ne pre- segajo premij v petletnem obdob- ju. Za vse zavarovance, katerih de javnost temelji na storitvah in uslugah in za vse, kn so izločeni za- radi večjih škod se predlagane ob- restne mere p>ovečajo za 2 od- stotka. 2. Sredstva živlijenjsikega zavaro- vania: tehnična premija, matema- tična rezerva in sredstva varnostne rezerve življenjskih zavarovanj se obrestujejo. Če so na razpolago do 13 me- secev po 7,5 odstotni obrestni meri, pri naložbah za časovno obdobje 13 mesecev po 9 odstotkov in pri naložbi za obdobje 36 odstotkov po 10 odstx>tni obrei^ni meri. 3. Vsa sredstva preventivnega sklada se obrestujejo po 3 odstotni obrestni meri. 4. Pri odobravanju posojil iz de- poniranih zavarovalnih sredstev lahko poslovne banke prištejejo nadomestila za bančne storitve ter kritje rizika 0,5 odstotka p*ri odo- bravanju kratkoročnih posojil tn 1 odstotka pri odobravanju dolgo- ročnih že na naših zborih in posebej v dogovorih s predstavniki družbeno- političnih skupoiosti so bila obrav- navana stališča do pospe^tve raz- voja v gospodarsko šibkejvših obči- nah. oziroma krajevnih skupnosti. Dogovorili smo se, tako kot je bilo že na 8. seji l2^šilnega odbora predlagano: — za prednost v dinamiki kori- ščenja razpoložlji\'ih sredstev pri vseh vrstah naložb — depozitne pogodbe se skle- nejo za najkrajši — 13 mesečni rok, vendar z jamstvom dvakratne obnove pogodbe — uveljavljanje možnosti zdmi- ževanja sredstev preventive pri T^osebej utemeljenih zahtevkih na osnovi pravilnika o izvajanju pre- ventivnih in represi^Tiih ukrepov. V prilogah dostavljamo vsem članom Izvršilnega odbora: pregled sredstev in naložb ter nji- hovo razporeditev po koristnikih v posameznih občinah. Posebej za sredstva tehnične premije in var- nostne rezerve, matematične rezer- ve, sredstva preventive in ne- povratna sredstva preventive. Poročilo o dogovorih s pred- stavniki družbenopolitičnih skup- nosti z opisi namena koriščenja na- Ložb ter s spiskom prosilcev, za katere ni zadostovala potrebna vsota sredstev. Kar prejmejo člani IG le tista poročila, ki se nanašajo na družbe nopolitično skupnost iz katere iz- haja njihovo delegatsko razmerje, smo vas dolžni seznaniti s poseb- nostmi posameznih dogovorov: Celje: predlagajo združevanje sredstev za sodelovanje ob naloiž- bah v izgradnjo prostorov UJV ter pri izgradnji nove telefonske cen- trale Golovec. Navedene investicije imajo območni oziroma še šir^ značaj, saj utemeljuje združevanje sredstev. Iniciativa bo podana tu- di v razpravo med občanskim orga- nom. Pri razp>orejanju sredstev so se opredelili za delitev nosilcev pri vlogi Gradisa. Gradiš ostane nosi- lec sredstev pri izgradnji večna- menskega objekta v Šentjurju, za pekarno v Rogaški Slatini se naj vročijo sredstva Merxu. Mozirje: I>ogovorjena delitev sredstev v korist Blagovnice in El- krooa ne more biti pa-avočasno uresničena, ker niso dokončane vse priprave. Zato predlagajo občasno koriščenje v korist Smreke Gornji grad in Glin Nazarje. Sloven.iske Konjice: Ker je pri- šdo do močnejše razlike med zapro- šenimi ter razpoložljivimi sredstvi so predlagali, da bi prosilcu Unáor Zreče F)omagali s premostitvenim kreditom v znesku 5 milijonov v kolikor bo to možno v zadnjem četrtletju. Šentjur: V primeru če se nalaga v obrat, katerega TOZD deluje v drugi občini, se obranava udeležba zavarovalnih sredstev matične družbenopolitične skupnosti. To stališče se je oblikovalo pri pred- logu naložbe v izgradnjo večnamen- skega objekta. Velenje: Predlog da bi se v bo- boče tudi sredstva okonomsike pro- pagande obravnavale po istih iz- hodiščih kot ialožbena. Utemeljitev je v tem, da imajo tudi lokalna sredstva info-rmiiranja in razne pri- reditve znatne propagandne učin- ke. Žalec: S programiranjem naložb se naj prične krajem tekočega leta z? prihodnje. Na ta način bodo uskladitve razpoložljivih sredstev čvTsteje temeljile na raí5vojníh pro- gramih občine. Zavarovalna skupnost Triglav (tudi Območna skupnost Се1.је) zavani.je vse! 14. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 20. julija 1978 ! gradiš celje fte en posnetek njihovih novih blokov. V Celju rast« iz leta v leto vse več stanovanj in zaključenih stanovanjskih sosesk, kar je seveda odraz go&podarskega in družbenega razvoja ce- lotne občine. Del nalog pri stanovanjski izgradnji Celja prevzema tudi Gradiš, ki v okviru svojega tozda Grad(>ene enote Celje zaposluje 750 delav- cev. In čeprav sodeluje kot izvajalec stanovanjsike izgradnje tudi v žalslii in velenjski občini, je ven- darle kar tretjino njegovih gradbenih zmogljivosti usmerjeniii v izgradnjo stanovanj in dragih ob- jektov v Celju. Gradiš je eno tistih gradbenih podjetij, ki sta- novaoïjiskemu bloku ali stanovanjski soseski da- jejo tudi svoj lasten pečat. Njihovi objekti so razpoznavni predvsem po tem, ker se razgibano vključujejo v celotno okolje. Vseskozi si v Gradi- su prizadevajo, da bi se stanovalci dobro poču- tili v stanovanjih, ki so jih zgradili in da bi se ob tem dobro počutili tudi zunaj stanovanja, pred blokom ali v stanovanjski soseski. Zato predvsem v zadnjem času tesno sodelujejo z občani iii pa z vodstvi v krajevnih skupnostih, ko načrtujejo objekte, pomembne za vse krajane. Takoj lahko navedemo dva primera take^ sodelovanja. Ko je Gradi« v lanskem letu zaključil z gradnjo dveh stanovanjskih blokov na HuidiTiji in sicer blok B I z osemindevetdesetimi stanovanji in blok B II s petintridesetimi stairovanjii, je kmalu pričel gra- diti tudi družbeni center na Hudinji, ki sedaj stoji med obema blokoma. Delavci Gradisa pa so se prav o gradnji družbenega centra temeljito po- govarjali s člani vodstva krajevne skupnosti Hu- dinja, saj je bilo treba uskladiti vrsto interesov in potreb občanov. Tako je iz prizadevanj in skupnega dogovarjanja zrastel center, v katerem je poleg samopostrežne trgovine tudi pošta, ban- ka, kemična čistilnica, restavracija in pro.Sitori krajevne skupnosti. In krajani so res zadovoljni. Drugi primer pa je vezan na izgradnjo stanovanj- ske soseske na Otoku III. Tam so delavci Gra- disa skupaj s krajani načrtovali ureditev okolice. trim stezo in igrišča. Niso se zadovoljili le s tem, da so zgradili stanovanja, želeli so doseči še večje zadovoljstvo občanov ob urejenih igriščili in zele- nicah. V Gradisu pa so svojstvenost in tipsko zna- čilnost pri gradnji stanovanj in stanovanjskih so- sesk dosegli predvsem zaradi dveh stvari. Najprej zato, ker v okviru celotne delovne organizacije Gradiš delujeta dva projektivna biroja in ker tudi v Celju dela v okviru Gradisa močna grupa pro- jektantov, ki načrtuje obliko in način izgradnje stanovanjskih objektov. Nadalje pa tudi zato, ker uveljavlja Gradiš pri izgradnji stanovanjskih blo- kov svoj sistem velikostenskih opažev s klasič- nimi fasadami. To pa seveda daje določen ton in tipično značilnost slehernemu Gradisovemu ob- jektu. Na slednjo značilnost Gradisove izgradnje stanovanj je po svoje vezana tudi želja, da bi v prihodnje vključili v fazo izgradnje objektov se več industrijskih izdelkov in polizdelkov. To je ena bistvenili razvojnih nalog Gradisa, za katero menijo, da jo bodo uresničili že do konca letoš- njega leta. Tako zastavljena gradnja, ki bi vklju- čevala še večje število industrjskih izdelkov in polizdelkov, bi namreč omogočala še bolj kvali- tetno gradnjo stanovanj, obenem pa zagotavljala še hitrejšo gradnjo. Seveda pa sta obe sestavini še kako pomembni prav za vse stanovalce, posebej še tiste, ki v veliki stanovaiijski stiski čakajo na novo stanovanje. Poleg tega, da v Gradisu želijo čimprej uresni- čiti svojo razvojno nalogo, pa z velikim pričakova- njem spremljajo oblikovanje republiškega spora- zuma o skupnem pristopu vseh dejavnikov pri načrtovanju stanovanjske izgradnje. Prav ta spo- razum oziroma njegovo sprejetje bo za Gradiš, pa tudi za vsa ostala gradbena podjetja, zelo ve- likega pomena. Zakaj? Doslej je Gradiš le izvajalec stanovanjske izgradnje, ki se je ob ostalih grad- benih podjetjih potegoval za delo pri različnih ob- jektih. To pomeni, da ni mogel daljnosežno pla- nirati svojega dela zato, ker je šele tik prod pri- četJcom gradnje določenega objekta vedel, da ga bo z razpoložljivimi kapacitetami gradil. Spora- zum, ki je tik pred sprejetjem v naši republiki, pa bo zagotavljal, da bodo tako iz^'ajalci (gradbe- na podjetja) kot tudi porabniki (združeni v samo- upravni stanovanjski skupnosti) in vsi drugi zain- teresirani dejavniki tesno sodelovali pri načrto- vanju stanovanjske izgradnje. To bo omogočalo gradbenim podjetjem in med njimi tudi Gradisu, da bodo za leto аИ dve naprej načrtovali svojo de- javnost pri gradnji stanovanj in se tako pravo- časno pripravili nanjo. V celjski občini so pri iz- vršnem svetu že imenovali koordinacijsko telo, v katerem so predstavniki vseh gradbenih podjetij in tudi drugi, ki sedaj skupaj načrtujejo stano- vanjsko izgradnjo v Celju. Prav na junijski seji so v okviru tega telesa že porazdelili naloge vsem gradbenim podjetjem, ki delujejo na območju Celja in s tem zagotovili pravočasno pripravo vseh na stanovanjsko izgradnjo v priiiodnjem letu. Tako bo Gradiš prihodnje leto dovršil verižni objekt na Dolgem polju, ki lx) imel 1П.5 stanovanj ter pričel graditi stolpnici severno od Gasilskega doma, v katerih bo 130 stanovanj Dejstvo, ia so naloge razdeljene, omogoča sestavo osnutkov, idej- nih projektov in priprave zemljišča v dogovorje- nem roku, tako da bo stanovanjska izgradnja v Celju lahko stekla nemot^o po predvidenem pro- gramu. In ob koncu naj omenimo še eno od nalog Gra- disa, ki je vezana na stanovanjsko izgradnjo in ki je tako zelo pomembna za stanovalce. Gre za iz- gradnjo kotlarne v Novi vasi, za katero je Gradiš prevzel vsa gradbena in obrtna dela. Vodilni de- lavci zagotavljajo, da bodo svoje obveznosti v roku izvršili in tako omogočili nadaljnja montažna dela. Novica je seveda razveseljiva predvsem za vse ti- ste stanovalce, ki se bodo letos, še pred zimo, pre- selili v stolpnice v Novi vasi. EP GradLs med drug:lm gradi tudi v Novi va.si v Celju. V Novi vasi poleg blokov {(radijo tudi novo kotlarno. j gj 28 — 20. julija 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 izletnik celje, prometno, gostinsko in turistično podjetje HITROvilTUO?.. velik korak v prometno-tehnični dejavnosti — zdaj že 250 avtobusov — nove delavnice, nove avtobusne postaje, itd. Sodobni Izletnikovi avtobusi vedno pripravljeni za pot___ Niso samo zaključni računi tisti, ki spodbujajo k ocen j e vanju minulega dela. Tak m več kot primeren trenutek so tudi določeni prazaiiki, še po- sebej, če so povezani z za^ ključkom delovne zmage ali začetkom nečesa novega. To je primer celjskega Iz- letnika, kolektiva, ki lahko kljub težavam na Golteh, ki pa niso samo njegove, mar- več prav gotovo vprašanje in obveznost širše družbene skufjnosti, ugodno oceni mi- nuli razvoj in ugotovi, da za- čenja prav v okviru priredi- tev na čast praznika ceiljske občine, dvajsetega julija, no- vo in več kot pomembno in- vesticijo. Gradnjo preipotreb- ne avtobusne postaje v Ce- lju. Sicer pa se načrti ne ijstavljajo samo v Celju, se- gajo na širše območje. Pogled nazaj govori, da f)o- ložaj v podjetju, recimo 1970. leta, ni bil najboljši. Slabi rezultati poslovanja, slab in dotrajan avtopark, zastarele, premajhne in slabo oprem- ljene že pred vojno zgrajene delavnice . .. Delovni pogoji nič kaj rožnati. Položaj je torej zahteval nujne ukrepe. Hitre in odloč- ne. V kolektivu so sprejeli večletni razvojni program, ki je postavil na prvo mesto, povsem razijmljivo, obnovo avtoparka, izgradnjo delavni .з v Celju in v drugih kraj'h, kjer ima Izletnik močnejša delovna središča itd. Ust.rez- no mesto v tem razvojnem načrtu sta dobili obe g>>tin- ski temeljni organizac-.ji: Gol- te in hotel Celeia in i>rav tako turistična agencija. In rezultati? ?:e letos, torej po sedmi!i leti prizadevnega dela in vla- ganj sredstev, nesporno ugo- tavljamo, da je avtopark ne samo obnovljen, marveč eden najmlajših v Sloveni.ji. Pov- prečna starost Izletnikovih avtobusov je 3,2 leti! Tako so v kolektivu ne samo znar.no izboljšah prevoze delovnih ljudi in ol:>čanov, marveč tu- di delovne pogoje članov ko- lektiva, še posebej voznikom avtobusov in sprevodnikom. Medtem, ko je imel Izletnik 1970. leta 127 avtobusov, lih ima danes že 250! Kljub te- mu prizadevanj po povećanju in modernizaciji avtobusov m konec. Se zlasti, ker se po- trebe po novih avtobusih po- javljajo predvsem zaradi glav ne naloge te dejavnosti — zaradi prevoza delavcev na delo in z dela domov. Z ure- sničevanjem te naloge se Iz- letnik tudi aktivno vključiije v razvojne programe gospo darstva v Celju in regiji. Izletnik je regijsko podje- tje, torej kolektiv, ki mora skrbeti za prometne storitve na celotnem območju pa tu- di izven regije! Izletnik skrbi za avtobusni potniški promet v kar 28. občinah! Najniwöne;- ša območja v tem pogledu so: Celje, Velenje, Posavjs — tu gre zlasti za Krško in Sev- nico — Krapina pa tudi Hir;- stnik, Konjice, Šmarje pri Jelšah itd. Povsod tod in se- veda še drugje, kot v Žalcu, Mozirju, Šoštanju, ima Izlet- nik tudi svoje prometno-turi- stične poslovalnice. Zdaj so te p>oslovalnioe prerasis v ta- ko močne poslovne en>tfi, da v kolektivu že razmišljajo o tem, da bi pri najmočnejših ustanovili temeljne organizaci- je združenega dela. To še Pia- sti velja za Velenje, Posavjc in Krapino. Na vidiku torej nov kadrovski korak v orga- niziranosti in samoupravi! Povsod tod namerava Izlet nik graditi tudi delavnice ^пз črti za delavnico v Velenju so že v delu in nameravajo delavnico zgraditi nasleOTije leto) ne glede, da sta pri- ročni delavnici že v Sevnici in Krškem. Velikosrt velenj- ske enote pa se kaže tudi v tem, da je v tem mestu že 36 Izletnikovih avtobusov, ki skrbijo za prevoze na širša.m velenjskem območju. Rezultat uspešnega dela v zadnjih letih je tudi nova de- lavnica v Celju, ki je veujaia 25 milijonov dinarjev. Po za- slugi te delavnice, njene mo- deme opremljenosti in do'^re organizacije dela, so znatn'> znižali stroške za vzdrževan'e vozil. »Delavnica je tista,« јз v pomenku dejal glavni dirj-k tor, Leopold Pere, »fci E>onia- ga, da se kolesa hitreje vrti- jo in čim manj stojijo.