NA PLATNICAH Sašo Vrabič, 154 CONSELYEA, 400 x 544 mm. sitotisk, 1998 Sašo Vrabič, System problem*, linorez, 1999 Kazalo Blaž Prapotnik PRELOM TISOČLETJA, BESEDE IN TEKSTA ali dve retorični in eno neprijetno vprašanje..................4 Barbara Simoniti ZENIT...........................................................6 Maja Vrabič SAMOZAUPANJE.....................................................7 Saška Fužir PRIHRANJENE BESEDE...............................................8 Martin Kuchling PONOČI SEM ISKAL.................................................9 Vlasta Žvikart MLAČNO MESTO SPI................................................10 Jerica Smolčnik IN BOM SPET OTROK .............................................11 Milena Cigler-Gregorin »MIJAU<......................................................... Franček Anželak JUTRO...........................................................12 Marjana Vončina SOPOTNIKU.......................................................13 Blaž Prapotnik RISTANC IN KLEPSIDRA ...........................................14 Jani Rifel BRUSNICE........................................................15 Vlasta Žvikart MAČJI FRIŠ......................................................16 Tone Turičnik PRAZNIK.........................................................18 Vinko Ošlak RICPA, AJAJEVA HCl..............................................20 Peter Petrovič SOBA ŠTEVILKA 5 ................................................23 Aleksandra Stermec-Perovec BREZ KRIVDE.....................................................27 Andrej Makuc COŠ.............................................................30 Vinko Ošlak HIDALGO Z JUGA..................................................33 Tone Sušnik MOJA SREČANJA...................................................38 Helena Merkač JANEZ MRDAVŠlC: DR. ALOJZ KUHAR ...............................41 Helena Merkač Jurij Lasbaher: KULTURNE, POLITIČNE IN GOSPODARSKE VEZI MESTA SLOVENJ GRADEC.........................42 Franček Lasbaher Franc Kukoviča: ŠOLSKI VSAKDAN NA DVOJEZIČNEM KOROŠKEM Stvarna podoba avstrijskokoroškega protislovenstva v šolstvu .42 Franček Lasbaher ZA NAŠE SKUPNO POZNAVANJE KOROŠKE V SLOVENIJI Ob kpjigi Koroška A - Ž Pomurske založbe......................46 Miran Kodrin HERMAN VOGEL (1941 - 1989)......................................48 Jernej Kožar SAŠO VRABIČ - slikar............................................54 Tone Turičnik PRIZNANJA ZASLUŽNIM.............................................56 Tone Turičnik PRVI ZALOŽNIŠKI JUBILEJ intervju z Vojkom Močnikom....................................59 Milena Zlatar IN MEMORIAM JANKO DOLENC (1921 - 1999) .........................61 Andrej Makuc HERMAN VOGEL Na celuloidnem traku ujeti trenutki življenja pesnika Hermana Vogla.62 Tone Turičnik ČASTNI POVABLJENEC - komedija v treh dejanjih...................68 Franček Lasbaher ZNAMENITA SREDNJEVEŠKA ČEŠKA LISTINA V SLOVENJ GRADCU..............................................69 Andrej Makuc V SLOVENŠČINI SPISANO PISMO.....................................75 Stanka Blatnik TELO, OSEBNOST in OBLAČILO Problem individualnosti v oblikovanju oblačil.................76 Andreja Gologranc-Fišer KRONIKA KULTURNIH DOGODKOV......................................78 Jože Potočnik KOROŠKA BANKA, d.d.. Slovenj Gradec.............................81 Jože Potočnik ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d......................................82 UVODNIK POEZIJA PROZA ESEJISTIKA RECENZIJE PESNIK LIKOVNI PORTRET KULTURA DONATORJA PRELOM TISOČLETJA, BESEDE IN TEKSTA ali dve retorični in eno neprijetno vprašanje UVODNIK So pa še druga, zanimivejša vprašanja, razen: Kaj pa je tudi takega, če bo novo tisočletje? Vprašanja, ki si jih zastavljajo predvsem ljudje, ki nimajo težav s štetjem. Kje smo v času? Duh časa je revnejši po duhu, kot si mislimo. Poplitvena naglica in površnost današnjega bivanja, kot je modno pripomniti - na prelomu tisočletja - nas vse bolj siromaši. Zdaj niti šteti ne znamo več oziroma apatično dovolimo, da drugi štejejo namesto nas - in to napačno. Iz koledarskega leta dva tisoč delajo grozen cirkus in si obetajo dobiček. Pompozno vstopanje v novo tisočletje -leto prezgodaj je kaj slaba potrditev zavedanja in orientacije v času. Predvsem kaže na to, da kričači ne obvladajo desetiškega sistema. Manj evforični in zmerno redoljubni začnemo šteti z ena, nadaljujemo z dve in tri.., ko preštejemo do dvajset, običajno zaključimo drugo desetico. Tretjo desetico pa skromno začnemo pri enaindvajset. Ne boste verjeli, ampak podobno se obnašajo cifre v stolicah in tisočicah, prav navdušujoče je, kako predvidljive in logične so številke. Druga tisočica se konča z dva tisoč in tretja tisočica ali, če se vam zdi bolj aktualno - tisočletje - se začne z dva tisoč ena. Zagotovo ne bomo trdili, da se je Kristus rodil leta nič, samo zato da bi lahko začeli šteti z nulo in rekli leta dva tisoč po Kristusu, da smo v tretjem tisočletju. So pa še druga, zanimivejša vprašanja, razen: Kaj pa je tudi takega, če bo novo tisočletje? Vprašanja, ki si jih zastavljajo predvsem ljudje, ki nimajo težav s štetjem. In ko bi pojasnili začetke in konce tisočletij, bi lahko razmišljali naprej ter, z malce privoščljivosti, ohladili karnevalsko razpoložene vročekrvneže s hladnim dejstvom, da se je menih Dionizij Mali leta 533 krepko zmotil pri izračunu Kristusovega rojstva in premaknil datum za okoli šest let naprej. Kasneje je na podlagi Keplerjevih astronomskih izračunov dognano, da je pravi datum najverjetneje leta 7 pr.n.š.! Torej lahko rečemo, da se je Jezus rodil sedem let pred Kristusom in da je po našem štetju že zdavnaj -brez kakršnegakoli cirkusa, nihče še opazil ni -nastopilo tretje tisočletje. Po štetju, ki so ga kristjani v svoji goreči vnemi vsilili tudi področjem z drugimi religijami in drugimi mejnimi osebnostmi in preroki, ki so na domačih tleh v resnici pomembnejši. Toda: Resnica je problem. To misel je v svojo grafiko, belo na črno, izrezal akademski slikar Sašo Vrabič, predstavljen v likovnem portretu tokratnih Odsevanj. Popravljanje koledarja pa zagotovo ni problem, s katerim bi se naj ukvarjala revija za leposlovje in kulturo, pa naj bo to leto 1999 ali pa 2006 po našem ali katerem drugem štetju. Kdo smo - ml? Neprimerna raba slovenskega jezika, povezana s slabim okusom (jezikovnim in drugačnim), nas -večne nergače - nemalokrat prisili, da ne moremo držati jezika za zobmi in se kritično lotimo krotovičenja in maličenja maternega jezika, misleč, da gre za javno dobro. A se pogosto izkaže, kakor da - če že ne prevladuje apatija - je kritika večje zlo od malomarnega kazanja jezika in bi se zaradi negodovanja slavistični čistun raje ugriznil v jezik, kakor da vztraja pri uveljavljanju že veljavnih pravil, najsi gre za klasično pisanje ali tekst v elektronski obliki, tipkan na računalnik. Vendar je ob tem za razmislek primerno citirati rimskega državnika Seneko, ki pravi: