IrebnJe S 908 TR KRflJRN 352.9(497.4 Mirna) 0073533.. 3 r: Informator krajevne skupnosti Mirna 'letnik VII. • št.2/2002 'junij 2002* Izhaja po potrebi GOSTIŠČE PRI FRANCKI Dobrih sto let je preteklo, odkar je za takratne razmere v vasici Mirna dokaj premožni vaščan Vidmar zgradil veliko hišo, vkateri so vspodnjih prostorih odprli gostilno, v nadstropju pa so opremili dve "tujski" sobi za "prehodne" goste. Lokal je kmalu prevzela hči Ana, ki se je poročila s Francem Smoletom. Prezgodnja smrt matere in invalidnost očeta sta prisilili najstarejšo hčer Francko, takrat staro le 17 let, da je prevzela gostilno in tako pomagala preživeti še tri mlajše otroke. Pogum in sposobnost mlade gostinke so prinašali ugodne rezultate, gostje pa so kmalu poimenovali gostilno "Pri Francki". Gostilničarka Francka je lokal vodila več kot štiri desetletja, sin Bogdan pa ji je vsestransko pomagal, C i ''N Krajankam in krajanom naše krajevne skupnosti ob prazniku krajevne skupnosti Mirna, 6. juniju, iskreno čestitamo! 4 Svet KS Mirna Spoštovane krajanke in krajani, najlepše želje ob vašem prazniku! Vaš župan Ciril Metod Pungartnik \_________________ J dokler ni sam prevzel vodenja lokala. Ko se je še sam upokojil, sta gostilno prevzela hči Polona in njen mož Jože Stare. Lokala sta se lotila s prave strani, saj sta najprej na novo uredila gostinski prostor in teraso, v nekaj letih pa sta prizidala nov gostinski objekt - dvorano. V ta prostor lahko sprejmejo cca. 130 gostov, v Velika gostinska soba ostalih prostorih pa imajo še 70 sedežev, na pokriti terasi je prostora za 40 gostov. Dvorana je namenjena večjim skupinam za zabave, kot so poročne slovesnosti, praznovanja rojstnih dnevov in drugih vrst praznovanj ter plesov, radi pa jo odstopijo tudi za razne sestanke, občne zbore, kulturne prireditve in podobno. Prav gotovo ne bi bilo vsega tega, vsaj ne v tako kratkem času, če ne bi vsestransko pomagali tudi starši, za kar sta jima mlada gostinca iskreno hvaležna. Družinica se je povečala za tri ljubke otročičke, ki so stari od 4 do 9 let in jim ne manjka srečnega otroštva. Sodobno opremljena kuhinja in sposobne kuharice zmorejo pripraviti odlično hrano v kratkem času. Postrežejo z domačimi dolenjskimi jedmi, tudi zajtrke po želji, tri vrste malic, dnevna in nedeljska kosila, jedi po naročilu, za sladokusce morske specialitete, v zimskem času pa domače kmečke pojedine, v novembru nudijo dalmatinsko kuhinjo z dalmatinsko glasbo,... Po dogovoru postrežejo hladno-tople bifeje tudi izven obrata, za večje skupine po želji organizirajotudi ansamble. Po čistoči in funkcionalnosti je kuhinja lahko za zgled lokalom v vsej mirnski dolini, V sklopu vsestranske ponudbe ima gostišče "Pri Francki" devet dvoposteljn-jih sob za prenočišče tudi zahtevnih gostov, saj so sodobno opremljene s televizorji, kopalnicami in WC-ji, hladilniki in GOSTISCErg^ ^slS^66Pfi Francki” __Jože Stare s.p._ ODPRTO: - vsak dan od 6.3(t-2i' - četrtek zaprto Tel.: +386 07 34 34 250 +386 07 30 47 451 GSM:+386 041 720 050 Glavna cesta 11 8233 MIRNA l7Tf IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV Serviranje kmečke pojedine telefoni. Jože Stare na Mirni močno pogreša turistično organizacijo, ki bi skrbela, da bi se v turizmu premaknilo na bolje, saj do sedaj v tej smeri ni bilo veliko narejenega. Skupaj z dr. Markom Marinom sta le prebila led in že kar nekaj avtobusov V ljubljanskem trgovskem kompleksu Kapitelj so delavci gostišča "Pri Frankci” kvalitetno postregli 400 gostov s hladno-toplim