« Z obnovo avtoparka in no- vo delavnico so v Izletniku uspeli znižati stroške vzdrže- vanja vozál in hkrati zadržali avtobuse na visoke kakovost- ni ravni. Zato danes ni več toliko zastojev, kot jih je bi- lo nekoč. Zaradi takšne usmerjenosti, zaradi večjega vlaganja sred- stev v nove avtobuse in za novo delavnico druga področ- ja v okviru Izletnika niso bila deležna večjih investicijskih sprememb. Razumljivo! Se- veda, pa to ne pomeni, da se drugod ni ničesar dogaja- lo. K Celeii so bili priklju:eni mnogi manjši obrati, neka'e- re so zgradili ... vse to, da bi dvignili rentabilnost hote- la. Pomemben uspeh so za- beležiili z izgraxlnjo goet.Lšča na Trebčah, v okviru spo- minskega parka Kumrovec— Kozjansko. Nič novega — na Golteh vsa ta leta nazaj ni šlo in niso dosegli tistega, kar so hoteli. Golte so trenutno za- prte, toda v kolektivu pospe- šeno delajo na novem kon- ceptu, da bi zbrali potrebna sredstva za redno delo centra in prav tako za njegov na- daljnji razvoj. Center na Gol- teh zaenkrat ekonomako n; samostojen. Navzlic vsemu, so v Izletniku optimisti tudi glede končne rešitve vpraša- nja Golt. Turiziem, kot nadaljnja te- meljna organizacija v Izlet- niku, posreduje turistične sto- ritve, skrbi za organiziicijo letnega oddiha, izletov itd. »Moram roči, da vse temelj- ne organizacije v Izletniku, razen Golt, delajo zadovolji- vo. Podjetje je prišlo na dvaj- let milijard starih dinarjev promeita; letos bo ta številka presežena. V podjetju je te- meljna organizacija za potni- ški promet največja med vse- mi. To je tista, na katero od- pade okoli devetdeset odstot- kov celotnega prihodka v de- lovni organizaciji,« je še pou- daril Leopold Pere. Razvojni vidiki so seveda zrcalo osnovnih nalog v de- lovni organizaciji. Zato ni na- ključje, da so predvsem na- vezani na prometno teiinično dejavnost. V naslednjem obdobju šti- rih let bodo v Izletniku skr- beli in vlagali sredstva za ria- daljnjo modernizacijo vozne- ga parka, ne toliko za pove- čanje števila VOZÜ, kot za njihovo kakovost. V programu je uveljavitev UKV mreže za področje primestnih avtobu- snih prog. Tako bodo imeli stalno zvezo z vsemi vozili in lažje odpravljale morebit- ne zastoje iixl. Drug taik kvalitetni korak bo v izgradnji večjegm šitevi- la avtobusnih postaj v večjih središčih regije. Tako bodo jutri položili temeljni kajnen za gradnjo nove avtobusne postaje v Celju, ki bo sitala blizu hotela Celeia in bo ve- ljala po predračunski vred- nosti 25 milijonov dinarjev. Dola se bodo bržčas pričela v sredini avgusta. Razen tega bodo zgradili avtobusne postaje v Konjicah, Sevnici, Ki-škem, Šentjurju, Šmarju in še kje. Veliko skrb bo kolektiv po- svetil usp>osabljanju kadrov v naslednjih letih. Predvsem gre za interno izobraževanje ob delu. V okviru temeljne organiza- cije Delavnice bodo skušali približati te storitve tja, kjer je skoncenitriran vozni park. Na področju gostinsko turi- stične dejavnosti je v načrtu temeljita obnova hotela Ce- leda, da bi tako pridobili B kategorijo. Predračunska vrednost za ta dela je okoli deset milijonov dinarjev. To naložbo namei-avajo uresmči- ti že prüiodnje leto. Raizen tega je za hotel Celeia izde- lan že nadaljnji razvojni pro- gram, ki predvideva razširi- tev hotela In povečanje števi- la ležišč v njem. Po sedanjih cenah bo ta obnova stala oko- li 14 milijard starih dinarjev, vendar zaradi trenuitnega po- ložaja ta dela ne pridejo v pœtev do leba 1980. Posebne naloge zadevajo bu- di turistično agencijo, ki med drugim prodaja rezervne kar p>acitete avtoparka in lastevih turistično-gostinskih zimo^lji- vosti. Tak je torej kolektiv Izlei)> nika, ki šteje okoli osem sto članov ni takšni so njegovi načrti. Na vsak način pro- dorni, veliki. Toda, koletotiv jih mora uresničiti. Če hoče, da se bodo kolesa vrtela Še hitreje, brez zastojev ... Hotel Celeia Pred delavnicami velik živ-žav Gostišče na Trebčah SE ENKRAT »VODA JE IN JE NI« Morda tudi zadnjič. Kdo ve, kajti i>o našem mnenju je tu problem, ki bi ga ne smelo biti. Za kaj gre? V 19. številki našega ted- nika smo v pismih bralcev objavili zapis Jurija Kostanj, ška iz Ilovce 15 c pri Vojni, ku glede preskrbe s pitno vo- do. V naselju imajo vodovod. Celo dva rezervoarja s skup- no zmogljivostjo 30.000 litrov vode. Nanju je navezanih de- vet hiš. Ljudje so vodovod v naselju zgradili 1973. leta sami. Po tem obdobju so zrasle nove hiše. Doslej šest, ki pa nima,io vode, ker .iim je baje tisti, ki upravljajo svoj vodovod, ne dajo, če- prav so seveda novi intere, senti pripravljeni plačati svoj del^ in opraviti vse drugo, kar bi bilo treba. Položaj je zdaj takšen, da družine iz teh šestih hiš za- .)emajo ali Iovi.io vodo s streh, T bližn.tem potoku ali pa Jo dovaža.io z gasilsko ci- sterno iz Cel.ia. Pravijo pa, da je vode v naselju in v obeh rezervoar- jih dovolj. Tudi za nove po. trošnike. V pismu, ki smo ga obja- vili 18. maja letos, smo pro- sili zlasti svet krajevne skup- nosti Vojnik, da nam pojas- ni, kako je z rešitvijo tega vprašanja. Ljud.je, ki nimajo vode M» upravičeni, da jo imajo. Pa ne tako, da hodijo ' sami k i>ot(>ku, da jo lovijo s strehe ali dovažajo s ci- sterno. Od .sveta krajevne skupno, sti v Vojniku odgovora, ka- ko je s tem vprašanjem, še nismo dobili. Zato prosimo zlasti njegovega predsednika, da se zavzema, da ga dobi- mo. In ne samo to, da se zavzame za rešitev perečega i'prašanja. In nadalje, prav tako pro- simo tov. Henrika Ovtarja, ki je predsednik režijskega mlbora za vodovod v Ilovci, da nam ijojasni, kaj meni z rešitvijo problema. Kdaj in kako? Pa ne nazadnje — morda bi lahko rekla kakšno bese. do tudi kra.ievna organizad, ja Zveze borcev v Vojniku, saj gre v tem primeru tudi za člana te organizacije, za nekdanjega borca. Na koncu koncev pa gre za medsebojne človeške od- nose v majhnem naselju, za otinose, ki bi morali biti do- bri. Tudi tako, da bi si ljud- je med seboj pomagali, ka. dar gre za reševanje življenj- skih vprašanj. Pitna voda v hiši pa je prav gotovo takšno vprašanje., Zahteva in po- treba. Že vnaprej hvala ка odgo- vore, še posebej pa za zavze- tost pri rešitvi tega vpraša- nja. Naj bo geslo: pitno vodo tudi v preostale hiše v Ilovci! URIEDNIŠTVO SREČANJE GRADISOVIH UPOKOJENCEV Ba sem prijetno presene- čen, ko sem kot upokojenec sprejel prisrčno , povabilo celjske enote Gradisa na to- variško srečanje l?ivših de- lavcev tega podjetja. Pred upravnim poslopjem Gradisa v Celju se nas je tisti dan zbralo okoli osem- deset upokojencev. Tu nas je prisrčno pozdravil direk- tor enote, inž. Praprotnik. Najprej smo si šh pogledat gradnjo samskega doma, ki bo kmalu pripravljen za vse- litev. Konec barak in napo- čil je čas lepih in moderno urejenih prostorov za bivanje delavcev. Zatem so nas povabili v že urejeno dvorano na prigrizek in razgovor. Tako smo se po dolgem času spet srečali kot nekdanji sodelavci tega pod- jetja. Po izdatni malici smo se z dvema avtobusoma od- peljali v Podčetrtek, kjer smo si ogledali novi hotel Atomskih toplic. Zgradil ga je naš kolektiv. In tako smo tudi zdaj spoznali vse večje uspehe našega gradbenega podjetja, v katerem smo tudi mi delali dolgo vrsto let. V hotelu smo imeli skup- no kosilo z našimi gostitelji. Nato pa se je ob dobri kap- ljici razvil sproščen pogovor. Zvečer smo se veseli vračali proti Celju. Vsi nekdanji delavci smo imeli pri tem tovariškem sre- čanju prijeten Oibčutek, da nas kolektiv, v katerem smo preživeli dolgo vrsto let, ni pozabil, še zlasti pa velja pohvaliti pozornost, saj smo bili pred odhodom deležni še denarne nagrade. Za vse, kar so nam pri- pravili tovariši iz celjske eno- te Gradisa, se javno zahva- ljujem in želim kolektivu v imenu vseh nekdanjih sode- lavcev še velike delovne us- pehe. FRANC STRES Metleče pri šoštanju KAJ PA KULTURNI DOM? Ko sem poslušala oddajo v celjskem radiu o prire- ditvah in dosežkih na komu- nalnem in drugih področjih za praznik občine Celje, sem se vprašala, zakaj samuje zapuščen kulturni dom v Vojniku. Bo treba napis od- straniti, da se ne bodo go- stje zgražali nad zunanjostjo, da ne govorim o notranjosti Ceste so urejene, le »Cesta talcev« je taka, da je snah in groza. MARIJA AHTIK Vojnik UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in opozorilo. CeitJrav s tem pripisom prosimo svet skupščine krajevne skupnosti Vojnik, da odgovori, kako je s kulturnim domom in kako s Cesto talcev, vemo tla se v Vojniku zlasti problema kul- turnega doma dobro zaveda- jo. V teku je tudi razprava o morebitni gradnji novega kulturnega doma. u cer pa, prosimo za odgovori S SOLAPiJI Prvega in drugega junija sem vozil učence 8. a razre- da osnovne šole Šentjur pod vodstvom Cilke Pusar, dne 22. julija učence 7. b razreda osno'vne šole Rimske Toplice pod vodstvom Andreja Mla- karja, dne 25. junija pa učen- ce 3. b razreda osnovne šole Prebold pod vodstvom Vide Jerneje. Zdaj pa bi rad povedal ti- sto, kar si mlali zaslužijo. Bili so disciplinirani -n avto- bus po končan-h izletih zelo čist! In še to — vodje izletov, učitelji, tega niso dosegli s strogostjo. Očitno, je tudi ta rezultat dosežek stalne vzgo- je. Vem, da bi se še marsi- kateri voznik avtobusa lahko tako pohvalil na račim vož- nje šolskih otrok na izlete, se\'eda, so pa tudi taki, ki bi lahko rekli marsikatero pi- kro na ta račun. Prepričan sem, da bo v prihodnje še veliko razredov, oziroma učencev, ki jdh bo- mo lahko javno pohvalili za njihovo primemo vedenje na izletih z avtobusi. še enkrat, hvala vsem. Bi- lo je tudi meni lepK). 2elim vam prijetne počitnice in na svidenje Vaš voznik ZVONE KOKALJ Gostišče na GORI OLJKI vljudno vabi cenjene goste vsako soboto na zabavo ob glasbi. V okviru Združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec deluj( sestavljajo iantje iz krajevne skujinosti Polzela. Deluje že c Stanko Novak. Nastopa na vseh priretiitvah združenja šofe občini in tudi izven nje. SPORED OD 20. DO 26.7.1978 Četrtek, 20. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni coctail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V četrtek z vami (vmes ob 17.00 Kronika). 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 21. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni coctail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 17.30 Turistična oddaja, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 22. 7. NI ODDAJE Nedelja, 23. 7.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Za vsak okus, 10.45 Onstran srebrne črte, 11.00 Med pri- jatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek spo- reda. Ponedeljek, 24. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni coctaU, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 25. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni coctail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Za- ključek sporeda. Sreda, 26. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni coctail, íí.OO Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Zgodovina jazza, 17..30 Aktual- no, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek six)- reda. življenjska zgodba v naše uredništvo po pomoč Življenje piše pisane zgodüe veselja, tegob in razočaranj. Najprej jih skušajo ljudje urejati med sabo, če pa ne gre drugače, pa morato vmí^s poseči drugi. Kadar pa odpo ve upanje v vse, se ljudje pogosto zatečejo v nase ured- ništvo, da bi mi kaj pomaga- li. Včasih nam to usp^, vc'a- sih ne, na vsak način pa skušamo vsakemu pomagati. Tako se je pred kratkim zatekla v svoji stiski k nam tovarišica N. N. Povedala je svojo življenjsko zgodoo, ki se je končala tako, da jđ da- nes na cesti. Vzrok te trage- dije je nerazumevanje med materjo, sinom in snaho. V sporu so živeli že vrsto let. In v skupnem stanova- nju. Pred kratkim pa je sin na materina vrata pripel svoj in ženin priimek, materinega pa je izpustil, čeprav je ona lastnica stanovanja. Mati se je razjezila in je listek na vratih prelepila, da ni bilo vidno sinovo ime. Sin je po- stal brutalen ter je razbil ku- hinjska vrata. Potem se je oblekel in odšel. Po kakšni uri se je vrnil in nagnal še ženo in otroka. Potem je za- čel razbijati mamino sobo in jo je čisto razbil. Zdaj je mati N. N. že ne- kaj časa brez strehe nad gla- vo. Pred sinom tudi ni var- na. Boji se ga. Zatekla se je na socialno službo in ta bo morala zdaj ukrepati. Nekdo bo moral oceniti škodo, ki je nastala v razbiti sobi. Kljuo vsemu pa je inat. N. N. storila še poslednji ko- rak. Dala je p>oklicati sina, da bi se pomenila in po^ta.a Pa nič! On tega ni hotel. To je razumljivo in nečlo- veško, zlasti, ko gre za odno- se med sinom in materjo, ki je povrhu še srčna bolnica. območje KMALU V VSEH zdaj že 83 pionirskih h z reorgamzaoijo bivše celj- ske podružnice Ljubljanske banke ter s priključitvijo mo- zirskega predela velenjski te- meljni banki, se je zmanjšalo tudi število pionirskih hranil- nic na šolah, ki sodijo v delovni oziro^ma mentorski okvir Ljubljanske banke Splo- šne banke Celje. Pa ne za cîolgo, kajti z ustanavljanjem nov'ih bank v osnovnih šolah, su kmalu ujeli izpad, in tako dela v šestih občinah območ- ja, ki ga pokriva Ljubljanska banka Splošna banka Celje, zdaj že 83 pionirski hranil- nic. Takšno je bilo stanje ob koncu letošnjega šolskega le- ta. Toda že na začetku pri- hodnjega se bo to število Irmalu povečalo, saj so na vi- diku že nove piomrske hra- n'inice v šolah. In či smo že pri bilanci o'í zRklHičku letošnjega šol- skega leta, še to, da so pü nirske hranilnice v šestih à činah (Celje, Šentjur, šmar.i< SI. Kcnjice, Laško in 2ale' "■ključevale vsega skupi 19.837 varčevalcev, ki i imeU ob koncu junija p.rivá ce\'cjJh okoli 290 milijon« starih dinarjev. Lepa vsota! Zanimivo je, da so se oti ci odločili predvsem za n menskc varčevanje še í'aí to ve ja za učence višjih r« rodov osnovnih