Longum iter est per praecepta, breve et effwax per exempla (Dolga je pot po pravilih, kratka in uspešna po primerih). Žal pa je videti, da se niti na napakah ne učimo, temveč jih s ponavljanjem le še utrjujemo. Da, da, tudi v javnih medijih, oh, pa še kako. Žal. Odkar se je v 15. stoletju v prvi slovenski knjigi Catechizmus in abecedarium protestantskega duhovnika Primoža Trubarja (in njegovem življenjskem delu nasploh) uveljavila slovenščina kot knjižni jezik, je v svoji nepolnih petsto let trajajoči zgodovini pretrpela obdobja preganjanja, zatiranja in nasilnih poskusov popolnega izbrisa. Bržkone se še spomnite prizora iz črtice Prežihovega Voranca Dobro jutro, ko pobič namesto slovenskega pozdrava izusti: »Gutten mor-genAV. Zunajliterarni čas črtice pa niti ne sodi v tako daljno preteklost. Sodobne vzporednice pa je v Odsevanjih moč najti tudi v recenzijskem prispevku Frančka Lasbaherja. Nove nevarnosti se je zavedel Andrej Makuc in prečrkoval staro pismo v slovenskem jeziku iz bohoričice v gajico zadelj narodove samozavesti ter ljubezni do slovenskega jezika. V zadnjem času namreč narod ogroža lastni jezik, predvsem zaradi malomarnosti in nekritičnosti. Nekaj prispevajo k temu tudi globalizacija, bliskovit razvoj tehnologij in medijev, nekaj pa prikrit, agresiven pohod ameriške lahko prebavljive, malokalorične kulture, ki pod krinko zabave in sprostitve prodira na Staro celino, mimo podzavestnih obrambnih mehanizmov, ki so se v prejšnjih časih sprožali samodejno. Danes bi morali uveljaviti zavesten in kritičen odnos do teh pojavov. Žal pa se v resnici tudi na Slovenskem tradicionalne krčme, vinotoči in gostilne umikajo popularnim barom, pubom, in McDonaldsom. Prav gotovo je to amerikanizirano duhovno stanje delo raznih marketingov, engineeringov. advertisingov in consultingov. Pri tem glavobolu aspirin ne pomaga. Ne bi pa bilo slabo prebrati vsaj prvega poglavja duhovite knjige Zajtrk prvakov, v kateri ameriški avtor Kurt Vonnegut ml. ruši mit o Ameriki in odkritosrčno razgalja tabuje. Tako gre to. Morda bomo Slovenci ob 500-letnici prve slovenske knjige namesto narodnih v zboru prepevali z njujorškimi pankerji The Ramones: »/ don’t čare!«, Ali pa bomo džezovsko improvizirali z Louisom Armstrongom pesem What a wonderful >vor/d? Sicer pa ima verjetno že večina slovenskih glasbenih skupin anglo-ameriška imena in mnogi tudi besedila pesmi v »indijanščini«. Pa še lezemo jim nekam, kot da ne bi mogli živeti brez NATA, kamor nas kar nekako samoupravno in samoumevno vlečejo ter potiskajo politiki; kakor so prej trudoma gradili socializem, sedaj tlakujejo pot v Evropo in v pakt - z domnevnimi napori in obveznim pompom. Zadeva spominja na blues o presajenem bombažu: če jim je uspelo prenesti tobak iz Amerike v Evropo, so pač imeli krompir, a to še ne pomeni, da bo tod rasel tudi bombaž. Izruvali boste korenine in ... morda pa postane čudoviti ameriški sen truntamora - nočna mora?! Vendar, kot je zapisal Herman Vogel, pesnik, ki mu posvečamo dobršen del novih Odsevanj: Najtežje nikoli ni mimo, najtežje vselej šele prihaja. Kakšni smo? Videti je, da ni dobrih razmer niti za matematiko niti za slovenski jezik. Razum - ne, čustva -hm, domišljija - mogoče. Pa se odločimo za umetnost, kljub ugotovitvi, da smo premalo kritični. Kritik je lahko samo nekdo, ki se na zadevo spozna, ki ima znanje, izoblikovane kriterije in odnos do problematike. Če nismo kritični, morda tudi ali pa predvsem pomeni, da nimamo pojma. In od tu naprej je vse mogoče. Še posebej v zeitgeistov-skem ozračju kvazi demokratičnosti, ki ga podpihujejo novi mediji in nove tehnologije, kjer od multimedialnosti kar mrgoli in miga. Morda pa... grafika. Še bolje, bolj donosno: uporabna grafika. Seveda, kupim si pisija (osebni računalnik) in takoj začnem... Čeprav s programsko opremo ne dobim tudi znanja. Tu pa se začne tudi enaindvajseto stoletje... premnogokrat pa se vse neha. In tako je mogoče med podboji, na pragu tisočletja, srečati ljudi s formalno-pravno izobrazbo, ki uporabljajo računalnik zgolj kot pisalni stroj: napišejo, izpišejo, zbrišejo. In ko potrebuje kdo ta tekst za objavo v časopisu, mora zadevo ročno še enkrat vnesti v računalnik, pretipkati in vnovič izgubljati čas z že opravljenim. Na prelomu stoletja mnogi ne znajo postavljati ne ločil ne presledkov in pri prelomu teksta se zalomi. V elektronski dobi je celo mogoče presenetiti urednika, da se začuden zdrzne ob zahtevi - besedilo v elek- tronski obliki. Ali pa se čudi dejstvu, da se jezikovni popravki in korekture opravljajo pred prelomom teksta. In kje je šele grafika s svojimi zakonitostmi in množico formatov ter zahtevo po sistematični urejenosti? Najprej je predvsem potrebno prepo-znavati in ločiti orodja, to je bistveno in osnovno. Z grabljami niti butast kmet ne okopava krompirja, ker je za to delo skonstruirana motika, podobno za risanje logotipov ni primeren Word, ker je to urejevalnik teksta, niti QuarkXpress, kije programsko orodje, namenjeno prelomu in elektronski montaži, torej postavitvi strani. Pri tej zadevi se pregovor o debelem krompirju ne obnese. Ne gre niti, da pritisneš na tipkovnici gumb ali dva z instant efekti v Wordu, zadevo izpišeš in ne vedoč za font, rez, barve, intenzivnost sivin in kar je podobnih malenkosti, proglasiš grafični polizdelek (saj gaje potrebno ponovno izrisati s primernim orodjem) za avtorsko delo ter se ponosno in brez sramu podpišeš kot oblikovalec, ne da bi imel na obliko kakršen koli kreativen vpliv in navkljub dejstvu, da je zadevo v resnici - zdavnaj že domislil - in oblikoval Microsoft & njegovi. To ne le daje diletantsko, to je nemoralno. Tako kot tudi ne gre, da napleteš nekaj besed z nenormalnim, starinskim, zatikajočim se besednim redom, prisiljeno rimo in obrabljeno metaforo, tako da ne poveš nič novega, niti zanimivega, niti zabavnega... ter proglasiš to gmoto besed za pesem. Ne, najprej je potrebno obrtno znanje, obvladovanje tehnike, šele nato... ne vedno... v posebnih trenutkih milosti lahko nastane mojstrovina, nekaj več, umetnina. In če gre za besedno umetnost, je naloga uporabne grafike, tipografije, dati vsebini primerno obliko, jo kar najbolje, a hkrati nevsiljivo predstaviti. Emil Ruder je v svoji knjigi Tipografija zapisal: Tipografija je bolj kot grafično oblikovanje izraz tehnologije, natančnosti in dobre urejenosti. Takšna je, upam, ob vsebinskih in oblikovnih prizadevanjih ožjega uredniškega odbora tudi nova številka Odsevanj (št. 35/36), zadnja v predzadnjem letu tisočletja, če naj zaključim v stilu povedanega in v duhu začetne teme, prinaša marsikaj tehtnega, ki je - duhu časa navkljub - vredno globljega premisleka. V tokratni številki je poudarek predvsem na literaturi. Izbor prinaša nova dela znanih avtorjev in predstavlja nove literate ter njihova iskanja znotraj časa, prostora in jezika. Literatura, predvsem tista prava, odraža duha časa, ga reflektira in hkrati presega ter vzpostavlja odnose in razmerja. Literatura