bifejem. izletnikov privabila v naše kraje, kjer so obiskali okoliške znamenitosti, kot so mirnski grad, Vesela Gora, degustacija kozjega sira na Žalostni Gori,... Že nekaj letv mesecu maju pripelje turistični vlak iz Maribora večjo skupino Štajercev, ki si ogledajo znamenitosti Dolenjske, pogostijo pa jih v gostišču "Pri Francki", V lokalu se rade ustavijotudi znane osebnosti, že nekajkrat pa je bil najljubši gost predsednik države g. Milan Kučan. Zakonca Polona in Jože Stare še nista uresničila vseh načrtov. Da bi bilo na njuni poti k še večjemu uspehu čim manj zaprek! Vsem krajanom čestitata za krajevni praznik Mirne s prijaznim povabilom v gostišče "Pri Francki". D. Z. 3. SEJA SVETA KS MIRNA je bila 22.04.2002 ob 19.00 uri Opravičeno odsotni: Veljko Kolenc, Marko Novak, Pavel Drčar, Marta Pančur Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Dopolnimo zapisnik prejšnje seje in sicer zapisniku dodamo: • cesta Brezovica - Sevnica - most -ni bilo realizirano, kot je bilo dogovorjeno, z gotovostjo pa bo realizirano v mesecu maju, •g. Janez Sladič je opozoril na pasivnost posameznikov pri obnovi ceste, • modernizacija javne razsvetljave najprej proučiti zadevo z Branetom Gregoričem, • članke za "Krajana" pripraviti do 25.05.2002, izšel naj bi vtednu, v katerem praznujemo krajevni praznik, • sklep št. 5/2 bo realiziran v mesecu maju 2002, • pripraviti porabo denarja po volilnih območjih. 2. Za dolgoletno delo v krajevni skupnosti in na področju kulturnega udejstvovanja je svet oblikoval spisek oseb in podjetij, katerim podelimo plakete ob prazniku krajevne skupnosti; 3. Bilanca za leto 2001 je bila soglasno sprejeta; 4. Dodelimo finančno pomoč naslednjim društvom in klubom: • Tabor mladih raziskovalcev občine Trebnje 30,000,00 SIT • Sindikat - Debenec 2002 100.000. 00 SIT • Balinarski klub DANA Mirna 40.000. 00 SIT • Badmintonski klub TOM Mirna (del sredstev) 200.000.00 SIT • Sožitje 30.000.00 SIT • odobrimo finančno pomoč za javno razsvetljavo na Brezovici 5. Sklenemo dogovor s cestarji za ureditev ceste proti Sevnici; 6. Na DRSC posredujemo zahtevek po označitvi krajev Zagorica in Cirnik in na zaščito ovinka pri Žukovcu; 7. Preverimo, ali je bilo izvedeno plačilo elektroenergetskega sogla-sja za odjemno mesto na Ševnici; 8. Ugodno rešimo prošnjo Tatjane Anžiček, Zagorica, da se plačilo 40.000.00 SIT razdeli na 4 x 10.000.00 SIT, prvi obrok plača takoj. Na 9. seji sveta KS Mirna smo obravnavali tudi socialno proble-mati-ko družine Smrke iz Stare Gore. Za obravnavo nismo imeli dovolj podatkov, zato za družino Smrke nismo sprejeli ustreznega sklepa, za kar se jim opravičujemo. IZ ZAKLADA CITATOV Pogum ni vtem, da slepo spregledamo nevarnost, marveč da jo gledaje prebrodimo. (Jean Paul) Kar smo iztrgali minuti, ne vrne nobena večnost. (Schiller) Neumne misli ima vsak, samo pameten jih zadrži zase. (Wilhelm Busch) Težko je verjeti človeku, če vemo, da bi na njegovem mestu lagali. (Flenry Luis Mencken) Zaman veliko govorimo, kadar odklanjamo; sogovornik sliši predvsem tisti NE. (Goethe) Med ljudmi je veliko več kopij kot originalov. (Pablo Picasso) Janez Kolenc OTROKOVA MODROVANJA Nekoč je živel. Da, pravljica vsaka tako se začne: nekoč je bilo. A v pravljici vsaki in v pravljici taki, kot babica pravi, je vedno lepo. In babica naša povedati zna kaj zgodbic iz časov tega nekoča, ko ona je majhna še punčka bila, a takrat že bila je zgledna čistoča. Ko zrasla je babi, je punčko dobila, a toje že čisto drugi nekoč, ta štručka pa mamica