šol. Izleti < zaključku šolskega leta bili tisti, ki so jih spodbu, li k varčevanju. K uspešnemu delu pion skih hraniln c v osnovnih š lah pa so p.)ieg prizadevi monrv;r.;ev — učiteljev prii mogli tudi mladi »bančni £ lavoi«, torej otrooi sami. veliko vnemo so delali v melodij, Iii ste jih na volj«) v prodajnih OïKIlNK - TEIINO- rO'/D Tehnične liRO- ICA DOMAČIH IIH MELODIJ: iura - Avsenik prt) - Avscnik g Kovačič _ B. Terglav ^ Slak 3Čih melodij gggm —---- : petek oto 17.15, lestvica DOgresa 3a, 63000 Celje. b moški pevski zbor, ki ga i» 1962, vsa leta pa ga voili lin avtomehanikov v žalski T. Tavčar Milnic ^ hranilnic in opravljali vsa l^ativna dela. Zato ni na- če sta svet mentor- ^ Ç2:roma Ljubljanska " -1'Ošna bansa Celje tik zrvključkom šolskega le- ^^elila 150 mladim varče- j^^ih Musijeve znaci, e, kot ^ј^-злје za njihovo uspešr,o '^^r.oSko varčevanje r& do- ' ^ v zadnjem ča.su nove ! ¡^^^'i^osti. Zdaj ga osvajajo v otroških vrtcih. Med ] uveljavljajo zlasti dve 5 ''«j varčevanja: s pomočjo vzgojnih iger in se- ^^a varčevanje denarja. Ka- oblika bo boljša, bo po- prihodnost. Na vsak ' pa je prav, da se z var- lyanjem, kot človekovo od- že srečujejo najm'ajši v i'í'Ojnovarstvenih zavodih. MB NÀS KRAJ ZALEG: SKRBNE PRÍPRAVE Na prvi seji članov sekretariata konference Zveze socialistične mladine ¿aloe v novem sklicu so predvsem g(m)rili o vsebinski in akcijski kre- pitvi oiganizacije in o aktivnosti pred in po kongresu slovenske mladine. Ko so ocenjevali dosedanji potek predkongresne dejavnosti, so ugotovili, da so se zlasti odg-ovorno lotiil vo denja javne razprave o kongresnih dol.umentih. Zato so formulirali tudi prtel/en šestnajstčlanski odbor, kate- rega člani so sodelovali kot predava- telji tudi na seminarju za predsedni- ke osnovnih mladinskih organizacij. Povsem raziunljivo je, da skrbno spremljajo javno razpravo v posamez- nih mladinskih sredinah. Mladi so že v dosedanji razpravi pokazali veliko kritičnosti do svojega dela. V obravnavanju kongresnih doku- mentov so se zlasti uveljavili mladi v krajevni skupnosti Polzela, ki so sKiipaj s krajevnimi družbenopolitični- mi organizacijami in občinsko konfe- renco ZSMS organizirali razširjeno seio, na kateri so razpravljali o ustav- ni preobrazbi krajevne skupnosti. Seja je df/bro uspela in pokazala, da bo v prihodnje kazalo F>osvetiti večjo po- zornost sodelovanjm med družbenimi dejavniki tudi zaradi boljše uveljavit- ve mladih K vsemu temu je treba še dodati, da se na mladinski kongres, ki bo v SI edini oktobra v Novi Gorici, skrbno pripravljajo tudi evidentirani kandi- dati, da bi tako tudi sami dali ustre- zen delež v obravnavi kongresnega gra- diva DARKO NARAGLAV RIMSKE TOPLICE: TEŽAVE V DELU MLADIH v Rimskih Toplicah dejavnost v OO ZSMS počiva. Razen nekaterih akcij, sodelovanje pri proslavi, kresu, štafeti in organizacije plesa, ni o mladinski aktivnosti nič slišati. Sami mladinci so mnenja, da je temu krivo nezanimanje njih semib, ni ustreznega vodstva, ki bi »rinil« v^so stvar naprej. Poleg tega se Rimljani vključujejo v OO ZSMS na šolah, za dejavnost v domačem kraju pa ni ne časa, ne želje. Zato pa je mla- dina toliko bolj dejavna v TVD Parti- zanu, ki je ena najbolj uspešnih, mno- žičnih organizacij v krajevni skupnosti. Tako ostaja naloga novega vodstva, da vzbudi zanimanje za svoje delo rned mladinci, da vključi poleg dijakov še večje število študentov in mladih delav- cev, ki dosedàj niso našli poti med na- še vrste. M. A. RIMSKE TOPLICE: $OLA NE SAMEVA Šola je onemela. V garderobi same- va plakat osmošolcev: »Živeli smo, uči- li se, ljubili .. in zdaj odhajamo.« še- le na jesen bo šolski zvonec priklical živžav v razrede. In vendar šola tačas ne sameva. V razgovoru z Albino Selič, se je razkrila prava podoba poletnega mirovanja. Učitelji tako nimajo dva meseca počitnic, pripravljajo učne li- ste za preverjanje znanja, pripomočke za pouk, urejajo šolsko dokumentacijo, matične liste in knjigo. Zavod za šol- stvo je pripravil metodične in strokov- ne seminarje, kat&rih se udeležujejo. V avgustu pa jih čaka dopolnilno delo, pouk za učence s popravnimi izpiti ali s slabšim učnim uspehom. Na večer pa se šolska telovadnica rmpolni z mladino, kjer se nato izku- ša v košarki, namiznem tenisu in v od- bojki. Tako živi šola tudi čez počitnice svoje življenje. ALE-NKA M-'LRKOVIC DQBJE PRI PLANINI: POKAŽI KAJ ZNAS Že nekaj let organizira prosvetno društvo »Franc Vrunč« javno prireditev Pokaži kaj znaš. Letos bo 6. avgusta ob 15. uri v Dobju na prostem. K sodelovanju vabijo pevce, recita- torje, instrumentalne skupine itd. Da bi celotna prireditev še bolj uspela, bo sodeloval »Toni s teto Maro« in an.sam- bel Vikija Ašiča s pevci. Vrsta prireditev v Dobju kaže, da se člani društva trudijo, da bi naredili SVOJ kraj prijeten in da bi bivanje v njem bilo čim bolj kratkočasno. Po prin-ditvi bo zabava s ple.som. .T02ICA SALOBIR VOJNIK: ZDRAVSTVEN! DOM Pravzaprav gre za zdravstveno po- stajo, za objekt iz programa drugega celjskega samoprispevka. Dela poteka- jo po predvidenem roku in tako rii preuranjeno, če rečemo, da bo nova in velika pridobitev za uresničevanje osnovnega zdravstvenega varstva v Vojniku nared v sredini letošnjega ok- tobra. Seveda pa tudi tu, kot pri drugih objektih, predvidena cena ne drži več. Namesto dvajset, bo treba za ta objekt odšteti okoli osemindvajsetmilijonov di- narjev. MB PROZINSKA VAS: 40 LET GASILSTVA Letos slavi Gasilsko društvo Prožin- ska vas pri Storah 40 let plodnega dela. Težak požar v vasi 1937. leta je spod- budil vaške fante k razmišljanju, da bi ustanovili lastno gasilsko društvo. Tako so svojo zamisel na ustanovnem obč- nem zboru 2. februarja 1938. leta tudi uresničili. Zbor je bil na Oberžanovi domačiji. Na slavnostni seji, ki je bila v nede- ljo, tudi v okviru prireditev na čast pra- znika celjske občine, se je sedanji predsednik društva zahvalil vsem dru- štvom in delovnim organizacijam, zlasti predstavnikom kolektiva železarne Sto- re in vsem krajanom za pomoč in ra- zumevanje pri dosedanjem društve- nem delu. Kot se spodobi, so ob jubileju po- dehli najaktivnejšim članom republiška gasilska priznanja. Sicer pa društvo šteje sedemdeset aktivnih članov in čla- nic. Gasilski dom, ki so ga gradili in dograjevali trikrat, stoji ob glavni ce- sti Store—Šentjur. V njem je več kot 450U ur udarniškega dela. Zato ni na- ključje, če so tudi krajani te majhne vasice na jubilej gasilskega društva ta- ko zelo ponosni. ELA MULEJ LJUBEONA: NE POČIVAJO v krajevni skupnosti Ljubečna kljub dopustniškemu času ne počivajo. V teh dneh zaključujejo z deli pri ure- ditvi prostorov za potrebe krajevne skupnosti m drugih družbenopolitičnih organizacij. Novi prostori so nad pro- stori gasilskega doma. Tako bo krajev- na skupnost dobila dve manjši pisarni in večji prostor za sestanke. Za tribu- ne in druge oblike dela pa bodo upo- rabljali tudi prostore gasilcev. Pravijo, da se bodo v nove prosto- re preselili še ta mesec. Potem jih čaka samo še, da najdejo poklicnega tajnika krajevne skupnosti, pa bo delo steklo, kot pravijo tako, kot si vsi naj- bolj želijo. M. BRECL LAŠKO: PRIZNANJE VIKTORJU ŠKORCU Pred dnevi sto predsednik kulturne skupnosti in zveze kulturno-prosvet- nih organizacij občine Laško izročila Viktorju škorcu umetniško sliko v znak priznanja in zahvale za njegovo tridesetletno delo pri vodenju laškega kina. Viktor Skorc je največkrat brez potrebne družbene pomoči in z obili- co žrtvovanega prostega časa vodil ki- no po svojih najboljših močeh ne sa- mo, da je program potekal nemoteno, marveč tudi pri obnavljanju in oprt>m- Ijanju kmodvorane Ni bilo malo obdo- bij, ko je to svoje delo opravljal tudi brezplaraio, če je bila ustanova v teža- vah. PONOSNI SMO! Ni naključje, da je letošnje osi-ednje praznovanje celjskega občinskega praznika v Vojniku. Kraj sam je v zadnjih letih močno napredoval, kajti krajani niso držali križem- rok. Poleg občinskega samoprispevka so izglasovali še svoj lastni krajevni samoprispevek. In to dvakrat! Zato ni čudno, da so zdaj rezultati na dlani. V teh dneh je Vojnik slavnostno okrašen. Bleščijo se pročelja hiš, ki so na novo prepleskana, pa tudi nove ulične svetilke dajejo kraju svojstven šarm. Praznično so bili razpoloženi tudi ljudje, katere smo povprašali, kako so zadovoljni z napredkom kraja. JURIJ BOJANOVIĆ: »Ze- lo smo počaščeni, da je letošnje praznovanje ob- činskega praznika pri nos. Dosegli smo lepe uspehe. Zgradili smo več občinskih cest, nabavili nov gasilni avtomobil ter vzidali temeljni kamen za ot.roški vrtec. Opravili smo še tudi več komunalnih storitev. Odkrili smo spo- minsko ploščo trem pad- lim partizanom v Bovšah. Za oddaljene vasi v Bov- šah, Razgorju in Gmajni pa je velika pridobitev jav- na razsvetliava.« IVAN SEŠEL: »V zadnjih letih smo v Vojniku res veliko pridobili. Največja pridobitv pa je nov zdravstveni dom, fci bo služil za 14.000 prebival- cev. Najmanj dva zdravni- ka bomo piotrebovali in upajmo, da se nam bo tudi ta želja uresničila. Tudi z zobozdravstvom bi moralo tako biti. Kar pa se tiče vrtca, pa smo po referendumskem progra- mu malce v zaostanku. Začeti bi morali že mar ca.« MARIJA OLENSEK: »Pred- vsem sem vesela, da ima- mo tako lepo urejen trg. Tudi okolica je lepa. Vfa čast tistim, ki so poskr- beli za to. Predvsem pa, bi poudarila eno — prav Je in tudi skrajni čas že, da se začne z gradnjo novega vrtca. Sedanji je vse pre- majhen in ne ustreza več svojemu namenu. Tudi za večjo mladino ni primer- nih prostorov, čeprav bd bila mladina pripravljena poprijeti.« MARIJA VOLASKO: »Kot največjo pridobitev kraja bi na prvo mesto postovila zdravstveni dom. Zdaj bo Ix)trebno FK>skrbeti še za stanovanja zdravnikov. Do- mači zdravniki odhajajo, ker nimajo stanovanj. Če- prav smo v Vojniku po- stavili tri stolpnice, druž- benih stanovanj še vedno primanjkuje. Priznanje pa zasluži stanovanjska skup- nost iz Celja za ureditev hiš na trgu.« ZVONKO JUTERŠEK: »V zadnjih štirih letih se je v Vojniku veliko naredi- lo. Ponosni smo na to delo. Zastavili smo otro- ški vrtec, pravkar imamo zgrajen nov zdravstveni dom. Tudi trg je lepo ure- jen. Asfaltirali smo tudi nekaj cest in postavili nov most na cesti pri Arclinu K lepoti kraia prispeva tudi nova javna razsvet- ljava. ki se lepo vkla.pljn v naselje.« Videli smo, da so Vo.jničani zadovoljni z napredkom svo.jiga kraja, .še več! Pouôsni so nanj. Pa vsega Uga ne bi bilo, če ne bi solidarnostno pljunili v rok»» in iiresničili tisto, kar so si želeli. M. S., Z. S. 18. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 20. julija 1978 ! §t. 28 — 20. julija Í978 NOVI TEDNIK — stran 19 20. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 20. julija 1978 ! PLANINSKI RAJ UREJA: JANEZ VEDENIK V NEDELJO NA KNEZEVAC Ta mesec poteka deset let, odkar so planinci Hrvaškega Zagorja, Rogške Slatine ¡n okolice odprli malo bratsko transverzalo — štazersko-za- gorsko krožno pot. Po vpisa- nih knjigah na posameznih kontrolnih točkah lahko ugo- tovimo, da ta pot ni tako obi- skana, kot bi morala biti. Pot ix>vezuje planince Slovenije in Hrvaške, na njej ï>a r.e nam odkrivajo lepote tega de- la Slovenije in sosednje re- publike. Speljana je mimo krajev, znanih iz naše daljnje in bližnje preteklosti. Lahko se na primer napo- timo proti Desiniču in do gradu Tabor, kjer je spomin- ska plošča, ki si>ominja na 2. november 1943, ko so tu usta novili partizansko četo občine Desinič. Lahko se napotimo v Podčetrtek in naprej v Olim- je, nadaljujemo pot proti Ve- liki Rudnici, kamor prispe- mo v eni uri. 28. oktobra 1944 so tu odkrili pomožno partizansko bolnico in jo uni- čili. Na srečo žrtev ni büo, saj so se partizani in doma- čini takrat še pravočasno umaloiili. Bolnica je služila za prenos ranjencev na svo- bodno ozemlje v Planini. Na tej krožni F>oti lahko gremo na Mihael nad Sladko goro, Boč, Donačko goro, planinsko postojanko Strahiajščica nad K rapino... Začetek in za- ključek poti je na Кпел-и, pri domačiji Kidričevih. Td bo 22. julija ob deseti uri proslava ob desetletnici krož- ne štajersko-zagorske planin- ske poti. Vsi, ki so p>ot že prehodih, bodo dobih F>oleg spominskega znaka še poseí- no plaketo. Proslavo pripravlja PD Ro- gaška Slatina, v nedeljo pa bo beseda morda tekla tucii o potrebi po izdaji vodnika po tej poti. Bil bi še posebej dobrodošel, predvsem zaradi tega, ker bi lahko v njem opisali številne dogodke iz NOB na tem področju. FRANCI JEZOVNItC KAKO V HRIDE? Za vsak vzpon v gore je potreben tudi ustrezni načrt. Razčleniti ga je treba za vsak dan pKDsebej, odvisen pa je od zmogljivosti planinca. V primeru, da delamo načrt za družbo, potem se je treba ravnati po najstarejšem ali najmlajšem članu. Pri tem je treba upoštevati vreme in dolžino dneva. Ne hodite ni- koli ponoči! Preučite vso tu- ro na zemljevidu. Za najustre- znejšo smer poglejte še v vodnik po planinah (Badjj- ra). Najbolje je, če imate vodnik s sabo na poti. Ce ste biil določeni za vodnika, ste prevzeli odgovornost za življenja ljudi. Ce leži v go- rah še sneg, ne iKwataite na cepin, vrv in deretae. Ne bo- dite popustljivi ter ne sprej- mite v svojo navezo lahko- miselneža v nizkih čevljih, kratkih hlačah in brez na- hrbtnika ter druge opreme. Ce se v gore odpravljate ob lepem vremenu, se vseeno opremite, kot da bo najhuj- še neurje. V planinah se vre- me spremeni v pol ure. ADI VIDMAJER RINGA RAJA Mladinska komisija pri Pla- ninski zvezi Slovenije je pred kratkim izdala dnevnik cici- bana-planinca. Za saiak cici- bana-planinca mora ciciban sodelovti na najmanj enajstih izletih, od tega vsaj na dveh v zimskem času. Za osvoje- nih osem izletov prejme na- šitek. Vtise z izletov morajo cicibani-planinci narisati v dnevnik, lahko pa nalepijo tudi fotografijo. Dnevnik Rin- ga raja, kot ima naslov, lah- ko dobite pri vašem planin- skem društvu. ŠOSTANJCANI V GORSKI KOTOR V počastitev dneva vstaje slovenskega naroda bo petin- štirideset članov PD Šoštanj 22 in 23. julija obiskalo pla- ninske postojanke in vrhove na obmoöju Gorskega Koto- ra. Obiskali bodo tuda Učko v Istri, ob vrnitvi pa bo na vrsti še kopanje v Opatiji. VIKTOR KOJC »Oh, kako neokusno pohi- štvo! Nekaj podobnega si ne bi mkoli želela v svojem sta- novanju!