razkriva probleme in zastavlja vprašanja, da bi - najprej odprli oči - se začeli spraševati in da bi lahko kasneje iskali odgovore. Odgovore, ki porajajo nova vprašanja. Tudi retorična in tudi - neprijetna. Blaž Prapotnik IIIOMIK Tokratni Izbor prinaša nova dela znanih avtorjev in predstavlja nove literate ter njihova Iskanja znotraj časa, prostora In jezika. Literatura odraža duha časa, ga reflektira in hkrati presega ter vzpostavlja odnose. Barbara Simoniti Zenit Zenit Do jutra Krilo Prva Sonce Gola lastovica kimne bukova plane pod telesa v tolmun oblake, sanjajo nemira hlad v srebrni in znova zareže skorji kvišku v večernino, davnega vzleta, brste drevesa. rumeni dreveni Iz črnih cvet čakanje las nebes pod po dežju odmerja žarno vzide setev zvezdno zeleno leta. krinolino. ogrinjalo Žide. Vstajenje Traven Odjuga Zeleno snedla je bilje odejo žene okorelega krila, snega v vetru in razsula pljuska rožno plankton posteljnino trav za vstajenje in se zlije živega čez boga. zapornice nižav. Maja Vrabič Samozaupanje Prepuščeno Zarjavela v dejanjih, prepričana nič več kot manj... laž za lažjo, lenoba, zaspala ob točni uri! Nihče ne ve, kako, vendar je bilo lepo... Ve se, kdo ve in zakaj... skrita v tunelu svojih skrivnosti, pokažejo se na plan ob vinu.. Ponavadi obstojim ob dotiku, planet ostaja zavesten, poleg njega pa drugi ljudje gledajo... gledajo v nova svetlobna vrata, premikajoč svoja telesa proti izhodu. Nova hiša se preoblači, gledajo za njo roke, šepetajo nov naslov.. Smrdeče obleke se lepijo, prelesten občutek po vonju, kipi obnemijo ob gluhosti sveta.. Termini so že zasedeni, jasno, bolečine izginjajo.. Letalo vzleta ob soncu, poker pa se igra ob lipicancih.. Obožujem nove liste, počečkane z zgodbami, mednje spada sporni n... Odvrzi dvome, ki morajo biti, prepusti smisel drugim... naj ostane tako kot mora biti, prepuščeno zaradi drugih, a to nikakor ni manipuliranje., to je samo vpliv drugih na nas! Nagajivost mladosti, objeti z dotikom zvezd, strmečih v blaznost noči. Vodnate blazine, polite z vodo naše narave, gledajoče v oči brez porazov. Zmešane glave zvezdnih poti, potujočih skozi meglo spominov in uličnih svetilk, zaslepljenih od svetlobe dni. Živeč na nosilih, ki nosijo strme stopnice po trgu svobode in osvobojenih. Zoprnost tišine se prilagaja nasproti hodečim čudežem, stokajočih v molku zlatnikov. Omara trdnih platnic je skakajoča prihitela nasproti in se tiho sklanjala nad strmicami, ki so bliskovito prodirale pot skozi ovire. Nastanitev novega programa, narejenega z mislijo od daleč, se zdi pretirano smešna, saj se vsega ne da narediti. S pomočjo rok se otepamo ljudi, vendar nam nič nočejo, samo zaupanja nam manjka in to vase. Saj smo le mi! LEPOSLOVJE Saška Fužir Prihranjene besede MIŠJA KRALJICA ČETRTKOVA NOČ POSVEČENKA Zastrupljene z izdihi, posušene na hrbtu, jih nanizam skozi rejene želodčke v ogrlico iz muh. PRIHRANJENE BESEDE Loščim okle in zobovje. Obronke moje sence, odete v suho kožo slona, vbrizgnem v podlaht tvoje roke. Brusim govorico gub in pete. ZBIRATELJICA Zbiram neudomačenost v ledeno ostre besede, strahove pred trki v svileno neoprano lasišče, slepe in zlomljene postelje v črne luknje rok. Vonj po devetih sobah, po devetih postajah zberem v omotico sramu s silo odprtega, ranjenega čela. Med tabo in mano je govorica pijane telefonske govorilnice, je bruhanje dežja, je umor Petra Pana. Krivda razumevanja neposlušnosti je zazorela v slini, želodec pa berači. Berači za z zapredeno zadovoljstvo neke grenke uspavanke, izpite iz kozarca, zevajoče praznega. POŠTENE ZVERI Vsako noč so šli kot zaščita mimo njenega okna. Vsakokrat je stavila na drobno stvar v leglu. S hladnih tirov je jedla, da je rešila klepetave vladarje preobleke. V podrobnostih je našla zanesljivost in strup, podtaknjen ulicam ponoči. Krstili so me divjaki, me nasitili s pekočimi jeziki, okopanimi v vinu. Pila sem kri bika, da ostaja na moji koži vesolje nikoli preštetih peg. TRIKRAT Trikrat sem se rodila pozorna z vročimi podplati, ženska, bežeča čez puščavo, od strelov med lopaticami zvrnjena čez senco, plavajoča nad vodo do dečka, razbitega, pod kelih nemosti padajočega, v mrzlem snegu ohlajenega, gretega s soparo lokomotive. Trikrat, vsakič posebej je treba pasti. Martin Kuchling Ponoči sem iskal 1 ponoči sem iskal tvojo podobo na svetlo ožarjenem nebu med zvezdami sem stikal za tvojimi očmi v bežečih oblakih sem za hip zaznal bežne obrise tvojih senc in v luninem svitu odtis tvojega lica 2 a še prej je bila trda tema gosta in nepredorna črnina in s svojim pogledom sem jo zdrobil na kose raztrgal sem noči njen temni pajčolan in se zavil z njim zoper hlad in tak sem ždel do jutra zvezde so naselile osvobojeno obzorje zavzele so črni lok neba ter ga preoblekle v prijetno mračen kraj z medlo lučjo so osvetlile moj sen prostor tvoje podobe in s tihimi žarki izklesale tvoj obraz iz črnega testa noči « O* • • UtiHO in Martin Kuchling seje rodil leta 1970 v Celovcu, odraščal v Štriholčah-Gattersdorf -majhni vasi v občini Velikovec, kjer je hodil v Uudsko šolo, osem let pa v Slovensko gimnazijo v Celovcu. Po zrelostnem izpitu se je vpisal na celovško univerzo, kjer študira primerjalno književnost in slovenščino. Trenutno živi v Gradcu. Doslej je objavil različne prispevke v koroških in slovenskih časopisih in revijah. Lani je pri založbi Drava v Celovcu izšla pesniška zbirka Okamenela sled. še letos pa naj bi pri tej založbi izšel tudi njegov prvi roman. LEPOSLOVJE Vlasta Žvikart Mlačno mesto spi JAZ IN PA Tl Nisem več jaz In dan je siv in mrzel Sneg se je v prah razblinil In mene je strah povratka vanj Da bi kar zgorela Kot plamen v tvoji dlani ugasnila MLAČNO MESTO SPI Deli svoje mlačne dihe Mi Mlečne sanje Pajčevino toplo Mlečno cesto vabi V moj prijem Bežoč Mi Nosi mleka Mesto to mamljivo Mlačno Me dela mehko kakor sir Še mlačen Ne prižigaj zdaj luči Še telefon zvoni drugače zdaj Nocoj Ko to mesto mlačno Tone v sen V mojih sanjah tone spet V teh mlačnih sanjah Kot mleko mlačnih In mehkih kakor sir Še mlačen POVSOD V tvojem dnevu stojim In v tvojih sanjah lebdim Z dolgo belo obleko Pa s šalom, okoli ramen vrženim Se gledam v tvojih očeh Iz dneva v dan se gledam v njih Skozi te tvoje poglede In v teh tvojih sanjah se vidim V tvojih cigaretnih ogorkih Sem Povsod sem Samo ti ne slutiš Da sem tisto jaz PLES PREMALO Čudno izgledaš nocoj Premalo šminke imaš na ustih In v kotičku še košček kruha S slino omočenega Res čudno izgledaš, ti pravim Prav bleda si In tako postrani ti vleče nasmeh Pa res misliš, da boš zmogla Še ta ples Ti pravim In te malo postrani šminkam Te s kruhom krmim Daj, dvigni korake Čez parket res Čudno izgledaš nocoj Jerica Smolčnik In bom spet otrok IN BOM SPET OTROK Spomini se s prsti dotikajo in božajo razpoke našega doma. Tako ranljivega v tišini, v mraku grozljivega, jokajočega ob koraku, da bolečina kriči. Le misel se lahko sprehodi v tej praznini. Te, da ne bo zlomila kljuke na