moja je bila, potem pa nekoč še ta je šel proč. In zopet nekoč in zdaj sem tu jaz in v šolo začel bom kmalu hoditi. Nekoč ta res čuden, prečuden je čas, da velik nekoč bom, se moram učiti. mmmmammKmmmmmmmmmm KAJ DELAMO? KOPANJE V BAZENU Poletna vročina in šolske počitnice sta pred durmi. Že doslej smo se kar nekajkrat oznojili, saj so temperature že v maju mesecu priplezale do 25oC in več. Predvsem mladež takoj pomisli na naš bazen in na prijetno osvežitev v njem. "Ali se bomo letos lahko v njem kopali?" nas sprašujejo. Krajevna skupnost vsem krajanom zagotavlja, da bo kopanje v bazenu tudi letos omogočeno, saj smo v drugi polovici meseca maja opravili ureditvena in očiščevalna dela, pa tudi voda bo v bazen pravočasno natočena. Pogojev kopanja ne moremo bistveno izboljšati glede na preteklo obdobje, saj nam Občina za te namene finančnih sredstev ne zagotavlja. V letošnjem proračunu je zagotovljenih 5 milijonov tolarjev za investicijo športno-rekreacij-skega centra, kamor je vključen tudi bazen. Ta sredstva bomo skušali porabiti za odkup zemljišč za izgradnjo parkirnih prostorov, kjer pa se izredno zatika, saj odkupujemo man- jše koščke parcel večjega števila lastnikov, ki posebej za odprodajo ne kažejo posebnega interesa. Odkup teh parcel je predpogoj, da nadaljujemo z lokacijskim postopkom in da pri-dobi-mo lokacijsko odločbo za športno-re-kreacijski center. KS ASFALTIRANJE CEST V LETU 2002 V maju mesecu je bila na Občini Trebnje podpisana pogodba o izvajanju asfalterskih del v občini Trebnje v letu 2002. Najugodnejši ponudnik je bilo Cestno podjetje Novo mesto. V krajevni skupnosti Mirna bomo v sklopu tega projekta v letu 2002 izvajali asfalterska dela po naslednjih cenah: • fini planum + strojno polaganje debeline 6 cm 2.208.00 SIT/m2 • preplastitve debeline 4 cm s pripravo 1.836.00 SIT/m2 • preplastitve debeline 3 cm s pripravo 1.440.00 SIT/m2 • izdelava muld širine 50 cm in debeline 6 cm 1.740.00 SIT/m2 Obseg del smo predvideli s planom za leto 2002, ki smo ga objavili v prejšnji številki Krajana. Na Ševnici smo postavili hidrant in s tem povečali požarno varnost (foto: D. Z.) ZANIMIVOSTI IZ NESEBIČNEGA DELOVANJA RASTE PESEM Pevci naše občine smo se 19. aprila 2002 udeležili vsakoletnega srečanja Območne revije odraslih pevskih zborov v Trebnjem. Zazvenela je pesem enajstih zborov; med njimi so mešani, moški, ženski in okteta. petih pesmi, saj vlada med mnogimi pevci iz različnih zborov resnično prijateljstvo. Glede na kvaliteto petja in zahtevnost programa so se 17. in 18. maja Medob-močne revije odraslih pevskih zborov v Brežicah udeležili trije zbori iz naše občine: Oktet Lipa, Ženski pevski zbor KUD Svoboda Mirna in Trebanjski oktet. Peti med štirinajstimi zbori, izbranimi s Da Mirnčani radi in dobro pojemo, je znano. Tako sta našo krajevno skupnost zastopala Mešani pevski zbor upokojencev KUD Svoboda Mirna z zboro-vodko Valerijo Rančigaj in Ženski pevski zbor KUD Svoboda Mirna pod vod- stvom Staneta Pečka. Revija sicer ni tekmovalnega značaja, vendar je vse nastope strokovno spremljal znani glasbeni strokovnjak prof. Igor Švara. Že pevci sami smo ugotovili, da je naše petje iz leta v leto kvalitetnejše in je zato tako srečanje velik dogodek, ki ga je nagradila tudi polna dvorana trebanjske publike. Doživetje je prepleteno s tremo in veseljem po uspešno opravljenem nastopu. Z užitkom prisluhnemo drug drugemu in se veselimo dobro za- področja Bele Krajine, Dolenjske in Posavja v viteški dvorani brežiškega gradu je uspeh in čast za vsakega pevca. Še vedno pa je najvažnejše, da pesem, ki prihaja iz srca seže do srca. B. Kraljevski .