«, je komentiraia to- variSioa srednjih let v izložbi ra2stavljeno rustikalno poíii- štvo. Nekaj dni za tem je prodajalec razlagal drugi stranki da vsaj nekaj mesecev ne bo moč dobiti tega po- hištva, ker da je veliko pov- praševanje po njem. Torej nekdo le kuipuje tudi takšno »nemogoče« pohištvo. Vpraša- mo se lahko, kaj vse je tisto, kar vpliva na nas. da kupu- jemo ta in ne drug proizvod. če ostanemo pri pohištvu, potem je prvi faktor brez dvo- ma stanovanje. Tisti, ki se stiska v garsonjeri, zanesljivo ne bo kupil dnevne sobe v stilu Ludvika XIV. in zraven Se kakšno masivno sedežno garnituro, tako kot verjetno ne bo kupovala mlada druži- na opremo za otroško sobo, 6e se stiska v enosobnem sta- novanju. Kdo od 22 milijo- nov jugoslovanskih prebival- cev je kupec določenega pro- izvoda in katero od 5.6 mili- jonov gospodinjstev, kolikor jih imamo v Jugoslaviji, je potrošnik določenih proizvo- dov. Zahtevo po pohištvu brez dvoma selekcionira velikost stanovanjske površine. V Ju- goslaviji danes gradimo sta- novanja, ki imajo 20 kv. m pa tudi take z 150 kv. m. Drug izredno pomemben fak- tor je pohištvo, katerega nek- do že ima. To lahko ilustriramo s pri- merom kuhinj; leta 1975 so imela jugoslovanska gospodi- njstva v kuhinjah pohištvo, kot to kaže spodnja razpre- delnica Ob predpostavki, da smo ravno v tem obdobju zaćeli spoznavati i)otrebe po zame- njavi klasičnih kuhinj z no- vimi modernejšimi. Ta informacija bi bila ne- popolna, če ne bi pogledali podatkov o prodaji kuhinj za zadnje obdobje. Tako lahko vidimo, da .smo leta 1970 ku- pili 55.000 modernih kuhinj, leta 1974 pa že 143.000. V istem času je prodaja klasič- nih kuhinj padla za več kot desetkrat. Iz tega vidimo, da se je naš okus v petih letih povsem spremenil. To dokazu- je tudi naslednja tabela, iz katere vidimo, kakšne so bi- le naše potrebe po določenem pohištvu leta 1975 v razmerju z letom 1970: Poileg teh faktorjev vpliva na naše zahteve tudi skupni dohodek gospodinjstva. Po besedah celjskih trgovcev to za nas Celjane ne drži po- vsem. Saj je dobro za nas samo najdražje pohištvo. V neki raziskavi Cent-a za ra- ziskovanje markettnfa, so ugo- tovili, da .sd več kot poloivlca kupcev želi moderno pohištvo, dve skoraj enaki kategoriji si želiia stilnega in klasičnega, medtem ko po rustikalnem po- hištvu jKisega samo še 12 % kupoev. 2 »/o kupcev je takš- nih, ko jim je vseeno, kakš- no pohištvo kiïpujejo. Verjetnost, da ta dejstva niso znana našim proizvajal- cem pohištva ob.staja. Kako bi si drugače lahko razlagah dejstvo, da je dobavni rok za pohištvo od 30 dni dalje; brez problemov pa se da dobiti t»- modemo, nefunkcionalno po- hištvo. Celjski potrošnik v glavnem potrebuje pohištvo, ki bo večnamen-sko, hkrati pa tudi takšno, da bo zadovolji- lo njegov okus in p>otrebe za nadaljnjih 10 let. To konec iconrev ni obleka, katere kroj diktira moda za vsak letivi čas drugače. Na koncu naj spregovorimo še o kvaliteti pohištva. Gospo- dinje so nezadovoiljne s ku- hinjskim pohištvom zaradi slab. kvalitete kuhinjskih elementov. Zaradi visokih temperatur in vlage se krivi- jo straiiske stene, odlepljajo obloge. Proizvajalci so to pri- pombo upoštevali. Veliko ino- vaoil, korekcij in izpopolnje- vanja je bilo narejenega po- gosto na zahtevo potrošnika. Če bo trgovec prisluhnil želji kupca in te želje posredoval proizvajalcu, se bomo znašli avtomatično v procesit druž- bene гергсчЈиксЈје, v katerem bo T)otroèn% lahko veliko od- ločal. To ni več želja, ampak postaja resničnost. Za konec samo še zlobna ufifotovitev emancipara nega mo- •Skega, »vse inovacije, ki naj bi olai.iaJe delo gospodinlam, so rezu'tat moškega razmiSlja- nia«. Celjski trgovci pa pra- vijo — pohištvo izbira ona. . OČETOVA KRIVDA 27 »Hoza stara! Copmica salabolska! Saj ti jih pokažem vse Hiri sto tisoč, ki jih imam naloženih. OdJcod naj bi pa imet ta neznanski denar? Kapucinarjevo pismo tudi prinesem; tu pa je moje lastnoročno, črno na belem, datum in podpis. Ali to ni dovolj?« Molil ie svoje potrdilo sodniku, potem ga je dal pri- čam Liudje so bili vsi iz sebe in so strmeli v Tevža, vi Ú je g-^tzel brčiće. »ili imate še kaj povedati?« »Račun hočem dati na vse,« je dejal Tevž. »Natanko se zieskcv ne spominjam; približno pa jih bom zadel. . . Dvornikovo sem prodal na tristo in dvajset tisoč; denarja so pustili oče blizu osemdeset tisoč; vsega je to štiristo tisoč, ki jih je pater Valreijan zame plačal mojstru Mo- čilniK'u. Blazinkr so moji dali Se po starem tri tisoč rajriš. torej dva tisoč več, kakor ji gre po testamentu. Ker je minilo od tega testamenta do možitve mojih se- ster okoli dvajset let, računam obresti tega očetovega deleža v svojo korist in menim, da pač znašajo toliko, kolikor Њ Elazinka izsilila od očeta . . .« ^>lxLžmvec! Vrag!« je piskala Elazinka. Tevž pa se ni menil zanjo, ampak je nadaljeval: ^>Nataii,čen obračun bom sodišču v kratkem predložil. Kar je posestvo ta leta neslo, to je v tistih osemdeset tisočih, ki sem jih izročil Juriju Močilniku. Kar smo zase porabili, to smo si za delo zaslužili. Oče so grunt izboljšali in pr>?lop}n popravili: zato sem ga lahko dobro prodal — zda] sem vse povedal.« »Teiiž, Tevž,« je zaklical mojster Krištof. »Povej, kaj pa si pntem ti zase obdržal?« »Ničesar,« je odgovoril Tevž. »Bikcc! Bikec! Tak norec vendar ne boš.« »Štirje tisočaki so mi ostali, s temi sem plačal posle .n kor je še büo drobnega. — Pa pa je bil moj denar, ako računam doto. ki so io prinesli mati k hiši. Z Thmr- nikovega nisem odnesel ničesar kakor svojo obleko, neko- liko aerila, svojo srebrno uro in nekaj kovačev; to je bilo vse moje bogastvo. Denar m obleko so mi kmalu potem ukradli, uro pa sem prodal, da sem vsaj nekaj dinarjev spet dobil. Ko sta župan in kaplan pobirala za one pogorelce v Jazbini, sem jima dal vse, kar sem imel, in SI potem dva dni nisem mogel kupiti kruha. Zdaj vidite, kak skopuh sem bil!« >iOh — Strašno! — Kdo bi bil mislil!« so se oglašali Krojač KriMof je srepo strmel in ko grah debele solze so se mu trkljale po licih: »Tevž' Bikec! Zakaj pa nisi prišel? Zakaj mi nisi povedal?« ''Sramote zaradi testamenta nisem in nisem hotel razglasiti.« je odvrnil Tevž. »Tudi očetu sem obljubil, da nikdar in nikomur ne bom črhnil o tem besede. Ker pa je prišel aanes testament na dan in so hoteli krivdo mo:ega očeta še bolj očrniti, sem moral z besedo na dan: drugače bi tudi danes ne bil ničesar povedal.« Vse se je mlademu možu čudilo. »Zakaj pa Blazinovih prej nisi prijel?« ga je vprašal župan. »Saj je tvoj denar in bi ti ne bilo treba take stiskf.« Tevž je nekoliko pomolčal, potem pa je dejal: »Bilo je strašno hudo od teh kaj dobiti. Če sem le kaj omenil, je bil že ogenj v strehi.« »Lažnivec! Goljuf! Ničesar ti nismo dolžni in ti tudi ničesar dali ne bomo,« je Blazinka zarevknila. »Tiho,« so ji zagrozili. »Da si še ujm in jezika!« Blazinka pa je klela in rohnela, dokler je ni sodnik strogu pokaral. Natn Tevž nadaljeval: »Tisti oenar na Blazinovem sem si hranil, če bi me nagnale huda potreba. Ko mi je les v Suhem grabnu odntslo in zasulo, sem moral terjati; drugače kmetom plaćati ne morem.« »Sai te počakamo,« je dejal eden od onih iz Rovt, »ko hoš mogel, boš plačal!« - »Menda bom od Blazinov dobil toliko, da bo seglo.« »Ničesar ne dobiš, oderuh! Rajši zaženem denar v vodo.« se ie rotila Blazinka. Tedaj se je oglasil sodriik, ki je ves čas jxizljivo poslušal: -> Matevž Jakopič! Vsa čast vam! Ampak vsega bi vam tudi ne bilo treba dati Nato vas zakon nikakor ne sili Vaš oče in vi sta dolga leta delala na kmetiji. Vsako delo ie vredfio svojega plačila.« »Da. ,Lrištof nebeški! Tevžej! He!« jc rohnel krojač. »Ka me ne ču.eš? Počakaj! Nekaj ti moram povedati!« Ker je bilo Tevžu zaradi ljudi sitno, je obstal. Kroja ga je kar za roko ujel, spravil v bližno gostilno, posadi v posebno sobo, da sta bila sama, in naročil jesti in pit »Tevž Tevž! Bog te živi!« mu je natakal, »najpre pij, potem te bom kozjih molitvic učil!... Žalca j mi rdi ničesar povedal? Vsa reč bi bila ostala lepo med nam m nihče bi ne bil ničesar vedel. Lepo bi se bila zmenile Blazinkc pa bi bil ie jaz zarotil!« »Oče so hoteli, naj se ne izve,« je dejal mladi moi '>srain jih je bilo — najbolj pred vami.« ;)0 ti üepoti ti! Saj sva si bila kakor brata in brat si ničesar ne zamerita. Toliko pri jximeti pa sem že ja tud:, dr,, vem, kaj se človeku vse lahko pripeti. Žensk so ti od feklenščka, ti pravim, že mogočnejše in svetle še možake so speljale po ledu, na primer Davida P Absalona. ali kako je že tistemu očaku bilo ime. — Sk( da za 1чро rei'-, za Dvornikovo, da je prišlo v tuje roki Pa zdaj je, ka-^ je! Zdaj je tebi treba pomagati!« vMene kar pustite! Se bom že prebil« »Da da, preril bi se že, če z drugim ne, pa pojdi igle od hiše do hiše prodajat. — Krištof, na kmetijo nu raš spet'« »Le kako, to bi rad vedel « rZ denarjem seveda. S čim pa?! Denarja pa inuwa Јаг vem ne, kam s toliko denarjem.* j gj 28 — 20. julija 1978 NOVI TEDNIK — stran 21 danes v celju »skokov memorial« svetovni atletski cvet na celjskem vrtu Četrtek, 2Ü. juUja 78. Dan, ko praznuje občina Celje in z njo vsd delavci ti občani. Ena izmed mnogih prire- ditev, ki je poklon letošnje- niu praznovanju, je tudi Skokov memorial,« atletska prireditev vezana na Ferda Skoka, partizana, nekdanje- ga odličnega atleta, človeka. Današnji miting se bo za- jel ob 16,30! Po dosedaj zbranih podatkih bo nasto- pilo blizu 200 tekmovalcev iz štirih kontinentov! Med to pisano množdco podarM- Icov kraljice športov bodo tudi tokrat predniačili tako po množičnosti kot tudi po lo'aliteti odlični gostje iz ZDA. katerim se bodo le- tos kot posebno hvaležna dekoracija i ki pa bo v'eč, kot samo to!) pridružili .бе (prvič) ffostie iz daline Ki- tajske. Njim ob strani bo- do stali še atleti in atleti- nje iz večih držav! Temu čudovito zbranemu vencu se bodo pridružile tu- di posamezne domače« »ro- že«, fci bodo poskušale v tem ambientu doseči čim- več. Celjski atletski miting ali bolj natančno »Skokov me- morial« vsako leto zbere vsaj peščico takšnih atletov. ká v svetovnem merilu po- menijo največ. Bo dovolj, če povemo samo tri najbolj- še med najboljšimi: Moses, Robinson, Slusarski, vsd no- silci zlatih olimpijskih me- dalj iz Montreala! Organizatorji letošnjega »Skokovega memoriala« si želijo samo nekaj: lepo ali vsaj solidno vreme, če bo to in pa poln stadion (to (üeljani znamo narediti!) po- tem lahko ob obljubljenih atletih pričakujemo lepe boje ter več kot samo do- bre rezultate. Ce bi bilo ta- ko (in zakaj ne bd bilo?) potem bi bilo to najlepše darilo za praznik občine Ce- lje ter njenim za.TX>s!enim, ki so tudi O'mogočili to sve- tovno atletsko fešto za ka- tero bo čul domala ves .wet! Srečno letošnji »Skokov memorial«! TONE VRABL Zadnja zmaga jugoslovanskega atleta v memorialni di- sciplini, teku na HK) m, je bila leta 1974, ko je zmagal danes ne več aktivni Ivica Karasi s poprečnim rezulta- tom 10,5. Današnji tek bo brez dvoma občutno boljši! DROBNE OB „SKOKOVEM MEMORiALU 78" Pokrovitelj letošn.K'ga »Sko. kovega memoriala« je KO- VINOTEHNA — ТЕНЧа MERCATOR CELJE. To je "ov dokaz »neozkosti« te or- Çanlzaeije združenega dela. Tudi za letošnji »Skokov memorial« je med novinar- ji vladalo precejšnje zani- manje za poročanje. Skrb je prevzela redakcija Nove- ga tednika in Radia Celje. ZanimiTO: prvi se je akre- ^tiral za poročanje z mitin- ga novinar časnika »Naš ¿as« iz Velenja Jože Krajne, sjedala pa je prijava naše hiže. Potem so se prijavili ^ kolegi iz Zagreba. Beo- grada, Ljubljane ... Pogre- vamo pa uradne prijave iz *®aribora pa od »Sportskih »tovoeti« ... Vse skupaj pa bo tako- le: tudi letošnji »Sko&ov me- morial« bo ponesel prav za- i"adi novinarjev celjsko ime Ponovno v svet! Tudi letošnji »Skokov me- ^rtal* bo v celoti prena- ^ ljubljanska televizija, ^«ndar žal ne T barvah, tem- več samo v čmo beli teh- niki. Nekdo je to odločitev vrlih ljubljanskih televizij, cev takole komentiral: saj ni treba prenašati v barvah, ker bodo že tako rezultati vrhunskih atletov takšni, da bodo dali svojo »barvo«! Atleti in atletinje, ki bo- do nastopili na celjskem mi- tingu, bodo v Celje pripo- tovali z nastopa v Beogra- du, naio pa nadaljevali pot v rudarsko Velenje, kjer bo miting v petek, 21. julija. V memorialni disciplini, teku na 100 m, bodo tek- movalci nastopili kar v še- stih skupinah od pionirjev do najkvalitetnejših članov! Kdo bo zmagovalec in ali bo »padel« rekord .stadiona, to je zdaj vpra.