vratih, sesula stekla na oknih in prebudila speče duše. Kakor senca bom sedla, le za trenutek, na pajčevino, ki ves dom prepleta, in bom spet otrok, objeta od njenih rok. TELEFONSKI KLIC Halo! Haloo? O,o,o,o,o! Ti? Ha, jaz. Od kod? Od drugod. Kako? Tako. Sil je čas. V slušalki zahrešči. Si še tam? Poljub. Haalooooo! Halo? Tišina. Brez obljub. LEDENI KRISTALI V svoji nemoči pustim času drseti mimo sebe. Ne stopim v poletno igranje vetrov, ki boža komaj rojene popke. Soncu sledim le skozi odprta okna, ki za trenutek puste svetlobo v moji praznini. Ne začutim toplote, ki sede na steklo. Mraz je pustil v meni ledene kristale. KO SI ČAS ČAS VZAME Ko si čas čas vzame, spije kavo, dan objame, gre na sprehod skozi park, gre v mesto, v gledališče, kino, naredi si fino, tudi kakšno oslarijo. Ko si čas čas vzame, takrat so najboljše mame, mulariji vse pustijo, z njimi čokolado si delijo, pred televizijo še kriminalke, za njimi pospravijo kotalke, žepnina se poveča. Ko si čas čas vzame, otrok takrat mamico objame, to zares je največja sreča! Ko čas si čas vzame. LEPOSLOVJE Milena Cigler - Gregorin »Mijau« V starih mestih so tudi mački arhaični, kot da jih bremenijo stari zidovi: pohajajo po razvalinah, podgane jih ne zanimajo, še vedno se v sili spustijo v boj za te škrbine časa, ampak le s teritorialnega vidika, od jeze pihajo pred vsiljivcem, sicer pa se leno zleknejo na sonce ti miniaturni kralji živali: "Mijau!" Po ulicah se sprehaja neskončno število pretegnjenih mačkov. Nekateri imajo v očeh vprašanje, ki ga podkrepijo z: "Miiiiiiijaaaaaaaaau!" Takrat se vedno spomnim nate, na tvojo mačjo družino, na tvoje suhe male mucke, na to, da je najina usoda bila enaka, vsaj kar se tiče mačk. Na svidenje, muc! Noces žvečilni' Nočeš smokve? Hočeš mene? "Miiiiiiiiiiiijaaaaaaaaaaaaaaaaaau!" Danes fino poležujem v gugalniku na zgornjem balkonu in sem srečen, da so pozabili name, da sem rešen tablet in "bonbonu." Wiskas diet mi preseda, dietni čaj s preslico pri ušesih ven gleda. V drvarnici je seno, a je brezupno temno, v kurilnici me duši od vročine, a me od samote do življenja mine. ah, kako prima, gugalnik je cool, vreme je full cool. Franček Anželak Jutro Jutro Ob vzhodu razpletenih žarkov po bilkah polzijo kapljice in prožijo loke kimajočih bilk s komaj rojenimi sončki. Med grudami v sedlih so polne soteske žarine, rušijo se piramide zvezdic, kot plamenice izginjajo očem. Marijana Vončina Sopotniku GLAS DNEVA Na večer zatone glas dneva v tišino noči. Glas dneva slišim v svojem večeru kot rahlo šumenje vetra iz pomladnih daljav. Pihljaji me božajo, a prekmalu izginjajo v hladnih sencah prihajajoče noči. SOPOTNIKU Sopotnik dragi, saj ne veš, kaj v moji glavi se rojeva v nočeh, ko mirno spiš kraj mojega ramena. Tedaj, ko mir se v noč razliva, ko potihne vse, se v mojih mislih vse preliva in včasih pesem se rodi. Želim ti šepetati na uho, kar se podi po moji glavi: Ljub mi tvoj pogled je in molk na ustih tvojih mi vse lepo pravi! SEJEM SANJE Sejem sanje v veter, da raznaša jih v vse smeri. Veter juga vrača jih, ko cvetje maja zame razkošno zacveti. Veter jeseni kot dehteče seme nazaj v srce mi jih posadi. ČARNI SVET Ko hodim tiho za spomini, čutim, da bil si edini, ki vsadil v srce si cvet, ki nikoli ne oveni. Še vedno se oziram po dolini, kjer živijo najini spomini. In želim, da sivina časa najin čarni svet ne ohromi. OSUTI CVETOVI Včasih izžeta mi duša sameva. Sanje izginjajo v prah, jih veter odnaša. Morda so med prahom semena osutih cvetov, ki v plodna tla se še bodo ujela? MOJA PODOBA Včasih zamenjam okvir svoji dolgočasni podobi. Tako zaživi v novi resnobi ali pa hudomušno zazre vame in mi čute ugonobi. TI Če delček misli mi podarjaš, čuteč moj dan in bivanje v njem ustvarjaš. LEPOSLOVJE Blaž Prapotnik Ristanc in klepsidra LEPOSLOVJE ZAREČENI KRUH RISTANC IN KLEPSIDRA Suh kruh žvečim. Stari zarečeni kruh -že zdavnaj se mi je posušil, izgubil okus in arome sled. Zob časa mu je že odkrušil med nebom in jezikom drobtine pozabljenih besed. Ostrina skorje hrešči. Stisnjeni zobje drobijo krhkih besed sredico, in ko spomin grize dane obljube, se zdi, da v suhih ustih premleva resnico. Šum dežja prepodi otroški vrišč z dvorišča in bel ristanc, prekrit z gostim rastrom, izginja v črnini pločnika. Pozno popoldne prestopa črto mladosti na dlani. Bo odtekajoči čas kapljo za kapljo odplaknil tudi otroke iz klepsidre naših duš? tifo is a prodan uitftout soiuiion' ' ' Vi far susrv problan tbor« is"aluays .a.•-dolivpranco Se s,0ea. do mrnom ^ parkira*; 5* ItStrn/ie , Nič posebnega pravzaprav. Vendar ni tako -napisano je bilo pred 206 leti in iz Ljubljane na naš konec, v Mislinjo poslano. Namreč... “V ostankih arhivalij Zoisove in Bonazzove železarne v Mislinji, ki so se ohranili v nekdanji mislinjski graščini, sedaj so v Koroškem muzeju na Ravnah na Koroškem, je mogoče najti precej statističnega gradiva, in to seznamov in tabel. Gradivo sodi v čas od 1748 do 1854, to je obdobje (lastništva) Michelangela Zoisa in njegovega sina Žige (Sigmunda) in njunega naslednika Antona Bonazze. ... Druga vrsta (arhivalij) so pisma, ki jih je 5504 in jih je napisalo 675 avtorjev. Po vsebini jih lahko razdelimo na poslovna in zasebna. ... Med zasebna sodijo tista, ki so jih zasebniki pisali lastnikom, uslužbencem železarne in članom družin.... Pričujoča pisma so kar v osmih jezikih. Največ jih je v nemščini in vsa so v gotici, tj. v nemški pisavi, ki sojo Nemci uporabljali vse do konca 1. svetovne vojne (1918). Po številčnosti sledijo italijanska in francoska, nekaj latinskih in hrvaških, po eno angleško, madžarsko in slovensko. ... Slovenskega je napisala mlada Ljubljančanka Zofija Gašparinova dne 13. septembra 1793 svojemu mladostnemu tovarišu Antonu Bonazzi, poznejšemu lastniku mislinjske železarne. Njeno pismo je zanimivo, danes bi rekli z antropološkega vidika, dodal bi, in jezikovnega. Zofka je bila bistro, čustveno, navihano in razgledano dekle. (Povzeto po Alojz Krivograd, Prispevek k zgodovini mislinjske železarne, v Slovenj Gradec in Mislinjska dolina II, str. 443 in 463, Slovenj Gradec 1999.) Pismo mi je kot fotokopijo posredoval A. Krivograd, prof., za bralce Odsevanj sem ga samo prečrkoval iz pisave bohoričice v gajico, kar je dandanašnji za večino še beroče populacije gotovo dobrodošla posodobitev. Taja dobra periatelca (Za drobec več narodnostne samozavesti Zefika Gasperinova pripravil Andrej Makuc) TELO, OSEBNOST in OBLAČILO Problem individualnosti v oblikovanju oblačil Ljudje sami sebe in drug drugega ne doživljamo le kot posameznike in pripadnike svoje vrste. Doživljamo se kot osebe in osebnosti različnih lastnosti. Osebnost predstavlja celoto duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika. Z vsebino osebne identitete je izpostavljen duh časa in označen način mišljenja. Osebna identiteta posameznika sestoji iz avtoidentifikacije, torej samoocenjevanja, ter identifikacije, ki mu je določena z merili dužbe. Ljudje se z identiteto