■■■■I i .... ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO V okviru praznovanja krajevnega praznika Mirne pripravljamo prireditev, ki smo ji dali naslov ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO. Prireditev bo v petek, 7. junija, ob 19.30 uri v Domu Partizan. Na prireditvi se bodo predstavili Mešani upokojenski pevski zbor Svoboda Mirna, Ženski pevski zbor Svoboda Mirna ter kot posebni gostje ob svoji 40-letnici člani Šentjerne-jskega okteta. Med posameznimi točkami bomo v kratkem klepetu z nekaj zadnjimi predsedniki krajevne skupnosti na novo izvedeli, kaj se je v posameznih obdobjih na Mirni dogajalo. V zaključnem delu prireditve pa bo sedanji predsednik KS, g. Janez Bračko, podelil priznanja Krajevne skupnosti za leto 2002. Zakaj smo dali prireditvi tak naslov? Ker vsako delovanje, ki ni povezano z delovanjem za samo eksistenco in torej ni "tako" nujno, mora biti povezano z ljubeznijo. Pevec ne bo hodil na vaje, če petja nima rad; nič kaj lahko delovanje v Krajevni skupnosti vsakdo, ki ga prevzame, opravlja tudi in predvsem iz ljubezni do kraja, v katerem živimo. Vljudno vabljeni, da se predstave udeležite, ker tudi s tem pokažete ljubezen do kraja, ki je naša najožja domovina. Tone KOTAR VERONIKA DESENIŠKA MED GRAJSKIMI ZIDOVI V praznovanje krajevnega praznika se bo KUD Klas vključil s ponovno uprizoritvijo Jurčičeve tragedije Veronika Deseniška, in sicer 15. junija ob 20.30 na mirnskem gradu. V slehernem od nas je nekoliko romantika, zato verjamemo, da bo ta predstava doživetje tudi za tiste, ki so že bili med našo publiko na Mirni. Igralce je med grajske zidove gostoljubno sprejel dr. Marin, na pomoč pri organizaciji pa je priskočila še Krajevna skupnost. Člani Klasa so se zadnje mesece na številnih vajah trudili, da izboljšajo igro, scena bo dopolnjena, grajsko dvorišče ponuja veliko več prostora, predvsem pa je to idealno okolje, ki bo prelepa kulisa že samo po sebi. Na prizorišče boste gledalci prišli peš (svoje jeklene konjičke boste morali parkirati ob cesti in ob bazenu) po »poti zaljubljencev«, kakor ji pravi dr. Marin, pot vam bodo razsvetljevale bakle, navkreber pa vas bodo spremljali zvoki srednjeveške glasbe. Čisto vsega vam ne bomo izdali. Pridite in podoživite to prelepo ljubezensko zgodbo, notranje boje junakov, trpljenje, bolest, strah, iskanje, ljubezen, Vse, kar je živo še danes, vse, česar niso spremenila niti stoletja, kajti umetnostjo reprodukcija resničnosti. B. Kraljevski MOJI SPOMINI NA OČETA Moj oče Anton Kolenc je bil zelo inteligenten, razgledan, bister, ustvarjalen, napreden mož, Ko je šel njegov starejši brat France študirat na Dunaj okrog leta 1900, je šel za njim tudi on. Tam je končal nekakšno obrtno šolo in se vrnil domov. Star komaj 22 let se je podal v Ameriko. Potoval je dobrih šest tednov, vobljubljeni deželi, v Milwaukee je takoj dobil delo. Že čez dve leti se je zaradi domotožja vrnil. Prinesel je lep "kupček" denarja, za katerega je od "Cencka" kupil parcelo, kjer je sezidal objekt, kamor so vgradili parno žago za lesno industrijo. Na pročelje so napisali: PARNA ŽAGA IN LESNA INDUSTRIJA -BRATA KOLENC, (op.: Stavba stoji še danes, V njej je Plastika Logar). Anton Kolenc je v času med 1. in 2. svetovno vojno proizvajal v teh prostorih tudi elektriko in jo distribuiral vsej vasi, Po nekaj letih je odprl še oddelek, kjer so izdelovali pile - pilarno. Z Dunaja je