šanje! Možnosti so ... Vsakoletni »Skokov me- morial« je spomin na pred- vojnega odličnega atleta Ferda Skoka, ki je kot ko- mandant Cankarjevega bata- ljona podel med drugo sve- tovno vojno za domovino na Dolenjskem. Odličnemu atle- tu, partizanu, človeku, velja tudi danes vse naše spošto- vanje, ki bo zaradi njegove humanosti in vsega, kar so- di zraven, veljalo tudi v pri- hodoxje. TONE VRABL kajak USPEH MEŠANIH DVOJIC Tudi letos so športniki sekcije za vodni šport pri Nivo Celje nastopili na tradicionalni kajak prire- ditvi »Mura 78«. V konku- renci najboljših društev Jugoslavije so dosegli lep uspeh, saj so med ekipa- mi osvojili zelo dobro še- sto mesto. V soboto je bilo tekmo- vanje v slalomu. Tu sta bila v kajaku VrhovšeK peti in Cretnik šesta. Naslednji dan je nasto pila velika skupma celj- skih tekmovalcev v spustu, kjer je bU Vrhovšek še- sti. Največji usp>eh pa so Celjani dosegli v kanuju, m to pri mešanih posad- kah — dvojicah. Zmagaia sta namreč Milan Ambrož in Majda Plevnik 27,45 pred Brankom Cretnikom in Mojco Skorjanc ter Staneiom Ambrožem in MiToslavo Plevnik, vsi Ce- lje. Torej popolni uspeh celjskih dvojic. Mimo Članov pa so pr- vič na Muri nastopili tudi pionirji nove pionirske šo- le pri celjskem kajak klu- bu. Tekmovali so skupaj z mladinci. Prvi nastop ni bil najboljši in jih ne za- sledimo med najboljšo de- seterico, toda s svojo dr- zno vožnjo so opozorili na sebe. Med boljšimi pa so bili Pišom, Posinek, Ko- vačič in KragoJnik. Sedaj bodo celjski tek movalci redno vadili na Savinji. Pripravljajo se za spust, ki bo čez štirinajst dni na Savi Dolinki. Po- zneje pa bodo najboljši nastopili še pri Tacnu. Torej pri sekciji za vod- ni šport Nivo Celje pridno delajo, k sebi pa vabijo še druge mlade občane, ki si želijo krepiti telo ob ve slanju na divjih vodah. J. KÜZMA Posnetek je s f^lavnostne otvoritve Balkaniade, ki je bila v Celju, to tekmovanje pa je bilo istočasno tudi Skokov memorial. Uvod so popestrili najmlajši in tako naj bi bilo tudi da- nes. catch v celju SUROVA PRIJETNOST poletna osvežitev z grobostjo v ponedeljek zvečer se je kljub poletju in bližnemu cirkusu zbralo v veliki dvo- rani hale Golovec morda ne- kaj več kot tisoč pretežno mladih ljudi, ki so si prišli prvič » v živo« p>ogledati eno izmed borilnih panog imeno- vano catch. Ze v prejšnji številki NT smo zapisali, da bo do 14. avgusta v različ- nih jugoslovanskih mestih 27 nastopov osemnajstih šampionov za takoimenova- ni sevtovni pokal 78 v catchu. Tretje je bilo na vrsti Celje, ki je imelo to možnost, da je spoznalo vse lepote pa še bolj grobosti tega borilnega športa. Ponedeljkovo popol- dne so »ketčerji«, ti potujoči borilni nomadi za denar, pre- živeli miroljubno na celj- skem bazenu pod toplim soncem in s številnimi sla- doledi ter »templom«. Pri- jazno so med seboj paber- kovali, se smejali in sploh dajali vtis dobrodušnih lju- di, ki so pri ostalih kopalcih vzbujali pozornost zaradi čudno močnih postav. Zvečer v hali Golovec je bilo vzdušje povsem drugač- no, lahko bi rekli močno naelektreno, kar se je iz- kazalo že pri uvodnem pred- stavljanju, ko so vsi nasto- pajoči tekmovalci prišli v pravi boksarski ring z na- cionalnimi zastavami okoli vratu. Močni Kanadčan Ko- jak se je tako vživel v celo- ten ceremonial in izzivanje publike, da je kar pred za- četkom uradnega dvoboja močno »spekel« enega izmed dveh Juslovanov. Komaj so ju pomirili, vendar mu je vse to Jugoslovan v rednem dvoboju močno vmil. Sicer pa o tem malce kasneje. Potem se je začelo. Vse skupaj izgleda na moč sme- šno, čudaško pa tudi pretre- sljivo. Najmočnejši Italijan Bonaventura (132 kg) je do- besedno potolkel solidnega in fair Danca, ki pa je bil še veliko lažji od divjaške- ga Italijana. Najlepša in naj- bolj fair borba večera je bil dvoboj našega Mileta Zr- na z nekim črncem, ki je pred nastopom pred vrati svoje prikolice, ki jo vozi za avtom, zabaval ljudi z igra- njem kitare in petjem. To je bila borba polna dinamike, hitrih obratov, čvrstih pri- jemov, atraktivnih potez, predvsem pa izredno poštena po zaslugi obeh borcev. Zmagal je povsem zasluženo Ji^oslovan. Skoraj vsi prisotni so vsta- li, ko sta se v ringu in poleg njega obdelovala Kojak in drugi Jugoslovan. To je bi- la »krvava« bitka z vsemi »podmulenimi« prijemi, udar- ci in podobnim, kar sodi zra- ven. Jugoslovan je Kojaka, ki je bil veliko težji in s povsem obrito glavo, dobe- sedno vrgel iz ringa, nato pa je sledilo vse tisto, da je Kojak popolnoma pobe- snel in postal slep ter se je z vsemi grobostmi lotil še sodnika, da je za nekaj minut obležal sredi ringa. Potem so določili odmor, Ju- goslovana je zadrževal dru- gi Jugoslovan, na pomoč je pri.šel še en črnec, skratka bilo je zabavno in samo ča- kali smo, kdaj bo počilo. Miroljubni Kojak z bazena se je pokazal v popolnoma drugačni, razbijaški luči. Ob- činstvo ga je zaradi nepo- štenosti, divjačnosti in sme- šenja nasprotnika izžvižgalo. Zabavno je bilo tudi pri zadnjem nastopu, ko sta se pomerila para. V ring je pri- letel celo stol, tekmovalci pa so si dali duška pri obdelo- vanju tudi izven ringa na podu dvorane. Pokalo je, da je bilo veselje, zvijali so no- ge, se metali ob tla, se zve- zovali med vrvi ringa, navi- jali ušesa, pulili za lase, br- cali v trebuh in še kam dru- gam, za atraktiven konec pa so pograbili sodnika in ga nekajkrat močno porinili z glavo v med vrvi zvezanega menda Indijanca. Grozno! Pri vsej grobosti, ki se je ne da opisati, pa za čuda ni prišlo do nobene težje po- škodbe. Bil je sicer to zabaven, os- vežujoč večer, poln prijetne surovosti, ki jo pa imaš po dveh urah gledanja kar do- volj. Samo to in nič več! TONE VRABL KONJENIKI ZA PRAZNIK domač nastop v škofji vasi v počastitev današnjega praznika občine Celje so se vključili tudi člani celjske- ga Konjeniškega kluba ter v nedeljo na hipodromu v ôkofji vasi pripravili inter- ni miting v preskakovanju ovir z domačimi tekmoval- ci. Zaradi lepega vremena si je to zanimivo prireditev ogledalo več kot 200 gledal- cev. V skupim mladih jahalcev z mladimi konji je zmagal Kovač na Kondorju pred Grilcem na Sreôku in Ku- čarjem na Palmi. V parkurju je bil naj- boljši Bojan Herman na Vi- horju, osvojil pa je tudi dru- go mesto vendar na konju Hariti, tretja .pa je bila Do- man j kova na konju Borami. V generalni uvrstitvi je zmagala Saša Domanjko na Hariti pred Bojanom Her- manom na ViJvorju in Ha- riti. četrti je bda Iztok Iva- kič na Katjuši, peti pa Vla- do Oštir na Penelopi. Naj- boljši jahači so prejeli od ZTKO C^lje kristalne vaze, konjCTiišJd klub Celje pa častne rozete za mlade te- kmovalce. T. VRABL streljanje ZMAGA CELJANOV v proslavljanje občinskega praznika so se vključili tudi strelci, ki so na strelišču Gri- ček v Celju izvedli medob- činsko tekmovanje z maloka- librsko puško serijske izde- lave 3 X 20 strelov. Ekipno so zmagali Cteljani s 1991 kro- gi pred strelci iz Kamnika 1860 in drugimi. Pri posa- meznikih pa so se na naj- višja mesta uvrstili: Tone Jager 516, Jože Jeram 508, Tone Pihlar 491 (vsi Olje), Marjan Repič 490, Ivan Pod- gomik 488 — (oba Kamnik), Branko Malee 483 — Celje, itd. Najboljše tri ekipe in tri- je posamezniki so od TTKS Celje prejeli v trajno last pokale. Konec juüja čaka celjske strelce težka preizkušnja, saj bodo nastopili na prvenstvu Jugoslavije v Ljubljani. Lan- sko leto so bili Celjani iz- vrstni, ko so v Banjaluki za- sedli 2. mesto. Kako pa bo letos v Јцјиђуаш? T. J. 22. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 20. julija 1978 ! 11Ш1И1ИИ11ИИ111111П111111И1П111Н111ЖН1111Н11111И1111111111П11111Н111И111111111И11И1111111П^ SOZD ITC je sestavljena organizacija združenega dela, sestavljena iz delovnih organiza- cij ELEKTROSIGNAL. FERRALIT, KOVINOTEHNA-TEHNOMERCATOR, KIG, KLIMA in LIBELA. Dejavnost SOZD ITC obsega proizvodnjo, montažo in servisiranje odlitkov in bele litine, termoventilacijskih aparatov in naprav, hladilniške opreme, radiatorjev, težke embalaže, opre- me za trgovine, stropnih oblog, kovinske galanterije, pisarniške opreme, foto potrebščin, aparatov za gospodinjstvo in trgovino, gorilnikov za olje in plin ter stikalnih plošč in omar. Skupna ponudba SOZD ITC obsega kompletne izvedbo investicijskih objektov »pod ključ« ali drugih oblik na področju toplotne tehnike in industrijske energetike, hladilne tehnike, čistilne tehnike za zrak, pline in vodo, tehtalniške tehnike in opreme pisarniških ter poslovnih in trgovskih prostorov. SOZD ITC opravlja skupno funkcijo marketinga in ekonomske propagand-e ter obvladuje po- dročje celotne Jugoslavije ter več tujih držav. V zadnjem času pa postaja vse bolj pomembna funkcija koordinacije in usmerjanja razvoja članic SOZD, ki jo opravljajo članice s skupnim dogovarjanjem v okviru SOZD. S takimi nalogami se tako SOZD ITC kot njegove članice uvrš- čajo med najpomembnejše sestavljene organizacije v domovini. Predstavitev SOZD ITC in vseh njenih članic je namenjena predvsem temu, da tako de- javnost SOZD kot njenih članic javnost še bolje spozna. immtiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiuminmiiiiiHimiiiiiuHiitiimiiiiiiiiiiiMiitiiiMiiiiiMiMiiiiim Kovinotehna-Tehnoinercatur, predvsem še njen TOZO / unan ja trgovina, se ,је .še po.sebej izitazala pri svt»Jem zadnjem poslu, ko je izvršila Izredno zahteven uvoz opreme za novo tovarno Aero copy samokopirnega itapir.ia cel.|skega Aera. Za tovarno torej, ki Jo prav danes predajajo namenu. Vrednost uvoza za vso potrebno opremo je namreč presegla 8 milijonov švicarskih frankov. KOVINOTEHNA- TEHNOMERCATOR Delovna organizacija Ko- vinotehna - Tehnomerca- tor opravlja v SOZD ITC predvsem tri izjemno po- membne funkcije. Prva je prodaja. Tu Kovinotehna- Tehnomercator skrbi za prodajo blaga in izdelkov članic ITC na domačem trgu in to tako preko TOZD Veleprodaja, kot preko široke in razvejane mreže svoje maloprodaje na celjskem območju, v Sloveniji in tudi izven nje TOZD Veleprodaja pa ima še eno odgo\'orno in po- membno nalogo. Namreč, da oskrbuje vse članice ITC 5 potrebnimi repro- dukcijskimi materiali za njihovo nemoteno proiz- vodnjo. Med materiali, ki jih nabavljajo za članice ITC moramo p)osebej ome- niti vse vrste pločevine, pa kroglične ležaje, raz- lične kovinske profile in podobno. Skratka, prva funkcija delovne organi- zacije Kovinotehna-Tehno- mercator v SOZD ITC je o.skrba z reprodukcijskimi materiali in prodaja izdel- kov članic ITC predvsem na slm'enskem tržišču. Drugo pomembno funk- cijo opravlja TOZD Inže- niring, ki je nosilec števil- nih poslov tako v SOZD ITC kot tudi izven njega. Osnovna naloga te TOZD je, da preko kakovostne- ga inženiringa povezuje vse članice ITC in obli- kuje kompletne ponudbe za izgradnjo pomembnih objektov in investicij «pod ključ«. TOZD Inže- niring v delovni organiza- ciji Kovinotehna-Tehno- mercator je spvecializiran predvsem za izvajanje in- ženiringa na področjih toplotne in klima tehnike, indiustrijske energetike, hladilništva, tehtalno-do- zirne tehnike, opreme tr- govin, pvoslovnih prosto- rov in kmeti.jfitva. V zad- njem času pa se še р<хче- bej ukvarjajo z izvajanjem inženiringa za tehniko, potrebno pri varst\ai oko- lja. Povejmo še, da ima TOZD Inženiring pri o- pr avl jan ju teh svojih za- htevnih in odgovornih na- log p>olno podporo vseh članic ITC, ki si od dela inženiringa obetajo velike in zanimive posle. Za SOZD je Inženiring delovne organizacije Kovi- notehna-Tehnomercator žje opravil nekaj pomembnih del. Tako na primer pri izgradnji tovarne stekle- nih vlaken v Gostivarju, pa pri izgradnji investi- cij v delovnih organizaci- jah, ki so članice ITC in drugod. Tretja pomembna fimk- cija Kovinolehne-Tehno- merca t or v SOZD ITC pa je uvozno-izvozna dejav- nost, ki jo opravlja TOZD Zunanja trgovina. Ta TOZD opravlja delo tudi za ostale članice ITC in sicer, ko gre za večje pro- jekte in pomembnejše iz- vozno-uvozne posle. Po- membno vlogo ima ta TOZD tudi v primerih, ko mora priskočiti na po- moč Inženiringu, kadar ta ne more oskrbeti naroč- nikov z materiali, za ka- tere ni domačih proizva- jalcev. V takšnih primeaúh opravi TOZD Zimanja tr- govina ves potreben uvoz. Tej TOZD pripisujejo velik pomen tudi zaradi парогол', ki jih vlaga na tržiščih držav v razvoju in nekaterih drugih dr- žav, s katerimi ima Jugo^ slavija še vedno skrom- no gospodarsko menjavo in sodelovanje. Prav v za- dnjem času se ob pro- jektih na Malti in Slono- koščeni obali intenzivno ukvarjajo i tržiščem Ki- tajske. V prihodnjih dneh pričakujejo obisk kitajske delegacije, ki se bo lahko prepričala v sposobnost SOZD ITC za opravljan^je večjih poslov, pripravlja- jo pa tudi prvo predstavi- tev članic ITC na enem najpomembnejših svetov- nih sejmov in največjem sejmu v Aziji, ki bo ▼ Kantonu. Ta predstavitev bo -še posebej pomembna zato, ker se praktično vai trgovinski stiki in gospo- darsko sodelovanje s Ki- tajsko pričenia na Kan- ton.škem se'mu. j gj 28 — 20. julija 1978 NOVI TEDNIK — stran 23 KLIMA CELJE Delovna organizacija jQima je büa ustanovlje- na leta 1904 kot ključav- ničarsko — vodovodno — inštalatersko podjetje. Z leti se je ta delovna orga- nizacija preusmerila na področje proizvodnje na- prav za obdelavo zraka in je s tem v ITC postala eden nosilcev pri progra- mu toplotne, hladilne in Itlima tehnike. Pri progra- mu torej, ki ga v svoji dejavnosti ITC postavlja na prvo mesto. Klima ima danes izred- no širok in zanimiv pro- gram, v katerem je os- novno težišče proizvodnja vseh vrst in velikosti ven- tilatorjev. In ker brez ven- tilatorjev ni domala nobe- nega objekta več, so v Klimi oziroma njenem proizvodnem delu neneh- no preobremenjmi. Med najpomembnejše objekte, ki so jih opremiU, pa s ponosom uvrščajo hidro- elektrarno Djerdap in je- seniško železarno. Oglejmo si nekoliko po- drobneje proizvodni рто- gram Klime. Najipomemb- nejša je nedvomno indu- strijska proizvodnja vseh vrst ventilatorjev (aksial- náh in centrifijgatoih) za prezračevanje, odsesova- nje, klimatizacijo, sušenje in pneumotransport. Tu je treba omeniti še opremo v »S« izvedbi, za delo v eksplozijsko nevamoh co- mah, za katero je bila Kli- ma prvi proizvajalec v Ja goslaviji. Ob tem pi'ogra- mu je vse bolj zanimiv tu- di program proiîïvodnje iz- menjevalcev toplote za vo- do, paro, hladilne niiîctije, zračno-električne ter iz- menjevalce odpadne tilló- te. Proizvodnja filtrov zra ka za prah in tehnološke odpadke ter podobno ta preoram še dopolnjuje. Ob teh programih pa v Klimi proizvajajo še stre- šne ventilatorje s sistemi za stanovanjsko prezrače- vanje, kaloriferje za vodo, paro in elektriko, genera- torje toplega zraka do mi- lijon kilokalorij na uro, centralne klima naprav-^ in distributivne eJemente za zrak, kot so kanali, re- šetke, žaluzije, dušilci zvo- ka in podobno. Ob tej obsežni paleti proizvodov se je Klima si>ecializirala tudi za mon- tažna dela, ki jih izvajajo za vodovod, centralno kur- javo, ventilacijo oziroma klimatizacijo, sušilnice in hladilnice. Klima, ki je iz majhne- ga podjetja obrtnega zna- čaja prerasla v pomembno industrijo, danes zaposluje 650 delavca. Ima vse po- trebne sJužbe za izvajanje svojega bogatega proizvod- nega programa, pa tudi za projektiranje svojega bo- gatega proizvodnega pro- grama, pa tudi za pro- jektiranje instalacij vodo- voda, centralne kurjave, ventilacije