igramo, jo skrivamo in si izmišljamo neresnične identitete, torej z njo manipuliramo. Naše telo je najzaznavnejši, najočitnejši in najrazpoznavnejši indic predvsem osebne identitete. S telesom in skozi telo se identificirajo tako posamezniki kot tudi cele človeške skupine. Človek zmore svoje telo in telo sočloveka "misliti”. Njegove telesne značilnosti tako lahko dobijo oznako posebne duševnosti. Telo je dejansko naša pričujočnost svetu, med drugimi ljudmi. V njem je sedež našega zavedanja in je hkrati sporočanje prezence. Prav zaradi tega skuša človek svoje telo obvladati. S svojo prezenco ni vedno zadovoljen, zato spreminja videz telesa in se vmešava v njegovo delovanje. Telo je spet predmet manipulacije. Še bolj zgovorno je telo v svojem premikanju in gibanju, katerega dinamično predstavljanje se kaže in izraža na mnoge načine. Telesna interakcija v medsebojnem stiku omogoča izrazito komunikacijo. Individualnost posameznika v odnosu do njegovega telesa se tako kaže predvsem v njegovi drži, premikanju, obnašanju in oblačenju. Gre torej za razlike, kako ljudje svoje telo "nosimo", kako se z njim ne le predstavljamo, temveč tudi, kako ga izpostavljamo. Ko telesa komunicirajo, je vsako telo za drugega, ki ga gleda, opazuje in vrednoti, le "podoba". Image je primerna označitev te podobe v smislu nastopanja; podoba, ki si jo o sebi ustvarimo pri drugih. S telesom se torej identifikacijsko predstavljamo drugim in pri tem tudi izpostavljamo. Dali smo ga v presojo. Človek se ne najavlja le s telesom kot takim, temveč svojo identiteto sporoča predvsem z oblačenjem. Temu dodaja specifične identifikacijske sporočilne znake, s katerimi signalizira svojo pripadnost. Image je posredno povezan s človekom, je del njegove vizualne podobe, pripada vsakomur, je neizogiben in nastane zavestno ali podzavestno. Obleka prekriva telo in soustvarja zunanjo podobo človeka, je torej oblikovana struktura v odnosu do telesa. Obleka je objekt, ki zavze- ma prostor in definira njegovo notranjost. Že dolgo velja, da izvora mode ne moremo pripisovati eni izmed osnovnih bioloških potreb človeka, t.j. za zaščito pred mrazom in mehanskimi poškodbami, ampak njen izvor velja predvsem tistim presežkom, ki so v njej utelešeni - vanjo se vpisujejo vsebine, kot so politika, ekonomija, sociologija, psihologija in filozofija. Skozi celotno zgodovino, z izjemo moderne in postmoderne, je moda poveličevala določen družbeni ali politični sloj, s tem stoletjem pa uteleša splošen umet-niško-znanstveni trend: napredek in novost. Izgubila je svoje središče - pojem družbenosti, kakor tudi vsa umetnost dvajsetega stoletja. Kljub temu pa med svobodnim umetniškim ustvarjanjem in oblikovanjem v njegovem osnovnem poslanstvu obstaja bistvena razlika. Oblikovanje ni samo sebi namen, ampak je povezano z mnogimi miselnostmi in znanostmi, se poslužuje določenih ciljev in se omejuje na uporabnost in ekonomičnost izdelkov. Opredelitev pojma oblikovanje se nanaša na različne smeri in obenem na stroko, katere cilj je uresničevanje form. Oblikovanje je proces raziskovanja fizičnih objektov s poudarjeno funkcionalnostjo. Je ustvarjalna disciplina, usmerjena od oblikovalca k uporabniku. Zajema vse vidike človekovega okolja, ki so pogojeni s proizvodnjo izdelkov. Je tista ustvarjalna disciplina, ki omogoča širšim množicam neposreden stik s kulturnimi, likovnimi dobrinami, ki se uresničujejo na najrazličnejše načine prav z uporabnostjo in tako učinkovito vzpostavljajo stik z drugimi kulturnimi in umetniškimi stvaritvami. V končni konsekvenci je oblikovanje "najdemokratičnejša umetnost". Dobro oblikovanje ni posnemanje že videnega, ampak je vedno dodajanje nečesa novega, še nedoživetega, ustvarjenega za človeka današnjega časa in tega trenutka, tudi, kadar gre za povzemanje zgodovinskih stilov. Človek ima vedno potrebe in želje, ki se nanašajo na razmere in čas, v katerem živi. V civilizaciji se vedno pojavlja potreba po komunikaciji in prezentaciji. Tudi in najprej z oblačenjem. Pri tem pa je potrebno razlikovati pojma oblikovanje in styling. Styling lahko označimo kot oblikovalski način, ki daje negativne vrednosti. Če prevedemo to besedo kot "lepotičenje", potem smo zadeli njeno bistvo in so podrobna razglabljanja verjetno odveč. Proizvajalcu in trgovini sicer lahko pomeni "aktivno vrednost", saj se bo ta lahko uspešno uresničila z boljšim iztržkom, vendar styling plava vedno le na površju izdelka ali podobe. Današnji čas neutrudno poudarja individualnost, izražanje osebnosti, osebne svobode in originalnosti na vseh področjih življenja. Pri modnem oblikovanju se v zvezi s tem pojavi paradoks. Po mojem mnenju prave individualnosti z oblačilom ni mogoče in niti ni potrebno doseči. Tistega, kar si sam, ne potrebuješ več. Iščeš izziv v nečem drugačnem in novem in skušaš to obvladati. Vedno gre za to, ali oseba oblačilo obvlada do take mere, da na njej oziroma ona v njem funkcionira. Če naredim obleko za določeno osebo, je od obeh odvisno, kakšen bo rezultat. Ker jo hočem najprej dodobra spoznati, se mi bo predstavila takšna, kot je, ali pa takšna, kot želi biti. Od mene je odvisno, ali bom prepoznala njeno resničnost, ali pa bom "nasedla" njeni igri. Na rezultat bodo vplivale njene želje, potrebe, zadržki, njena konstitucija, obenem pa tudi moje mnenje, izkušnje in predvidevanja. Če govorimo o individualnosti, moramo govoriti tudi o manipulaciji. Njeni in moji. Če naj bi ona z obleko gradila svojo individualnost, bova morali misliti precej podobno. Če se najino mnenje ne bo uskladilo oz. ne bo imela dovolj močnih zahtev, bo postal^ predmet moje manipulacije in obratno, če me bo kot naročnik prepričala v svoj prav, bom jaz predmet njene. Ker je oblikovanje disciplina, usmerjena od oblikovalca k uporabniku, pri čemer vladajo tržne zakonitosti, mora oblikovalec vedno narediti kompromis med svojo idejo in naročilom. Drugače je, če naredim kolekcijo popolnoma samostojno, brez vsakršnih omejitev. Takrat bo to (predvsem) moja individualnost, namenjena naključnim uporabnikom. Problem njihove individualnosti se bo pojavil pri izbiri ustreznega oblačila. Pravilnost izbire bo odvisna tako od posameznika, kot od moje sugestije. Vprašanje je, ali bom imela na izbiro dovolj možnosti za potencialnega uporabnika oz. ali ga bodo te možnosti lahko zadovoljile. Tukaj bo lahko le on predmet moje manipulacije, njegova individualnost pa bo tako še bolj vprašljiva. Oblačilu, ki nosi določeno vsebino, bo morala njegova osebnost zadostiti, sicer na njem ne bo funkcioniralo. Namen oblačila je vzbuditi željo po identifikaciji (z njim). Takšna želja ne nastopa v smislu popolne identičnosti, ampak s preskokom v kakovosti predstavitve in pojavnosti, saj oblačilo nadgrajuje identifikacijo telesa. Človek si želi dopolniti svoje pomanjkljivosti do perfekcije in na nek način vzpostaviti lastnosti, ki jih nima. Želi biti drugačen od sebe. Oblačilo poudarja človekovo osebnost, ki se kaže navzven v taki luči, kot