pripeljal mojstra Porenskega in sina, ki sta za ta posel izučila več vaščanov. Moj oče je tedaj zgradil tudi najlepšo vilo na Dolenjskem, ki je imela ob strani celo stolpič (op.: Potrbinova). Anton Kolenc je bil v tistih časih tudi župan in starosta Sokola. Njegovi delavci iztovarne so zidali Sokolski dom. Sokola na strehi je izdelal naš knjigovodja Lipovž, ki je bil tudi nekakšen umetnik -kipar. V našo deželo seje pravtiho priplazila svetovna kriza. Oče je zbolel in umrl leta 1938, tovarna pa je prešla v druge roke. "Svet ni od danes, temveč je v njem vtkano bogastvo prednikov", je nekoč zapisal profesor Zupan, ki je tudi Dolenjec... Vaša bivša krajanka Draga KOLENC - GOLEŽ, 87 let Janez Kolenc ČE DANES LE REČEŠ Če danes le rečeš, da se spominjaš še, ne da ti celo je žal za slamnato streho, za križ na križpotju, za bister studenec, iz katerega sem ničkolikokrat pil, že poreko učeno, da si... učeno in primerjajo s kom, da mi postane užaljeno tesno. Če danes le rečeš, da bi rad slišal tisti še molk iz toplih oči, ki bi jim lahko še verjel, in čutil rad roko, ki bi jo lahko objel, že poreko, da si, učeno tako, da ti je tesno. Če ljubiš pa mater, reko, da imam bogve kakšen kompleks. Danes moraš biti fabriško narejen, ta in ta model in ta in ta številka in v ta model morajo biti vsi stroški nabiti z dobičkom in davkom, drugače živ si bankrot, 1. MAJ - TRI TISOČ LJUDI NA DEBENCU Območna organizacija ZSSS Dolenjske in Bele Krajine s sekretarjem Jožetom Mikličem na čelu je tudi letos (že enaindva-jsetič!) organizirala prvomajsko srečanje na Debencu. Letošnji slavnostni govornik, g. Sandi Bartol, sekretar sindikata delavcev trgovine Slovenije je poudaril, da bodo tudi delodajalci morali bolj upoštevati odredbe novega zakona in tako dati delavcem več veljave, kot jo imajo danes. gospod Sandi Bartol (foto: D. Z.] Prvomajskega srečanja se je skorajda nenadejano udeležil tudi predsednik države g. Milan Kučan, ki ga je toplo pozdravila več kot tritisočglava množica ljudi, V kratkem pozdravnem nagovoru je omenil potrebo po solidarnosti vseh sodobnih socialnih partnerjev. Množica na Debencu (foto: D. Z.) V kulturnem programu so se izkazali vsi nastopajoči: Trebanjski pihalni orkester, Šentruperski vinogradniški pevski zbor, mladi z recitacijo ter pevka Nuša Derenda. Podelili so tudi priznanja najzaslužnejšim sindikalnim delav- cem območnih organizacij. Prejeli so jih: Anton Gole - Treles Trebnje, Igor Romih - Gradbeno podjetje Novo mesto, Milan Zupančič - Kovinar Novo mesto, Srečko Nemanič - Beti Metlika, Alojz Plantan - Sindikat obrtnih delavcev Do- lenjske in Bele Krajine in Aleksandra Ružič - Beti Črnomelj. Ob prelepem sončnem vremenu je bilo vzdušje odlično. D. Z. DAN SOLE NA OS MIRNA V soboto, 13.04.2002, smo na naši šoli predstavili zaključek projekta KORAK K SONČKU. Projekt je potekal od oktobra 2001 do aprila 2002. Glavni namen projekta je bil, da otroci spoznajo, sprejmejo in spoštujejo drugačnost. Seveda pa moraš imeti rad, spoštovati in sprejemati samo tisto, kar poznaš, zato smo se na šoli odločili spoznati vsakršne različnosti čisto od blizu. V projekt KORAK S SON-ČKU, smo se vključili učiteljice in otroci oddelkov šole s prilagojenim programom ter prvega, drugega in tretjega razreda OŠ in knjižničarka. Učenci so druga-č n o s t spoznavali ob prebiranju zgodbice Svet-I a n e Makarovič Veveriček posebne sorte, s katero so se ukvarjali tudi doma, ter nato ob njej tudi veliko razmišljali. Vsakršna posebnost je bogastvo, so ugotovili. Skozi