in klimatizacije v industriji, kmetijstvu, trgovini, gostinstvu in na javnih objektih. Med služ- bami v Klimi naj še po- sebej omenimo lasten pro- jektivni biro, ki posebej opravlja dela za sušilnice v opekamdStvu in lesni in- dustriji, ventilacijo in kli- matiajacijo za i>otrebe la- djedelništva in strojno op- remo za industrijske hla- dilnice. S svojim bogatim pro- izvodniim programom se Klima pomembno vklju- čuje v skupne posle SOZD ITC in v veliki meri do- ix>lnijuje program del, za katera se je SOZD ITC specializiral. S smotrnimi naložbami v zadnjem ča- su želijo v Klimi izgraditi še dodatne, prepotrebne objekte in svojo proizvod- njo tehnološko še posodo- biti. To pa bo omogočilo še večje napore v skup- nih programih predvsem na področju toplotne teh- nike, ki jo v Klimi oce- njujejo kot nadvse zarri- mávo in perspektivno. Filtrske naprave s cikloni Gospodarska delegacija s Kitajske si je med obiskom v Celju ogledala tovarno teht- nic Libelo. O dosef.kih in načrtih te organizacije jim je med drugim spregovoril tudi direktor Libele inženii Jože Bobnar (na levi). LIBELA CEUE Celjska Libela je zaiana in uveljavljena delovna organizacija tako v Jugo- slaviji kot v tujini, kjer je še zlasti v zadnjih le- tih opravila nekaj nadvse pomembmh poslov. Ome- nimo le velike uspehe pri izvozu cestnih tehtnic v Indonezijo. S svojimi temeljnimi or- ganizacijami Tehtnice, Pi- iKwnehanika ter Servisi in predstavništva je Libela iz svojega proizvodnega pro- grama sposobna zadovolji- ti vsakršne potrebe kup- cev. Potrošniki Libelo naj- bolj poznajo po njenih ka- kovostnih in uveljavljenih tehtnicah za osebno upo- rabo v gospodinjstvu tn ostalih, imenujemo jih manjših tehtnicah za upo- rabo v maloprodajnih tr. govinah, poštah in podob- no. Toda to je le manjši del obsežnega programa Libele na področju teh- talne, dozime in procesne tehnike. Z izjemno dob- ro zasnovanimi razvojni- mi načrti in z vse večjo uporabo elektronike za te- htaJno, dozimo in proce- sno tehniko, je Libela v zadnjih letih razvila vrsto novih sistemov in naprav za natančno tehtanje, do. ziranje in uravnavanje najtraialičnejšdh procesov, v katerih je treba koUčLn- sloo, časovno in drugače dodajati določene elemen- te. libeline indmtrijske tehtnice, če jih preprosto imenujemo tako, so da- nes nepogrešljiv del ce- lotnih procesov v celi vr- šiti delovnih organizacij v Jugoslaviji. Pri tem je nadvse pomembno še to, da v Libeli še zdaleč ne ostajajo na osvojenih po- zicijah. Ustanovili so svoj lastni razvojni oddelek, ki že beleži pomembne do- sežke pri uvajanju elek- trceiike, mikroelektronike in računalništva v tehtal- no, dozimo in procesno tehniko. Danes so v Li- beli sposobni, pač glede na potrebe in želje kup- cev, prilagoditi potrebne tehtalno^dozime sisteme za avtomatično uravnava- nje z računalniki oziroma njihovimi terminali, s tem pa so storili še en korak naprej k posodabljanju svoje lastne proizvodnje tn seveda proizvodnje v vseh tistih industrijskih, rudarskih in drugih delov- nih organizacijah, kjer so Libelini tehtalno-dozimi in procesni sistemi nepo- grešljivi ded proizvodnje- K temu programu mo- ramo nedvomno prišteti še ostale tehtnice, kot so tehtnice za trgovino in gositinstvo, tehtnice za kmetijstvo in nadvse po- membne tehtnice za tran- sipoTt. Ta skopa informacija o Libeli nikakor ne bi bila popolna, če ne bi vsaj omenili še druge osnovne skupine v proizvodnem programu Libele, ki je vezana na TOZD Pinome- hanike. Proizvodnja biro- tehnične opreme (risalni aparati), opreme za go- stinstvo, etiketimih apa- ratov, predvsem še oljnih in plinskih gorilnikov, fa tografske opreme in va- rilne tehnike je druga po- membna komponenta, ki Libelo povezuje preko sku- pnih interesov v SOZD ITC. Iz tega programa mo- ramo posebej omeniti pro- izvodnjo vseh vrst plin- skih in oljnih gorilnikov, kjer ima Libela zastavljen zelo ambiciozen in razvoj- no zanimiv program, v katerem bodo sodelovale vse članice ITC. Prav ta jo še posebej čvrsto veže na druge čla- nice ITC oziroma na po- dročje toplotne tehnike, ki ga ГГС v vse večji me- ri obvladuje. ELEKTROSIÛNAL CELJE Delovna organizacija Elektrosignal je speciali- zirana delovna organizaci- ja za opravljanje vseh tìel, ki so v zvezi z elek- tričnimi instalacijami. V Svojem programu imajo električne instalacije šib- kega in jakega toka za Potrebe gradbeništva, in- dustrije, trgovine, šol- stva, kmetijstva in drugih dejavnosti. Opravljajo i^ontažo in vzdrževanje *seh naprav za ogrevanje, lavajajo meritve zaščite preglede električnih na- prav. Montirajo in vzdr- ži je jo strelovode. Monti- ''S'jo skupinske antene tn ®®vočeracijo, le-ta je lahko konzervativna ali radikalna. S konzervativno operacijo izrežemo same miome, maternico pa pustimo. Takšna operacija pride predvsem v poštev pri mladih in sterilnih ženah, ker je vzrok sterilnosti miom. Pri ra- i dikalni operaciji pa odstranimo ma- ternico, pri mlajš'h ženskah pustimo jajčnike, ali odstranimo samo enega, pri starejših oba, enako tudi v prime- rih, ko sta oba jajčnika patološko spremenjena. Torej vsi benigni tumorji ženskih | genitalij — miomi, ciste, filbrcmi in i drugi lahko imajo različno, simptoma- I tiko in možne zaplete: krvavitev, in- j fekcije in podobno in je zato potrebno i skoraj vedno operativno zdravljenje. I Smrtnosti pri operaciji na našem od- i delku v Celju ne poznamo. Po kon- | čani hospitalizaciji so bolnice osem do ! deset tednov nesposobne za opravlja- i nje (лз1а, izrednega pomena pa je, po | operativnem zdravljenju, nadaljevanje i zdravljanje v zdravilišču Dobcma. ALPINISTIČNI KOTIČEK ODPRAVA IZ ANDOV DOMA dve vrhunski smeri v cordillera blanci Po vrnitvi zadnjih dveh čla- nov prve celjske alpinistične odprave v Ande, Lesjaka m Zupana, šole lahko na hitro roko potegnemo črto p>od uspeh odprave. Vsi so pohu vtisov in utrujeni, vsi govori- jo v superlativih o gorstvu in smereh, kjer so pričako- vali kljub razvpitosti gorske skupine lažje delo in manj napora. Kot so videli letos pod temi stenami, in sklenili prijateljstva s člani odprav vseh celin, so bili edini :>ju- rišači«, ki so opravili najtežje vzpone v alpskem slogai urez postavljanja taborišč m akli- matizacije. Bili so skupaj s francosko odpravo pod vodstvom J ez- mezcma, ki oblega Huarxicy četrto leto zapored brez uspe ha. Pa z ameriško, dokler so bili živi m tudi z zadnjim, ki so ga nosači nosili mrtve- ga na sestopu iz Huascarana. Polno je l^epozabnega; vsak pripoveduje zgodbo, ki bi jo bilo vredno opisati, рд danes za to ni prostora. Dajem samo tehnični povze- tek o preplezanem — dokon- čno oceno prepuščam Komi- siji z>a odpravo v tuja goi- stva pri PZS. Do sedaj objavljene smeri v časopisih ne držijo popol- no. Do pomot je prišlo zara- di skopega in telegrafskega javljanja, ki je prineslo dva napačna podatka. Prva je büa izplezana »Ita- lijanska smer« v Huascaranu (ne ameriška). Plezana je bila v juliju 1974 od Tomassija, Pl- aza, Saetlona in Vidonija. Plezali so ekspedicijsko 20 dni ter uporabili 1700 m fiksne vrvi. Stalna taborišča so bila na višini 5300, 5700 in 6000 m. Celjski plezalci so to smer ponovili v 3 dneh in sestopali dva dni. Plezali-so Knez Fran- ček, Culk Mišo in Lesjak Ivan. Ocena smeri V., tehnič- na A 1. 2e pred tednom objavljena »Franooska smer« pa poteka v severovzhodni steni Huasca- rana. Do pomote je prišlo za- radi telegrama, kjer je bila objavljena ponovitev »Fran- coske«, pa smo dali v časopis napačno. V Huascaranu sta namreč dve francoski smeri. Crepinšek, Zupan in Pepev- nik so v šestih dneh v vzpo- nu in sestopu ponovili v alp- skem načinu plezanja skrajno težko smer v severovzhodni smeri Huascarana. Vzpon je trajal od 28. 6. do 1. 7., sestop 2. in 3. 7. Ocena: 55 do 65«, kopni del V. in V., tehnična ocena Al, A 2. To je bila po letu 1973 prva ponovitev sme- ri. Prvi vzpon je bil oprav- ljen v 18 dneh. Vse smeri bo- mo posamično objavili v na- slednji številki NT. CIC Francoska smer v severovzhodni steni Huascarana Ml IN ZDRAVJE NEVIDNI SOPOTNIKI .2, PISE DR. FRANC PLANINŠEK Med koristnimi mikrobi so nekatere vrste bakterij in gli- vic, ki se uporabljajo za izde- lovanje nekaterüi živil in dru- gih proizvodov. Potrebne so pri iadelovanjiu kislega mleka in jogurta, pri zorenju sira. Glivice kvasovke omogočajo pretvarjanje grozdnega slad- korja v alkohol ter so zato nujno potrebne pni vrei\;u mo- šta, prav tako jih rabimo aa vzhajianje testa in podobnih ifzdelkov. Koristne so končno tudi glivice in bakterije, i¡z ka- terih pridobivajo zdravila (an- tibiotke), k uspešno zdravijo bolezni, ki jih povzročajo bo- lezenske bakterije. Mairsikate- ro vrsto in delovanje baktarij je človek koristno uporabil in obrnil sebi v prid. Milcrobi, ki na člioveka in njegove dejavnosti nimajo po- sebega pomena, je največ. Nahajajo se vsepovsod. Naj- več jiih je v zemlji, na rastM- nah in vseh predmetih. Ven- dar jih je med njimi veliko, ki so zelo pomembni za živ- ljenje na Zemlja. To so v glavnega gnilobne bakteri.:"e in nekatere glivice. PovzroSajio razkrajanje odmrlih in odpad- lih organskih snovii kot so trupla živali, odpadlo listje, trava, podrto drevje in podo- bno. Tateo prêt varj'ajo odmrle organske snovi, ki s tem po- stane o hranilne snovi za no- vo rast rastlin. Brez tega de- lovanja bakteriij bi se zadu- šili v nakopičenih odmrlih snowh. Seveda povzročajo te vrste bakterij precejšnjo go- sipodarsko škodo. Naj^očutnej- ša škoda nastane zaradi kvar- jenja živil in hrane. Prawiilno ravnanje z živil, zlasti v pro- izvodnji, prometu in skladišče- nju to škodo lahko skoraj po- vsem odstranil ali vsaj močno zmanjša. Nekatere baikteri-e te vrste lahko ob posebniih pogojih povzročijo tudi bolezni pri ljudeh. Ce pokvarijo živila, posebno če zastrupijo že pri- pravljeno hrano, kar precej pogosto povzročijo zastrupit- ve s hrano. To so obolenja, za katera pravimo, da smo si s to ali ono hrano pokvarili že- lodec. Med številnimi vrsta- mi bakterij je najmanj tistih, ki povzročajo bolezni pri ži- valih in ljudeh. Pri tem loči- mo nenalezljive m nalezljive bolezmi. Tud)i z bakterijami povzročene nenalezljive bole- zni se ne prenašajo na dru- ge zdrave osebe. To so pred- vsem pljučnice in različne vr- ste gnojenja, tvor in poloibne okužbe, povzročajo jih bakte- rije v obliki ki-ogl:c. V neka- terih primerih pridejo te kro- glice iz zagnojenega mesta v kri. Tako nastane težka bole- zen, ki ji prajvimo sepsa ali zastrupitev krvi. Včasih se v gnojiečo se rano naselijo še pa- liáosle bakterije (bacili), kar bolezen in potelk zdravljernJa precej poslabša. Nalezljive bolezni se prena- šajo od človeka na človeka in velikokrat za njimi oboli veli- ko ljudi. Povzročac'io jih bo- lezenske bakterije ali virusi. Vir okužbe je lahko ba'.nik z nalezljijvo boLszn'ijo, bacillono- sec ali truiplo za nalezljivo bo- lezni o umrlega človeka. Baci- lonosec je zdrava oseba, ki v sebi nosi in izloča bolezenske bakterije. Najbolj znani in najpogostejši so bacilonosci trebušnega tifusa, paratifusa, griže in daivioe. Od vira okužbe se povzro- čitelji nalezljivih balezni pre- našajo na druge ljudi lahko z neposrednim stikom al)i pa po- sredno prekio okuženih pred- metov (perilo, posteljnina. Je- dilni pribor, posoda, igrače in drugo), s hrano, vodo, z izkaš- Ijavanimi kaipljicanü, s jwa- hom aili pa jiih prenašajo ne- katere žLvali. Vsaiica nalezljiva boilezen ima svo.ciga povzno- čitelja, svoj posaboii način pre- našaaijja in širjenja, njeni pov- zročitelji pa svoj pceebni vbod v telo in sfvicjo pot izločanja iz n^iega. Spoznanja teh dej- stev so omogočila obrambo proti nalez'ij'-vim bolieanlm. l\i. di nekaj živalskih kužnih bo- lezni se lahko prenese na človeka. Pri nas najbolj zna- ne, sicer zelo malošteviiuie ta- kšne bolezni so: vranjčni pri- sad, pasja steklina, sredozem- ska mrzlica. Nalezljiva bole- zen nastane taiko, da njeni poi'/zixrôitelji vdjro v telo, se v njem naselijo, razmnožijo ter s svojim delovanjem pov- zročijo boleizen. Vendar vsa- ka okužitev ne pomeni bole- zen. Okužitve so pogoste, obo- len.a v primerjavi z njdmi realka. Vzroki za to so v sa- mih bolezenskih m ikrobih in v človekovem telesu. Mikrobi so ob vdoru v telo lahko pre- malo številni! ali pa toliko os- labljeni, da bolezni ne povîiro- čijo. Človekovo telo ima več obrambnih r^^ap^rav, s kateri- mi se us^^ešno zoperstavlja napaidom in vdorom mikro- bov. To so: dobro zdravstveno stanje telesa, nepoškodovana koža ni pirehodna za mikrobe, nekatere sluznice in telesne te- kočine imajo precejšnjo sipo- sobnost za uničevanje bakte- rij. To so predvsem slina, v precejšnjo sposobnost za uni- čevanje bakterij. To so pred- vsem slina v ustni votlim, že- lodčni sok. Kmalu po okuži- tvi se kot posebne obrambne naprave proti vdrlim mikro- bom pričanj,ajo tvoriti protite- lesa, kii omejijo, aili popolno- ma preprečijo delovanje bo- lezenskih mikrobov in njiho- vih strupov. Nadaljevanje prihodnjič PRIPOROČA čeprav je do začetka letošnjega šol, | skega leta še več kot samo dober me. sec pa že imajo v veleblagovnici T y Celju na oddelku usnjene galanterije med drugim veliko izbiro najrazličnejših šoU skih torbic. Cene so različne od 200 do 320 din. Poleg šolskih torbic iz različnih materialov in različnih oblik ter lepo po« slikanih lahko kupite še različne peres, nice. j gj 28 — 20. julija 1978 NOVI TEDNIK — stran 25 uresničitev razvojne sanacije prva stopnica do trajne uspešnosti če je še lani na dosežke EMO marsikdo gledal kot na trenutne dobre uspehe, pogojene z ugodnimi tržnimi razmerami, je letos položaj že drugačen. S poslovnimi rezultati, ki jih dosegajo v tej celjski delovni organi- zaciji letos, so delavci EMO dokazali, da je lani začeta sanacija le predhodno obdobje, čas namenjen krepitvi, ki bo omogočila še bolj prodoren pohod na domače in tuje trge. Lansko leto je bilo dokaz, da EMO zmore već, da ni tieok:dravijivo bolan. Letošnje in predvsem še prihodnja leta pa so priložnost za EMO, da pokaže vso zrelost svojega v prihodnost obrnjenega pogleda, da z močnim prodorom na področjih, ki jih v svoji proizvod- nji opredeljuje kot najbolj pomembna in perspektivna, dokaže sebi in javnosti, ki v njem še vse prerada vidi bolnika in »izgubaša«,kakšna zmota je to. Da dokaže torej, kako potreben je s svojo razvito proizvodnjo In sposobnimi kadri ter bogato tradicijo. Takšne priložnosti pa v EMC ne bodo izpustili. EMO se je lani s hudimi napori vseh delavcev in zavestnim odpovedovanjem vsem ne najibolj nuj- no potrebnim dobrinam krepko postavil na svoje noge m tako uspešno pričel svojo sanacijo. Ta je bila posiledica hudih izgub iz leta 1976. V nasprot- ju s številnimi delovnimi organizacijami, ki so bile v podobnih težavah, pa v EMO sanacije niso vzeli formalno, kot nekak kratkoročen ukrep, s katerim se bodo rešili iz trenutnih težav in nada- ljevali po starem. Sanacijo so začrtali kot prvo stopničko v organizirani preobrazbi celotne delov- ne organizacije, kot prvi korak h krepitvi, ki bo omogočila večjo prodornost in hitrejši razr/oj predvsem na področjih toplotne, hladilne in klima tehnike, komitejnerjev in predelave pločevine v si- steme za nizke gradnje, izdelovanja vseh vrst oro- dij za potrebe industrije in slednjič posode. Skladno s tako opredeljeno sanacijo si letos v EMO prizadevajo lani dosežene rezultate, ki so prvič po daljšenj času pomenili EMO brez izgub v vseh delih proizvodnega procesa, še izboljšati. Izboljšati tako, da ne bodo poslovnega leta za- ključili brez izgube, ampak z zajetnim ostankom dohodka, ki bo napolnil sklade in omogočil iz- vedbo številnili zahtevnih, potrebnih, razvojno iz- redno zanimivih proizvodnih projektov. Prav raz- vojna sanacija je edini zdrav temelj za raz:\'Oj EMO, sedijo v tej delovni organizaciji, ko se v celoti zavedajo, da bi kratkoročni ukrepi za iz- lx>ljšanje poslovnih rezultatov sicer da.