jo lahko dojema opazovalec. Vse ostalo je relativno, v sebi nosi vsakdo le svojo resnico (tudi o drugem). Stanka Blatnik (fotografije: Tomo Jeseničnik) Viri: J. Musek: Znanstvena podoba osebnosti, Educy, Lj. 1993 S. Južnič: Identiteta, FDV, Lj. 1993 S. Bernik: Teorija oblikovanja. ALU, Lj.1992 S. Blatnik: Diplomsko delo: Zavest in osebnost v oblikovanju oblačil, NTF, Lj. 1998 KULTURA 0 o KRONIKA KULTURNIH DOGODKOV od marca do srede septembra 1999 MAREC 1999 Osemnajst odraslih pevskih zborov (oziroma tudi manjših skupin) iz Mislinjske doline se je predstavilo na dveh koncertih v avli srednje šole v Slovenj Gradcu. Strokovno žirijo sta zastopala Branko Čepin in Tomaž Tozon. Ob 139-letnici rojstva Huga Wolfa je bil v glasbeni šoli spominski koncert samospevov: samospeve priznanih skladateljev, med njimi NVolfove, so interpretirali umetniki z Dunaja. Karel Pečko, slikar iz Slovenj Gradca, je razstavil najnovejša dela v avtomobilskem salonu Mercedes - Benz v Velenju: razstavo sta omogočila podjetje Fori, d.o.o., in Galerija N. Kolar, d.o.o. Souredniki (Andrej Makuc, Blaž Prapotnik in Tone Turičnik) so ob 20-letnici izhajanja predstavili v prostorih slovenjgraške knjižnice 33./34. številko revije Odsevanja: številka je posvečena pokojnemu Jožetu Tisnikarju. Koncert samospevov Huga Wolfa Souredniki Blal Prapotnik, Tone Turičnik in Andrej Makuc predstavljajo Odsevanja št. 33/34, posvečena Joletu Tisnikarju Srečanje odraslih pevskih zborov Mislinjske doline Na tiskovni konferenci v prostorih Mestne občine Slovenj Gradec je uredniški odbor predstavil zbornik Slovenj Gradec in Mislinjska dolina II, zajetno knjigo o naši preteklosti. Ob tej priložnosti so o nastajanju knjige poročali: Janez Komljanec, župan Mestne občine Slovenj Gradec, in Mirko Grešovnik, župan Občine Mislinja, Jože Potočnik, urednik zbornika, ter nekateri avtorji: akad. dr. Ivan Gams, prim. Drago Plešivčnik, Alojz Krivograd in Mira Strmčnik Gulič. V mesecu marcu smo videli dve abonmajski gledališki predstavi: SNG Drama Ljubljana je v režiji Žarka Petana in igralski zasedbi Aleša Valiča, Jerneja Šugmana in Bojana Emeršiča predstavila uspešnico Art Vasmine Reza, PDG Nova Gorica pa komedijo Ni tako slabo, kot izgleda Petra Barnesa v režiji Jaše Jamnika. Igrali so: Jože Horvat, Janez Starina, Ivo Barišič, Branko Završan in Mira Lampe Vujičič. Obe predstavi sta bili v kulturnem domu v Slovenj Gradcu. APRIL Zaključna revija odraslih pevskih zborov Koroška poje 99 je bila v prostorih Druge osnovne šole v Slovenj Gradcu. Nastopilo je enajst zborov, in to: Mešani pevski zbor iz Črne na Koroškem (zborovodja Simon Potočnik), Moški pevski zbor Goršek Štefan Čaki (z. Peter Slanič) in Oktet Kograd IGEM iz Dravograda (um.v. Alenka Mori), Mešani pevski zbor Fidelis iz Mislinje (z. Peter Tovšak), Mešani pevski zbor Zvon z Mute (z. Petra Straunik), Moški pevski zbor Vres s Prevalj (z. Almira Rogina), Mešani pevski zbor Strojnska Reka z Raven na Koroškem (z. Marijan Gerdej), Mešani komorni zbor Carinthia cantat iz Slovenj Gradca (z. Tone Gašper), Moški pevski zbor Fran Berneker iz Starega trga (z. Janez Kolerič), Ženski pevski zbor Tenuto iz Šmartna (z. Polona Krpač Gornjak) in Mešani komorni zbor iz Vuzenice (z. Danica Pokeršnik). Na mariborsko srečanje slovenskih pevskih zborov se je uvrstil komorni zbor Carinthia cantat pod vodstvom Toneta Gašperja: tam je dosegel bronasto odličje. Komorni zbor Carinthia cantat je pod vodstvom Toneta Gašperja osvojil bronasto odličje na tekmovanju Naša pesem ‘99 v Mariboru V športni dvorani OŠ v Šmartnu je bil dobrodelni koncert. V počastitev dneva upora proti okupatorju so nastopili v kulturnem domu harmonikarski orkester Prežihov Voranc z Raven na Koroškem, gledališka igralka Jerica Mrzel in instrumentalisti Glasbene šole Slovenj Gradec. O pomenu praznika je razmišljal Janez Komljanec, župan Mestne občine Slovenj Gradec. Na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu je bila kulturno-ekološka prireditev ob svetovnem dnevu Zemlje. V izvedbi SLG Celje smo videli nagrajeno slovensko komedijo Vinka Moederndorferja Vaja zbora v režiji Francija Križaja. Igrali so: Miha Nemec, Bojan Umek, Renato Jenček, Barbara Medvešček, Borut Alujevič in Janez Bermež. V organizaciji Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor in Kulturnega doma Slovenj Gradec je v kulturnem domu nastopila gledališka skupina slepih Nasmeh s komedijo italijanskih avtorjev Scarniccija in Tarabusija Častni povabljenec v režiji Mateje Fabjan in ob mentorstvu Alenke Bole Vrabec. Predstavo so podprli številni sponzorji, tudi iz slovenjgraške občine. V starih Viatorjevih garažah na Celjski v Slovenj Gradcu je nastopala srednješolska gledališka skupina (premiera in več predstav) z igro Niegela VVilliamsa Razredni sovražnik. Režija Andrej Makuc. Selektorji so predstavo izbrali za nastop na državnem srečanju v Tolminu. Žirija je dosežek odlično ocenila. Srednješolska gledališka skupina je z igro Niegela Williamsa Razredni sovrainik v režiji Andreja Makuca šokirala in navdušila hkrati Srečanje lutkovnih skupin iz severovzhodne Slovenije je bilo v Slovenj Gradcu, nastopali so tudi v Mislinji in Podgorju: občinstvu se je ob tej priložnosti predstavilo dvanajst skupin. Galerija likovnih umetnosti je organizirala večpredstavno razstavo akademskega slikarja Saša Vrabiča Zvočne slike, v Koroškem pokrajinskem muzeju pa so ob 90-letnici odkritja poštne postaje in naselbine Colatio postavili na ogled prenovljeno stalno arheološko zbirko najdb na našem območju in predstavili vodnik po razstavi. V hotelu Krnes v Črni na Koroškem je razstavil čez 30 lesenih skulptur Jože Ješovnik iz Slovenj Gradca. Uredniški odbor zbornika Slovenj Gradec in Mislinjska dolina II ter Knjižnica Ksaverja Meška sta v knjižnici organizirala predstavitev zbornika Slovenj Gradec in Mislinjska dolina II. Zbornik je predstavil urednik Jože Potočnik, prof. zgodovine, sodelovali so tudi nekateri avtorji. Založba Rokus pa je v prostorih galerije predstavila knjigo Mojstrovine Slovenije: knjigo je zasnoval avtor prof. dr. Janez Bogataj. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je posmrtno odlikoval slikarja Jožeta Tisnikarja s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije za bogato ustvarjalno delo: na slovesnosti 13. aprila v Ljubljani je visoko državno priznanje prevzela Marija Tisnikar, žena pokojnega umetnika. MAJ V avli Druge OŠ so se predstavili otroški in mladinski pevski zbori iz Mislinjske doline, šmarško kulturno društvo pa je v Šmartnu pripravilo jubilejni koncert ob 20-letnici kulturnega delovanja zborovodje Janeza Kole-riča. Nastopili so vsi domači zbori in zbori, ki jih vodi Janez Kolerič. Srečanje odraslih folklornih skupin je bilo v Slovenj Gradcu (organizatorji izpostavi Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec ter Zvezi kulturnih društev Mežiške doline in Slovenj Gradec), nastopile so skupine iz Črne na Koroškem, Podgorja, Šentanela in Šmartna. Prireditev je bila v kulturnem domu. Slovenjgraški pihalni orkester se je na državnem tekmovanju v Krškem v 1. kakovostni skupini uvrstil med najboljše - dobil je zlato plaketo s pohvalo. Turistično društvo in Knjižnica Ksaverja Meška sta povabila v knjižnične prostore Slavka Zgonca, ki je predaval o varstvu rastlin, predvsem trajnic. V mesecu maju so se predstavili kar trije likovni ustvarjalci: akademska slikarka Vera Trstenjak v Galeriji Kolar, Peter Petrovič v galeriji Mladinske knjige v Slovenj Gradcu (Slikarski opus do 55. v letu 99) in Bogomir Celcer, karikatura Bogdan Borčič Bogomir Celcer, doktor medicine, v avli bolnišnice v Slovenj Gradcu (razstavil je pretežno že objavljene karikature). Dramska skupina Prevalje - Mežica je zaigrala na odru v kulturnem domu komedijo Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani. V Dravogradu je bilo srečanje s pisateljem Sašo Vugo, lanskoletnim Prešernovim nagrajenecem: pogovor je tekel o romanih Opomin k čuječnosti in Na rožnatem hrbtu faronike. Z avtorjem je kramljala dr. Silvija Borovnik. JUNIJ V cerkvi sv. Jurija je Ženski pevski zbor Tenuto iz Šmartna pod vodstvom dirig. Polone Krpač Gornjak izvedel ob zaključku sezone letni koncert. Kot gosta sta nastopila moški zbor Fran Berneker iz Starega trga (z. Janez Kolerič) in kvartet Mavrica iz Velenja (um. vodja Katja Kovač). Na povabilo kvinteta družine Breznik je gostoval v Slovenj Gradcu Coro Angello Capello di Begliano iz Italije: skupaj so nastopili na več koncertih. Rotenturn 99, glasbeni večeri Glasbene šole Slovenj Gradec (na vseh koncertih so uvodoma nastopali učenci glasbene šole), je trajal štiri dni. Med drugimi so nastopili: Valentina in Blaž Prapotnik, študentje solo-petja Akademije za glasbo iz Ljubljane iz razreda prof. Eve Novšak Houške (Milena Petrič, Vera Danilova, Samo Ivačič, Andraž Hauptman), diplomanta glasbene gimnazije iz Maribora (Meta Priteržnik, Mitja Repnik, pri klavirju Slavica Kurbus), harmonikarski orkester Glasbene šole Ravne (dirigent Julijan Burdzi), diplomanta Glasbene šole Velenje (Andrej Švab, Matej Švab), Mešani komorni zbor Carinthia cantat (z. Tone Gašper) in mednarodni instrumentalni trio iz Salzburga (Amanda Skidmor - ZDA, Aaron Au - Kanada in Jure Rozman - Slovenija. Glasbene večere so podprli: podjetje Nieros - generalni pokrovitelj, MO Slovenj Gradec, gostišče Murko in gostišče Pri grofu. V klubu Atlantida so se na Rock inventuri 99 predstavile vokalno-instrumentalne skupine z gostjo Tinkaro Kovač. Mladi folkloristi iz Šmartna so odlično nastopili na državni reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika poka 99 v Rogaški Slatini: nekaj dni po nastopu so dobili pismo z zlatim priznanjem za uspešen nastop. Na Drugi OŠ je bil festival študentskih amaterskih filmov v lop-top tehniki. V slovenjgraški galeriji so odprli veliko retrospektivno razstavo grafik slikarja in grafika Bogdana Borčiča. Hkrati je izšel lep, pregleden in bogato opremljen razstavni katalog. V Koroškem pokrajinskem muzeju so ob 55. obletnici organizirane partizanske sanitete na Koroškem odprli prenovljeno in dopolnjeno razstavo Partizanska saniteta na Koroškem. Ta bo odprta do konca leta 1999. Pričele so se prireditve v sklopu Slovenjgraškega poletja: Odprta vrata Slovenj Gradca, Koncert policijskega orkestra iz Ljubljane, slovenjgraški sejem Koroška razstavlja idr. JULIJ/AVGUST Prva julijska prireditev iz programa Slovenjgraško poletje je bil nastop kvarteta Tartini Quartet (Črtomir Šiškovič- violina, Romeo Drucker - violina, Aleksander Milošev - viola, in Miloš Mlejnik - violončelo). Nastop je bil v cerkvi sv. Pankracija nad Starim trgom, izvajali pa so Haydnova, Turinijeva in Smetanova dela. V okviru poletnega programa so nastopili še: Zoran Predin in Mar Django kvartet, Sama ballet s Šri Lanke, harfistka Mojca Zlobko, lutkovna skupina Maskaras z Madžarske, Big band RTS z Alenko Godec, Simfonični orkester RTS, zelo pa je uspel Večer ruske in ciganske glasbe z Duo Ira Roma. Kot vedno je vzbudil dovolj zanimanja furmanski praznik v Podgorju, odmevna glasbena prireditev je bila Graška gora 99 in koncert samospevov Huga Wolfa ob zaključku mednarodne šole solo-petja ter koncert za pozavno in harfo (Dušan Kranjc in Ulrike Neubacher) v cerkvi sv. Pankracija na Gradu. Literamo-glasbeni Večer ob treski v Meiici Na Večeru ob treski v Mežici sta predstavila avtorsko ozvočeno poezijo Valentina in Blaž Prapotnik. V Koroškem pokrajinskem muzeju so odprli razstavo 8. slikarske kolonije - slikarji so upodabljali etnološko bogastvo Mislinjske doline. Sodelovali so: Janez Ambrožič iz Žirovnice, Ibro Dumhur iz Velenja, Alojz Gaber iz Podgorja, Jernej Glavič iz Slovenj Gradca, Jurij Godec iz Celja, Jože Hohkraut iz Velenja, Štefka Kordeš iz Velenja, Jana Kovič iz Topolščice, Ervin Kralj iz Maribora, Jože Kremžar iz Šmartna, Stanislav Makuc iz Mežice, Branko Pungartnik iz Maribora, Oskar Sovine iz Velenja, Stanislav Stojanovič iz Celja, Arpad Salamon iz Slovenskih Konjic in Heda Vidmar prav tako iz Slovenskih Konjic. Razstavo je odprl Ivan Bošnik, predsednik Turističnega društva Slovenj Gradec. SEPTEMBER V okviru Glasbenega septembra se bo zvrstilo v Mariboru, na Ptuju, v Slovenj Gradcu in Kozjanskem parku več koncertov resne glasbe. V Slovenj Gradcu bodo nastopili: Collegium musieum (sv. Pankracij nad Starim trgom), godalni kvartet Ad libitum, Radovan Vlatkovič, Boštjan Lipovšek in Dorde Stanetti (koncert bo v dvorani glasbene šole). V počastitev občinskega praznika je bil promenadni koncert pihalnega orkestra Slovenj Gradec. Kot gost je nastopil pihalni orkester z Lesc. Andreja Gologranc Fišer KOROŠKA BANKA, D.D., SLOVENJ GRADEC, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Slovenj Gradec, najstarejše mesto v naših treh dolinah, ima bogato bančno tradicijo. Za Kamnikom je imel drugo najstarejšo srednjeveško kovnico denarja v današnjem slovenskem prostoru. "Kovnica v Slovenj Gradcu je imela zelo pomembno vlogo v obdobju med okoli 1180 in 1276, ko so v njej kovali novce številnih tipov." (Peter Kos, Kovnica srebrnih novcev v Slovenj Gradcu v 12. in 13. stoletju. Slovenj Gradec in Mislinjska dolina II, 1999). Knjiga Denarništvo v koroški krajini (ob 120-letnici hranilni-štva v Slovenj Gradcu, 1989) opozarja na velik pomen razvoja bančništva na Koroškem. Avtor Aleksander Videčnik poudarja velik pomen slovenskih hranilnic in posojilnic na prehodu v 20. stoletje pri krepitvi slovenske narodne zavesti v tem obmejnem delu Slovenije. Po ustanovitvi okrajne hranilnice Slovenj Gradec 1869 so nastajale še druge hranilnice in posojilnice v koroški pokrajini: na Prevaljah (1892), v Guštanju (1892), Črni (1890), Marenbergu in Dravogradu (1888), Mežici (1906), Vuhredu, Vuzenici in Ribnici na Pohorju (1906), Sv. Primožu nad Muto in Šmarnem pri Slovenj Gradcu (1907) ter v Breznu (1921). Okrajna hranilnica v Slovenj Gradcu in druge tovrstne ustanove so imele pomembno vlogo v gospodarskem in kulturnem življenju