leto pa smo se pogovarjali o drugačnosti z raznimi strokovnjaki - psiholog, specialni pedagog,... Izmenjavali smo obiske na obeh šolah, obojestransko sodelovali na naravoslovnih dneh, se skupaj pripravljali na zaključno prireditev, obiskali gojence VDC Trebnje, prodajali voščilnice Zveze Sonček (zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije) v okviru projekta, izdali časopis, naredili razstavo in predstavili projekt, ki se ga je udeležilo veliko staršev, krajanov in gostov. Naredili smo nekaj korakov k razumevanju tega našega zanimivega, tako različnega sveta. Pred nami je še mnogo poti in vsaka od njih nam bo pokazala nove sledi. Kako dobro jih bomo videli, pa je odvisno od vsakega posebej. Nevenka STRMOLE ___________________ZANIMIVOSTI OBISK V TOVARNI PREVENT V torek, dne 23.04.2002, smo skupaj s 3.a razredom obiskali tovarno Prevent na Mirni. Ko smo prišli do vhodnih vrat, nas je gospa direktorica, Martina Breč, pospremila v krojilnico, kjer so bile velike bale, na katerih je bilo navito blago. Videli smotudi zelo dolge stroje, na kat- ere so polagali in rezali blago. Potem smo šli v šivalnico, kjer so šivilje šivale blago. Videli smo, kako pridno, hitro, spretno in natančno delo opravljajo šivilje. Ko so šivilje sešile blago, so ga po tekočem traku spustile do delavcev, ki so v sedežne prevleke vtkali žice. Ena od delavk je nosila šiviljam blago, da so imele dovolj dela. Sredi šivalnice so na tablah viseli veliki listi, na katerih je pisalo, koliko so šivilje DOGODEK naredile. Na eni izmed tabel je bil obešen velik rumen ježek, ki je pomenil, da je tista skupina v preteklem mesecu naredila največ. Potem smo si ogledali še pisarne. Direktorica nam je povedala, da so v pisarnih zaposleni ljudje, ki so se v šoli pridno učili. Povedala nam je še, da je v mirnskem Preventu zaposlenih 290 delavcev in da ima tovarna Prevent kar 24 enot po več državah, v njih pa je zaposlenih približno 7200 delavcev. Na Mirni izdelujejo sedežne prevleke za tri vrste nemških avtomobilov. Izvažajo jih v Nemčijo, Francijo in na Češko. Ob koncu obiska se je Marko v imenu nas vseh direktorici zahvalil za prijaznost, ker so nam odstopili prostore, v katerih zdaj lahko poteka naš pouk. Upamo, da jih bomo lahko koristili vse do izgradnje naše težko pričakovane obnovljene šole, Aleks Miklič, 3.b razred, OŠ Mirna NA GRADU in stroje. Ja, če bi bilo denarja dovolj, bi najbrž le doživel otvoritev.., Če... Ponoven hladen tuš je dr. Marin doživel v marcu, ko mu je Ministrstvo za kulturo izdalo sklep, da se njegova vloga - prijavil seje namreč na razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2002 - 2003 financirala Republika Slovenija iz proračuna -zavrže. V obrazložitvi sklepa je Ministrstvo navedlo, da vloga ne vsebuje priporočila regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki tudi ni imenoval konzervatorja in da grad ni razglašen za kulturni spomenik. Prav za te dokumente je "naš" Marko večkrat zaprosil odgovorne službe že pred leti, vendar država tega do danes še ni uredila. Imajo pa izgovor... Takih in podobnih tušev je dr. Marko Marin v štiridesetletnem obnavljanju gradu doživel že mnogo. K sreči ima "debelo kožo" ter ostaja trden in vztrajen pri svoji odločitvi: obnavljati in obnoviti grad! Tudi če brez države... Sam pravi, da nima namena klečeplaziti okrog državnih ustanov, ki bi morale same že po dolžnosti ukreniti kaj več za ohranitev kulturnih spomenikov, V "njegovo" Društvo Speča lepotica je včlanjenih že okrog 400 