^^i svoje učinke, vendar bi slej kio prej pripeljali do novih, to pot še večjih in težje razrešljivih težav. V EMO s ponosom povedo, da imajo načrt za razvojno sanacijo že pripravljen in terminsko opredeljen. Tako je poai-sem jasno, kam bodo najprej in naj- močneje investirali, da bodo ujeli gospodarsko najboilj ugodne trenutke te^r se s svojimi noviini proizvodi še dodatno uveljavili doma in na tujem. pomembne so naložbe Prvi projekti, ki so vključeni v načrt razvojne sa- nacije, so tako že v teku. Povsem razumljiva je odločdtev, da bo prva naložba namenjena ureditvi življenjskih pogojev delavcev, saj so bili prav za te v največji meri delavci v času gospodarske krize EMO in v prvih letih sanacije najbolj pri- krajšani. Zato bodo najprej zgradili jedilnico in taiko slednjič zagotovila delavcem kakovostno in kulturno prehrano med deüom. Najpomembnejša bo nedvomno naložba v novo tovarno energetskih postrojenj, fci bo nastala iz zdajšnjega TOZD Kotlegradnja. Ta tovarna kaže odločnost EMO, da močneje in tvomeje poseže na področje ogrevalne in klima tehnike ter s proiz- vodno preuimeritvijo in smotrnim kombiniranjem lastnega znanja, inženiringa in proizvodnih izku- šenj zagotovi proizvodnjo večjih, tržno bolj idočih energetskih enot. Gre predvsem za opremljanje večjih kotlarn, industrijskih energetskih post ro- jenj in podobno, kjer ima EMO odlične proizvod- ne in tržne možnostd, odprta pa tudi vrata za iz- votz. Obeti v tej tovarni so veliki. Ne mislijo nam- reč ostati pri izkoriščanju tradicionalnih virov energije, ampak skrbno raziskujejo možnosti upo- rabe energetskih virov prihodnosti, kot so sonce, pa sežiganje odpadkov in podobno. V tej tovarni že snujejo tudi proizvodnjo termokontejnerjev, torej premi kalnih energetskih enot. Naložba, ki jo v EMO ocenjujejo za prelomno, bo kolektiv veljala okoli 320 milijonov dinarjev, iz- vajti pa jo bodo začeli še letos. To razvojno komponento še dodatno dopolnjujeta dva nova načrta. Prvi je namenjen razvoju hladil- ne in ogrevalne ter klima tehnike v tovarni TOBI in je usmerjen predvsem v razvoj klimatizacije Torej na področje, kjer je TOBI s svojimi zad- njimi izdelki in s plodnim povezovanjem dela, znanja in izkušenj z uveljavljenimi inštituti, lani in letos dosegel že izjemne rezultate. Teh ni mo- goče zanemariti, ampak je na njih treba delati še naprej in tako tudi na tem podroöju proizvodnje iskati srvoj raizvoj in perspektivo, sodijo v EMO. Drug projekt pa je namenjen razvoju orodjarne, ki jo v EMO štejejo med najpomembnejše TOZD. Z novimi naložbami naj bi namreč ta TOZD uspo- sobili tako, da bi lahko proizvajal vsa, tudi naj- zahtevnejša proizvodna orodja tako za potrebe EMO oziroma ostalih TOZD v njem, kot še po- sebej za potrebe druge industrije, kjer praktično ni dovolj proizvajalcev za vse vrste specialnih oro- dij. Tudi v tej smeri načrtuje EMÖ poanembne korake in si obeta od naložbe bistven napredek. doseči želijo najboljše Ob sočasnem in stalnem boljšem tehnološkem usposabljanju in preureditvi vseh ostalih TOZD, so to osnovni obrisi razvojne sanacije EMO. Pou- dariti velja še to, da večjih naložb v prostore, zgradbe in podobne objekte ne bo. S smotrnejšo organizacijo proizvodnih procesov bodo v obsto- ječih prostorih dosegli optimalizacijo in si pred- vsem prizadevali, da živo delo čim bolj olajšajo oziroma nadomestijo z delom strojev. Ob tem je seveda bistvenega pomena bitka za razvoj samo- upravljanja z razčiščevanjem organiziranosti, ter vpeljevanjem dohodkovnih odnosov v delovni or- ganizaciji sami kot tudi izven nje. Tudi razvojna sanacija, katere smer rišejo bodoče naložbe, še ni vse tisto, kar naj bi EMO za,gotovilo trajno uspešnost. V delovni organizaciji že pri- pravljajo prve osnove razvojne orientacije delovne organizacije do leta 2000. V njej že obdelujejo vrsto novih, zanimivih razvojnih programov pred- vsem na področju klimatizacije in toplotne teh- nike. Omenimo naj le sončni kolektor. Dosežki iz minulega leta, ko so v EMO ustvarili milijardo in 86 milijonov celotnega prihodka in iz- vozili za 12 milijonov dolarjev so ob upošt.evanju razvojnih konceptov porok, da bodo do konca srednjeročnega plans^/iga obdobja dejansko .spo- sobni uresničiti cilje, ki med drugim predvidevajo nad dve milijardi dinarjev celotnega prihodka in domala 40 milijonov dolarjev izvoza. 26. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 20. julija 197a j gj 28 — 20. julija 1978 NOVI TEDNIK — stran 27 Skladiščno transportni center Javna sldadlšča, Celje TEMELJ ZA NOVE ODNOSE novi koraki v integralnem transportu — celjski blagovni terminal > skladi.šču: polno blaga In veliko dela /a viličar.ji> Zd;ij se lottvajo nalog, ki so se morda pred letom in prej zdele preveč oddaljene, kot tiste, ki jih ni moč uie- s,ličiti. Ttxla, življenje zahteva svoje, zlasti če mu hočeš slediti, ga u.smerjati, mu dajati v.Siik hip novih spodbud. 2ato to ni čas mirovanja in stopicanja na me.stu. Čeprav se lahko odločili tudi za počasno odmiranje. Kolektiv je na pr^üu novega razmaha, uresničevanja nalog, ki jih za- hteva tudi Celje, kot industrijsko mesto, kot tisto gospo- darsko križišče, ki ima v pretoku blaga izredno pomemb- no mesto. Samo, trema ga je razumeti, dojeti in osvojiti, potem pa razvijati naprej. In samo naprej. To so ambiciozni načrl.i. Toda, n^alni. V vsakem po- gledu. Nič zanesenjaškega, čeprav se tu m tam čuje tudi ta beseda. To je odločitev skrbnih in preudarnih gospo- darjev, samoupi-avljalcev. To je korak tistih, ki hočejo dokazati, da zahteva zdajšnji čas nove rešitve. Tudi v pre- toku blaga. Skratka gre za načrt o foiTniranju sodobnega skla- diščno transportnega in blagovno distribucijskega cerna. V Celju. Za Celje in širše območje. Pomembno pri vsem tem je dejstvo, da je ta načrt do- bil svojo verifikacijo tudi pri izvršnem svetu celjske ob- öinske skupščine. Izvršilni organ občinske skupščine se je lotil tega vprašmija z odgovornostjo, ki je zanj značilna. Zato pomenijo njegova stališča za kolektiv pomembno na- potilo pri delu. Tudi oporo, pomoč. Pomenijo tudi tisto, da kolektiv v novih prizadevanjih ni o.samljen, marveč ima, kot radi rečemo, družbeno podporo. Ta pomoč je prišla v zadnjem trenutku! Poleg hrambe blaga, to je skladiščenja, kolektiv že zdaj opravlja prevoz blaga, oskrbi vse v zvezi s prevozom blaga na daljše relacije s pomočjo drugih prevoznikov (po železnici, cesti), se dogovarja za pretovore v lukah, za pa- letiziranje v lukah oziroma za paletiziranje doma za od- premo do-luk itd. Tako je na dlani, da je javno skladišče- nje samo ena od funkcij tega centra v Celju. V prihodnje jih čaka več dela na formiranju distribu- cijskega centra. Zbirna špedicija. Zbiranje blaga. Tu bodo zbirali blago iz različnih krajev delovnega območja, ga pri- pravili za odpremo in ga pozneje v zbirnih vagonih, ka- mionih, kontejnerjih spravljali naprej. Gre za blagovni terminal Na tem oziroma na enem pro- storu v Celju bo organizirana delovna organizacija, ki bo Scrbela za ves pretok blaga. Tu se bodo zbirali vsi pre- vozniki, tisti, ki pripeljejo blago v ta prostor, ga odpe- ljejo iz njega, in oni, ki se tu zadržujejo tudi tranzitno. Dolžnost novega centra bo tudi v tem, da ukine tako ime- novana divja parkirišča v Celju. Tu bodo imeli vsi vozniki možnost, da se spočijejo, nahranijo in uredijo vsè posle, ki jih sicer morajo. »Dogovorili smo se s pošto, banko, da bi odprli manjšo izpostavo, kjer bodo lahko vozniki, ki bodo prišli v naš center, opravili tu nujna dela v zvezi s pošto, morebitno zamenjavo denarja itd. Tu bo tudi servis za drobna vzdrže- valna dela na avtomobilih, ne za večja redna vzdrževanja. Tu naj bi se našli tudi vsi organizatorji prevozov, torej predstavništva, ki so danes raztresena po mestu,« je med drugim dejal direktor Zvonko Perlič. To je formalni del novih nalog. Važnejši je vsek;vkor vsebinski, poslovni del. DogoTOrili so se, da se morajo pri uresničitvi te naloge na področju integralnega transporta izpostaviti vsaj trije nosilci obveznosti. To je špediter, oziroma v tem primerni Interevropa, ki ima vse p>ogoje, da sprejme obveznosti nosilca za povezovanje špediterjev m vse te dejavnosti v Celju in njegovem območju. Nadalje Prevozništvo Celje kot kooi-dinator aktivnosti za cestni pre\m. In ne nazadnje tu je še prometna sekcija za želez- niški prevoz. Tu je tudi začetek povezovanja in delitve dela oziroma prevoza na cestah oziroma po železnici. Funkcijo za skladiščno pretovorno dejavnost pa seveda sprejema kolektiv Javnih /skladišč. Celje ima svoj prostorski problem in ne more si pri- voščiti, da bi imelo mesto na več koncih raztresene skla- diščne kapacitete. Gre za dogovor, gre za uveljavitev spo- znanja o gospodarskem obnašanju tudi na tem področju. Gre za skupen nastop, za povezokaže, da je odprto mesto in da so tu sposobni m smeli ljudje. Seveda pa je čas tisti, ki nas močno priganja, in vsak izgubljeni dan je tudi iz- guba pozicij, ki jih Celje dejansko ima,« je dejal Zvonko Perlič. Hkrati s tem je v teku dozidava sedanje poslovne zgradbe. Tu bodo novi prostori tudi za marketinški kom- pleks. V teku je nakup nove in težje skladiščne mehani- zacije. Skrb za nove kadre ni zapostavljena. Skratka že danes je v izdelavi načrt z vsemi roki in obveznostmi, da bodo lahko pričeli z delom takoj, ko bo investicija končana. »Prav bi bilo in želimo si, da bi širša celjska družbena skupnost z zaupanjem prispevala svoj delež našemu ko- lektivu, da bomo svojo nalogo tudi uresničili,« je še pou- daril Zvonko Perlič. Takšni so torej načrti petdesetčlanskega kolektiva, ki med drugim skrbi tudi za carinsko skladišče, takšne feo njegove ambicije. Velike, lepe ,.. ^'pravno-poslovna zgradba je zdaj v »oklepu«. V teku so gradbena dela za pridobitev no>1h delovnih prostorov 28. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 20. julija 1978 ! etol celje SNUJEJO ZA PRIHODNJE v delovni organizacij: Stol v Celju so si smek začrtali srednjeročni pro gram razvoja. In ko daneí pregledujejo opravljene delo in uresničevanje ze stavljenih ciljev z zado volistvom e'ledain na do sežene rezultate. Glede na leto 1975, ki je bilo pre- hodno leto začrtanega srednjeročnega plana, so povečali dohodek kar za 180 indeksnih točk, zelo hitro pa so naraščali tudi nekateri drugi pokazatelji Ix)slovanja- Doseženi do- hodek pa kljub temu ni rasel skladno s poveča- nim obsegom dejavnosti, na kar p>osebej opozarja- jo podatki o doseženi bru- to akumulaciji. Ugotavlja- jo namreč, da njihova iz- vozna dejavnost — pa če- prav je sorazmerno obsež- na—še vedno ni izrazito ekonomska kategorija, ki bi v zadovoljivi meri vpli- vala na vrednost poslova- nja. še vedno je namreč dejavnost, s katero pokri- vajo v Eltolu predvsem uvoz potrebnih surovin. V zadnjih letih so v tem celjskem delovnem kolek- tivu vložih velike napore v krepitev sodelovanja s stalnimi odjemalci njiho- vih surovin. V svojih pri- zadevanjih so usigli, saj so si .skupaj z nekaterimi proizvajalci alkoholnih in brezalkoholnih pijač, p>a mil in detergentov, ki jim Etolovi proizvodi služijo kot osnovna surovina, za- črtali skupne razvojne programe. Tako so se na temeljih razvojnega sode- lovanja povezali s Slovi- nom, Žitom, Kolinsko, Sa- ponio, Zlatorogom in s tovarno Soda-So. Te to- varne namreč predelajo in uporabijo skoraj petdeset odstotkov celotne Etolove proizvodnje, zato je bilo vzajemno načrtovanje sku- paj" z njimd realna stopni ca razvoja. V Etolu pa se vendarle zavedajo, da mo- rajo z vsemi svojimi pa slovnimi sodelavci oblika vati drugačne odnose, ki bodo temeljili na ustvar- jenem dohodku. Na tem področju so si šele začr- tali naloge, zavedajo i>a se, da jih prav pn vzpo- stavljanju dohodkovnih odnosov čaka še obilica dela. Čeprav se je sedanje srednjeročno obdobje ko- majda prevesilo v drugo polovico, v Etolu že raz- mišljajo, kako naprej. Večji del začrtanih ciljev srednjeročnega plana ba do рк) verjetnosti uresni- čili že letos, zato je še to- liko bolj razumljivo, da že razmišljajo o nadalj- njem razvoju celotne sva je dejavnosti. Ena od na- log, ki jih čaka, je prav gotovo razširitev osnovne dejavnosti pri proizvodnji arom m eteričnih olj, kar pa je