v naših krajih. Leta 1960 je bila ustanovljena Komunalna banka Slovenj Gradec. Ta je razširila poslovanje v tedanje občine Dravograd, Radlje ob Dravi in Ravne na Koroškem, kjer so bile ekspoziture in agencije. Od leta 1972 je banka poslovala v sistemu Ljubljanske banke, najprej kot podružnica, od L L 1978 pa kot Temeljna koroška banka. Kot delniška družba je bila Ljubljanska banka, Koroška banka,d.d., ustanovljena 22. decembra 1989. Z zakonom o bankah in hranilnicah je LB, Koroška banka, d.d., nanovo uskladila svojo dejavnost v letu 1992. Na osnovi skupščinskega sklepa o spremembah statuta so na zboru banke 23. junija 1997 spremenili ime banke: okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je 11. septembra 1997 LB - Koroško banko, d.d., registriralo pod imenom Koroška banka, d.d., Slovenj Gradec, bančna skupina Nove Ljubljanske banke. Danes ima ta banka poslovne organizacijske enote v Črni, Dravogradu, na Javorniku, v Mežici, Mislinji, na Muti, v Podvelki, na Prevaljah, v Radljah, na Ravnah in v Vuzenici. Ko je Koroška banka v dobrih dveh letih posodobila svoje poslovalnice v Mislinji, Črni na Koroškem, Vuzenici in Dravogradu, so ob 130-letnici prve bančne ustanove v Slovenj Gradcu razširili in obnovili poslovne prostore na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Posodobili so likvidaturo, ki predvsem posluje z občani, drobnim gospodarstvom in samostojnimi podjetniki. Gospod Božo Štor, direktor banke od leta 1995, je ob otvoritvi prenovljenih prostorov poudaril: "Bančni delavci želimo približati storitve komitentom in na sodoben način ter s primerno stopnjo individualne obravnave in diskretnosti opravljati zaupane naloge. Posebna kvaliteta naše banke je razmeroma velik lastni kapital in dobra likvidnost." Koroška banka, d.d., živi v svojem prostoru, mu zna prisluhniti in finančno podpreti gospodarske projekte, predvsem investicije, in številna kulturna, športna, društvena in druga prizadevanja v koroški pokrajini. Jože Potočnik /O ) koroška banka ____' Komik* banka d.d. Slovan/ Gradac. bantna skupina Nova Ljubljanska banka DONATOR Kovnica v Slovenj Gradcu je imela zelo pomembno vlogo v obdobju med okoli 1180 in 1276, ko so v njej kovali novce številnih tipov. Koroška banka na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu (foto: Primoi Podjavoršek) ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. DONATOR Zavarovalnica Triglav, d.d., praznuje letos 100-letnico uspešnega dela In poslovanja, Ima znanje, Izkušnje In finančno moč. Zavarovalnica Triglav, d.d., je dedič Vzajemne zavarovalnice Ljubljana: ta je bila ustanovljena 5. julija 1900, poslovati pa je začela 1. avgusta istega leta. Tedaj je bila prva slovenska zavarovalnica s slovenskim kapitalom. Vzajemna zavarovalnica je najprej sklepala zavarovalne pogodbe za požarna zavarovanja in zvonov. Do razpada Avstro-Ogrske je poslovala na območju Slovenije, po nastanku prve Jugoslavije je poslovanje razširila. Po osvoboditvi, v drugi Jugoslaviji, se je Vzajemna zavarovalnica preimenovala v Zavarovalni zavod Slovenije; ta je "smel sklepati posle le v privatnem sektorju". Leta 1946 se je Zavarovalni zavod Slovenije pridružil Državnemu zavarovalnemu zavodu; s tem je razširil tudi obseg poslovanja. V 60. letih so nastale številne manjše zavarovalnice. Ob spoznanju, da je za solidno izravnavo rizikov potrebna večja zavarovalnica, so se na območju Slovenije in Hrvaške združile manjše zavarovalnice v Zavarovalnico Sava s sedežem v Ljubljani. Proces združevanja zavarovalnic se je nadaljeval v naslednjih letih. Leta 1976 sta se Zavarovalnica Sava in Zavarovalnica Maribor združili v Zavarovalno skupnost Triglav, ki je bila ena največjih zavarovalnic v drugi Jugoslaviji in največja v Sloveniji. Zavarovalna skupnost Triglav seje leta 1990 preoblikovala v delniško družbo. Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana je bila ustanovljena 20. decembra 1990, kot zavarovalska delniška družba pa je začela poslovati L januarja naslednje leto. Zavarovalnica Triglav, d.d., je največja zavarovalnica v Republiki Sloveniji. Sedež ima v Ljubljani na Miklošičevi ulici, v zgradbi arhitekta Jožeta Plečnika. Zavarovalniške storitve opravlja v dvanajstih območnih enotah, ima devetdeset predstavništev in skoraj sedemsto zastopnikov po vsej Sloveniji. Območno enoto Slovenj Gradec so ustanovili aprila 1990. Prve poslovne prostore je imela na Vorančevem trgu. Tedaj je enota zaposlovala 8 delavcev. Ob koncu novembra 1996 so se preselili v novo stavbo na Pohorski cesti (ob reki Mislinji), kjer si s Zeptrom delita poslovne prostore (Zavarovalnica Triglav je lastnik 55% prostorov). Ob otvoritvi novih prostorov je Oto Slemenik, prvi direktor koroške območne enote Zavarovalnice Triglav, dejal: "Naš cilj je med drugim utrditi, poglobiti in modernizirati zavarovalniško poslovanje, ga približati občanom in razširiti mrežo zastopnikov na koroškem območju." Danes uspešno uresničujejo tako zastavljene načrte. Koroška enota ima predstavništvi v Radljah ob Dravi in na Ravnah na Koroškem; zastopstva pa v Črni na Koroškem, Dravogradu in Mežici. Na območni enoti je zaposlenih 48 delavcev, od tega 14 terenskih zastopnikov in več kot 25 pogodbenih zastopnikov. Koroška območna enota Zavarovalnice Triglav, d.d., sklepa premoženjska, avtomobilska, osebna, transportna in kreditna zavarovanja in zavarovanja storitev. Poudariti moramo, da Zavarovalnica Triglav, d.d., z razumevanjem podpira in omogoča uresničitev številnih kulturnih, šolskih, športnih, društvenih in drugih prireditev na Koroškem. Zavarovalnica Triglav, d.d., praznuje letos 100-letnico uspešnega dela in poslovanja, ima znanje, izkušnje in finančno moč. Celo stoletje torej skrbi za zavarovanje ljudi in njihovega imetja, lastnine podjetij in zavodov ter varnost njihovih poslovnih rezultatov. Jože Potočnik ODSCVDNJA - revija za leposlovje in kulturo Izdajatelj: ZKD, Literarni kluh Slovenj Gradec in CERDONIS, d.o.o. Izdajateljski svet: Helena Drev, Helena Horvat, Jernej Kožar, Liza Krpač, Franček Lasbaher, Sonja Lavrinšek-Pepelnak, Marjan Linasi, Jože Potočnik, Brigita Rapuc, Draga Ropič, Marjana Štalekar, Tone Turičnik, Alenka Valtl in Milena Zlatar Uredniški odbor: Silvija Borovnik (esejistika), Sonja Lavrinšek-Pepelnak (glasba), Miran Kodrin (poezija), Andrej Makuc (dramatika), Blaž Prapdtnik (gl. in grafični urednik), Tone Turičnik (proza) in Milena Zlatar (likovna umetnost). Naslov uredništva: CERDONIS, d.o.o., Stari trg 208, 2380 Slovenj Gradec, telefon: (0602) 43 143, 501 841, fax: 43 100. Založila: Založba CERDONIS, d.o.o., telefon: (0602) 43 143, 501 841 E-mail: cerdonis@km-z.si, http://www.km-z.si./odsevanja/ Grafična priprava: CERDONIS, d.o.o., Slovenj Gradec. Oblikovanje in tehnično urejanje: Blaž Prapdtnik Tisk in vezava: Tiskarna Grešovnik, oktober 1999. Naklada: 500 izvodov. Cena: 800 SIT. 0 0 0 t t- 0 0 O Z 0 0 O o 'O o ro m ro O r^- Ob buiduska knjižnica g b g S COBISS ® I vraoic nrob em gratike