neločljivo povezano z naložbami. Izkoristek obstoječih proizvodnih kapacitet je namreč že tako velik, da v prihodnje ne daje več obilo možno- sti za povečanje proizvod- nje. Druga pomembna na- loga, ki stoji pred kolek- tivom Etola, pa je vezana na dejavnost uvoza. Vse sile bodo morali napeti, da bodo uvoz zmanjšali in še bolj povečali izvoz svojih surovin na tuja tr- žišča, kar jim bo prineslo večji dohodek in omogo- čalo hitrejši razvoj kot doslej. j gj 28 — 20. julija 1978 NOVI TEDNIK — stran 29 mehiški zapisi (7) PISE: JOŽE VOLFAND V prvem delu programa pallet folklorico de Mexico predstavi m prikaže štiri ple- ge — azteško vizijo človeko- vega rojstva, stvarjenja m njihovo razmerje do boguv. líe najdem barv, luči, skltid- nosti gibov in zanosa, s ka- kršnim so plesalci in pevci z umirjeno vzvišenostjo pro- dirali v nedoumljivo mitolo- gijo prednikov. Vseh oogov so se spomnili — tudi boga vojne in voda. V zadnjem plesu, z naslovom Paradiž, ljudje in bogovi, združeni m srečiTi živijo skupaj. In ko gem pričakoval podobno na- daljevanje, torej plese in pe- smi z religiozno ali mitološko motiviko, se je balet prebu- dil, razživel v barviti lepoti in melodičnosti znakov, gla- sov Michoacana, ene izmed mehiških držav. Beseda »sones« kot nekak- šen splošni izraz v vsej Me- hiki identificira tip petja in plesa vsakega regiona v Me- hiki. Ni čudno. Brez števila različnosti v razmišljanjin, navadah, iskanjih, bo^&boječ- nosbi, pirovanju in delu se razumljivo razodeva v petju, v kostumih, v glasbi, v sle- hernem plesnem koraku. To- da kaj tako magično privlači? Kaj tako prijetno nasino pri- klenja naše oči in srce? Ali je to le himnična, jboina pc- вет? Ali je to le /5\'ok nežnih melodij? Ali pa je to praznič- no izraženo veselje, f'sto naj- vedrejše v človexu, ko brez skrbi posede v poletno tia- vo ni brez misli zre v mo- dro nebo? Ballet folklorico ma predstaviti originalno moč ljudskega ve-ieija .i upa- nja. Trije hruprd plesi iudi- jansko-španskega izvora kon- čujejo pripoved o preteklosti. Tamaulipas, država na se- veru Mehike, je pokrajina sladkorja. Kako bi mogla iz- virna ljudska pesem mimo žetve sladkorja, mimo opra- vila, ki pomeni več kot delo in več kot le zadovoljitev po prehrani? Zanjci, žanjci slad- korja, plešejo skoz vas. Mlad mož v »žetvenem plesu« imi- tira sekanje sladkornega ti-sa v širokem in ritmičnem zav- zemanju prostranega odra, v tipičnem, belem kmečkem ob- lačilu in z mačeto v roki. Ko je žetve konec, se začne slav- je. Najimpresivnejše scene, naj- veličastnejši prizori plesno- glasbenega programa odgri- njajo zastor nad revolucio- narnim časom moderne Me- hike — od 1910. dalje. Mehi- ška žena, vojaško opremlje- na, stoji sredi odra, kot sim bol revolucije, kot del poli- tičnega in vojašk^a upora meliiškega človeka proti kri- vici in trpljenju. »Soldaderas« — mehiški ženi, bojevnici, se slovesno, v pokončni, odloč- ni, strumni drži poklanja ba- let. V maršu, v neparadnem koraku, a pogumom na obra- zu, ki ga zmore le, kdor ve, za kaj se bori, stopajo ple- salci po odru in pojo Jaz sem vojak Panche Ville.. . Nato poslušamo še p>esmi lju- di iz Veracrusa, nepozabna pa je predstavitev poroke z juga Mehike, z Isthmusa v Tehu- antepecu. S krajev, kjer lju- dje žive v ljubezni za ljube- zen. Baletniki izžarijo erup- cijo ljubezni, čustev, erotike, kajti ljudje Tehuantepeca ve- dno živijo in ljubijo v har- moniji z naravo. V njihovin ritualnih ljubezni in ženi tve je pKjžlahtnjena, preči-ščena čudovita spojenost človekove- ga öustvovanja z vsem, kar naj intimne je občuti... S plesom jelena in s pesmi- jo ter plesom dräave Jalisco se končuje enkratno, res po- doživeto srečanje s tipično folkloro Mehike. Konfeti m barvni, papirni trakovi zasu- jejo občinstvo v dvorani. Ba- letniki, plesalci, pevci, muzi- kantje nas pozdravljajo, ma- riači z glasbili v rokah in s širokokrajnimi sombreri na glavi se zadovoljno smejijo v košate brke. Kdo ne bi bil srečen, če njegova pesem vzdrami radost in veselje v poslušalcu? Ballet folklorico de Mexico. To ni bila le osvežitev, na- vadno kulturno okrepčilo v tropski, žgoči vročini. Preveč preprosto bi bilo reči — ne- pozabno doživetje. Ne, več! Spoznanje. Da, prav spozna nje. Kako, da Slovenci ne znamo folklorne umetnosti združiti z ljudsko ustvarjal- nostjo, z delom, z revolucijo, s preteklostjo in sedanjostjo? Zakaj vztrajamo pri vzorcih folklore, ki je okleščena ti- pičnost slovenske ljudskosti v njeni bogati polnosti m nenavadnosti? Ogled znamenitega folklor- nega baleta v Ciudad Mexicu ni edina možnost za srečanje z izjemno popularno, ritmič- no, rahlo otožno in ubrano ljudsko muziko dežeie Azte- kov in španskih osvajalcev. 2e prvi dan, р>о svečani pre- mieri Akcije stadion, na za- četku tedna jugoslovanskega filma v Mehiki, so nas de- lavci na naši ambasadi pova- bili na Plaza Garibaldi. Kaj takega še nisem videl. V downtownu, v kotu med La- tin American Tower, San Ju- an de Letrán ulico, sredi me- stnega vrveža torej, v maj- hnem parku, na majhnem, le- po urejenem trgru se od prve- ga mraka do jutranjih ur razlegajo zvoki deset in de- set glasbenih skupin, bandov. mariačev. Mariachi so glasbe- niki. Predstav I jfijte si Mehi- čana v njegovi lepi, črni ljud- ski noši, v obleki, ki se te- sno prilega telesu, s svetlika- jočimi se gumbi, z obveznim sombrerom, s prekrasnim pasom (Mehičani so mojstri usnjene galanterije) in z gla sbilom v roiki — kitara, tro- benta in še kakšno trobilo, pa globok bariton. Mehičan v oguljenem obla- čilu in s steklenico v roici objema ženo. Stoji v krogu, med mariači, ki mu igrajo in рк)јејо naročeno pesem. Za trideset, morda štirideset pe- sosev. Ni dovolj bogat. Nima za romantični večer petične- ža. Ima pa trg Garibaldi m mariače. Z malo pijače. In ko se mu zazdi, da mu kri najbolj toplo poje po žilah, pritegne pevcem. Ni važno, kako z\'eni. Mehičani radi po- jejo. Muzikantje z vso uvi- devnostjo utišajo zvoke glas- bil, samo zato, da se začuje čeprav hripav, nelep, a ven- dar glas fKJjoče duše. Atmo- sfere na trgru Garibaldi se ne da popisati. Na vsakih dva, tri metre nova skupina mu- zikantov, ki kot trubadurji za majhen denar ponujajo obiskovalcu nekaj razkošnega razpoloženja ljubezni. Človek bi pričakoval, da bodo pevci motili drug drugega. Sploh se ne slišijo. Ko eni prepe- vajo Guadalajaro, drugi igra- jo Las mananitas (mamo Ju- anito). Na koncu trga sre- čamo Indijance z originalni- mi glasbili — z bobni. Turi- sti se poskušajo v indijanskih plesnih variantah. Smeh, za- bava, navdušenje. Mehičani so v elementu. Od česa živijo, vprašam. Od igranja. Kar čez noč zaslužijo, to imajo. Po naročilu pridejo igrat na dom, v hotel, kamorkoli. Usluga ni draga. Trg Garibaldi ni le mesto mariačev m njihove glasbe. Gledam razpK)sajenost, odkri- tost m radoživost ljubezni. Odrezavost mladih fantov m deklet. Zmenke i2^bljenih homoseksualcev. Socialne kri- vice in blodnje revščine. Uma- zanijo. Iz bližnje restavracije se kadi neprijeten vonj. Te- kila je v rokah vsake druge skupine. Ne glej preveč. Ne izzivaj. Tudi droge na trgu ne manjka. A vse to, kot da sodi k at- mosferi. Kot dekor. Ce ne bi bilo tako, ne bi zvenelo enkratno. Ne bi vzbujalo pri- znanja, presenečenja in začu- denja. Včasih tudi žalosti. Te se zaveda le turist, popi>tnik, ki ga ne premami samo de- kor. On, mehiški kmet ali delavec ali pa eden izmed mariačev s kitaro, najbrž ru- ti ne razmišlja mnogo o tem, zakaj bo jutri spet епчка noč. In zakaj bo spet moral :skati in čakati parček ali turista, ki bo želel za trideset peso- sev prisluhniti njeg'jvi pesmi. Res morda sedaj še ne raz- mišlja, zakaj njegov kruh ni bolj sladek, kot je. Na svidenje, ti^ Gaiihaidl. Mariači nam niso zaigrali ta čas najpopularnejše pesmi Son tus perjumenes mujer, ki jo prepevajo Los Al/arad j. Zaigrali pa so mnoge druge — od El mariachi in EI dos negro do La nortene in Zaca- tecasa. Mariači, mariači, da, to je naša predstava o Mehi- ki. A ni le to Mehika. Trije mehiški lani je in .sombrero 30. stran — NOVI TEDNIK St. 28 — 20. julija 197a — 20- julija 1978 NOVI TEDNIK — stran 31 ZANIMIVOSTI POMA IN V SVETU vtisi s potovanja (11) KAKO NA EKRANU? Velilk del celotnega televi- zij skega programa na vseh ka- nalih zavzemajo reklame. Med temi pa prodnjačijo reklame za pasjo in mačjo hrano, za piščance, aa razma peciva in za kozmetiko. Kar še preosta- ne časa predvajaòo risanke in različne fiilme. Težko je reči ali Američani predvajaijo fil- me med reklamami ali rekla- me med filmi. Eino z drugim je tako močno pretpleteno, da si v času ogleda enega fil- ma istočasno tudi informiran o tem, s čim moraš hraniti svojega miljenca mačka ali psa, da bo imel čimbo.I'j ma- ojii oziroma čimbolj pasji izgled; izveš kateri piščanci boVe hrustaoo pod zobmi, ka- teri kolački so najboljši, kate- ro zobno kremo moraš upo- rabljati, da boš imel bele zo- be m lep nasmeh kot filmski igralec ta in ta in končno veš tudi to, da je npr. Nivea kre- ma naijiboljša za ^oitraj in zve- čer, za mlado in staro, za su- ho m mastno kožo. Ker so pa reklame tempira- ne tal«), da se pojavijo na ek- ranu vedno takrat, ko je film najibalj napet, je Američan prisiljen, da jiih vedno znova gleda, kajti sicer ne bi vedel, kako do se razpletle najibolj к(хпгр11с1гап1е sitiiaoiije v fil- mu. Američani poznajo tudi po- dobno oddajo, kot je naš TV dnevnik. Ekiipa pred kamea-a- mi posreduje gledalcem naj- vaižnejše vesti tekočega dneva in vremenska naipoved. Se- stavni del te ekipe je obvezno lepotička, ki ves čas oddaje kaže bleščeče zobe in zapeljive oči. Sicer pa med to ekipo poteka razgovor precej spro- ščeno, z vmesnimi domislica- mi. Za illustracijo naj povem, kako je potekaila ena vremen- ska naipoved med »TV dnevni- koan«. Med tem, ko je napo- dovalec vremena ves zavzet razlagal, kajkšno bo vreime nad posameznimi predeli ZDA, ga je njegov kolega iz ekipe po- cukal za roikaiv in pokazal v določeno smer. Ker napovedo- valec ni reagiral na to čuka- nje, ga je kolega še močneje povlefced za rokav. Ker tudi to nd pomagalo, ga je kole- ga močneje stresel, ixïklical »John« in zoipet pokazal v do- ločeno smer. Takrat se je kamera obrnila v nakazano smer, gledailci smo lahko vi- deli lepotioo, ki se očarljivo in ijzzivalno smehljia »vremen- ku«. Končno je John vstal, šel proti lepotioi, jio galantno pri- jel za roko in dejial »Draga, veš da pri meni nimaš nika- kršne šanse, kajti тоца edina ljubezen je — vreme«! Nato se je normalno nadaljevala vremenska napoved. Iz tega sem potegnil zaključek, da se v deželi, kjer je show zelo cenjen, lahko tudi iz vremena oziroma vremenske naipovedi napravi show. V mnogih tele- vizijslrih reklaimah nastopajo poleg belcev tudi pripadniiki nekaterih drugih ras (nikoli pa nisem videl, da bi v re- klami nastopali tudi prvotni prebivalci Amerike — Indi- j'anoi). Ti nastopajo bodisi posamično, še večkrat v sku- pini, skupaj z belci). Ne vem, če s tem reklame zasledujejo dolgoročnejši politični cüj vraščanje oziroma sožitja raiz- ličnih ras v tem »kotlu naro- dov« ali pa gre samo za go- lo reklamo, pritegniti tudi ti- sto populacijo ameriške druž- be, ki zaradi svoje številnosti postaija vedno pomembnejši dejavnik amer'ške družbe. PIŠE: FRANC KNAFELC MALE MODROSTI Nihče bolj ne hrepeni po polnosti, kot človek, ki pi- še svoje memoare. Navade so predpostavljeni, ki jih ne vidimo. Bogataš je prikrajšan za čudovit občutek — ko plačaš zadnji obrok posojila. Umetnost življenja počiva na tem, da se primerjamo s pravim človekom, nezado- voljstvo na primerjavi z napačnim. Misel, da nismo sami v vesolju je prav tako grozlji- va, kot misel da smo. Molk je odgovor, ki ga je najtežje prenašati. arhitektura in turizem RESTAVRACIJA - PASTIRSKI STAN atraktivno gostišče ob plitvičkih jezerih Dopuistniki iz naših krajev vse bolj prodirajo na jug na- šega Jadrana. Morda jih je p>ostak) sram, da za Norveža- ne Dubrovnik ni daleč, zanje pa je bil. Ce se boste torej napotili na jug proti Zadru, izberite lepo, predvsem pa manj pro- metno cesto čez Plitvička je- zera. Poleg ogleda tega bisera Liškega pogorja, je vredno pri začetku, pri velikih sla- pvovih, videti tudi svojevrstno gostišče. Vsaik, ki obišče to restav- racijo, je ves pod vtisom do- miselnega arhitekta, ki je znal stavbo narediti zares zanimivo. Avtor je moral te- meljito študirati ljudsko stav- barstvo iz Like. Restavracijo je zgradil v obliki ogromne pastirske staje. Stavba je po- vsem iz lesa, iz žaganih brun in nerobljenih desk, ki so jih spretno prebarvali tako, da so videti, kot da jih je očrnil dim ognjišča. Tudi ognjišče ima ta zanimiva stavba. To- da kakšno. Na njem hkrati lahko vrtijo na ražnju šest jagnjedi in non-stop pečejo čevapčiče, ražnjiče, ovčja je- trca itd. Po lesenih stenah in nad- streških so razmeščeni etno- grafski predmeti iz Like, roč- na dela, posoda, lesene skle- de, preslice, kolovrati in vse mogoče zanimivosti, ki jih tu- di po vaseh že težko najdete. Vsa stavba nima niti enega okna. Opremljena je z lopu- tami, ki jih odpirajo samo za prezračevanje — tako kot So bile urejene pastirske koče. V pritličju tega zanimive- ga etnografskega objekta je obednica v jar>odskem slo- gu. Japodi so bili ilirsko ple- me, ki je v teh krajih živelo pred več kot dva tisoč leti. Tu so tudi arheološki pred- meti japod^'tega lepotičja, je- dilnega pribora in orožja. Morda pa v to stavbo za- nese tudi kaik.šnega našega ar- hitekta, ki se davi v idejah o betonu in steklu. J. K. Kaj menite, kaj je zabrundal va.se in v svojo brado angleški pastor, ko je na poročni obred stopila predenj tale nevest». Najbrž: Ne želi si svojega bližnj^a žene! NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice^ Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavra in odgovorni urednik: Milan Seni čar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celol. naročnina 180 din, pol- letna 90 din. Za inoz. je cena dvojna. Tek. račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Lj. — Tel. 22-369, 23-105, ogl. in naročnina