članov. Ljudje od blizu in daleč se vse bolj zanimajo za starodavno lepotico. Aprila letos je dr. Marin povabil na slavnostni sprejem na gradu Mirna vse, ki so kakorkoli pripomogli k obnovi gradu. Več kot šestdesetim prisotnim je gospa Ljoba Jenče zapela nekaj starodavnih kolednic, predsednik Društva Speča lepotica dr. Marko Marin je razkazal grad, v sproščenem pogovoru pa so kovali načrte za nadaljnje obnavljanje gradu. V vabilu je grajski gospodar zapisal: "V lepem spomladanskem okolju čarobnega zgodovinskega izročila in prijaznem medsebojnem pogovoru naj bi zastavili ivanguracijo revitalizacije gradu in proslavili štiridesetletnico začetka njegovega obnavljanja ter začetek njegovega ponovnega javnega delovanja. Po zgodovinskem izročilu je bil grad doslej štirikrat požgan in porušen, določen, da izgine. Očitno se ne da, po rušilnih viharjih vedno znova oživi v vsej svoji moči in lepoti, kakor tisti stari hrast, za katerega so rekli Rimljani: SUCCISA VIRESCIT - POSEKAN SPET OZELENI." D. Z. Počasi, vendar nenehno, se prebuja lepotica v rokah neutrudnega dr. Marka Marina. Mirnski arad dobiva nove konture. Videz zaraščenih, na pol podrtih, ogromnih, strah zbujajočih zidov izpred nekaj desetletij, se je temeljito spremenil. Novo zidovje, stebri, oboki, arkade, palacij in kaj vem kako vse se še imenujejo mogočni predeli gradu, v katerega bi lahko namestili vsaj en bataljon stanovalcev. Pa vendar: Vse bolj sem prepričan, da otvoritve popolnoma prenovljenega gradu ne bom doživel. Človeško življenje je pač prekratko za '.-■■Sg Mš «1 lit! '"'1 tako megalomanske st-Dr. Marko Marin je 20. aprila letos prisotnim pojasnil, zakaj jih je varitve, pa čeprav ima-povabil na grad. (foto: D. Z.) mo sodobno tehnologijo GRB GRADU MIRNA IN MIRNSKIH GOSPODOV šš>peča lepotica Po osvobodrtvi so se povsod po Sloveniji, tudi na Mirni razvnele vroče debate o vrednosti in nevrednosti grbov in njihovi vsebini, ki se danes predstavljajo kot "mirnski". Strast po grbih izhaja seveda iz časov, ko so veljali za prepoznavni znak politične in gospodarske moči neke dinastije, gradu, mesta, kraja, vasi. Danes nimajo grbi nobenih od navedenih pomenov in so zgolj lepotne nalepke iz preteklih časov. Lahko zapišemo še, da so lahko samo še sredstvo zaslužkarskih strasti in manipulacij, krajevne samovšečnosti in drugih, največkrat na stare cehovske zglede naslonjenih prestižnih pomembnosti. Grb dinastije Mirnskih gospodov zaenkrat še ni znan. V zgodovinskih listinah je omenjeno, da obstaja v arhivu Deželnega arhiva v Celovcu listina, ki ima še ohranjen privesek pečata, na katerem je odtisnjen grb grofov Mirnskih iz tistih časov, ko so bili ena najpomembnejših dinastij v zahodnonemškem rimskem cesarstvu, to je okrog leta 1000. Zaenkrat nam ta listina zaradi današnjih političnih razmer na tem območju ni dosegljiva, zato o grbu tudi ni mogoče kaj točnega zapisati. To, kar danes navajamo kot "grb Mirnskih gospodov" je ohranjeno med upodobitvami grbov, ki jih je Valvasor upodobil v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1679 pod naslovom "v. neydek", kar pomeni v slovenskem jeziku "mirnski". Valvasortu misli na grad in ne na dinastijo Mirnskih. V tem času grad že dolgo ni bil več dedina Gospodov Mirnskih, saj je neizpodbitno dokazano, da je g, Otti Mirnski leta 1403 grad prodal Celjskim grofom in se odselil iz Kranjske, kam Valvasor še ni vedel, mi pa vemo, da na Nizozemsko in se Mirnski gospodje na Kranjsko niso več vrnili. V času, ko je Valvasor slikar grb je bil lastnik gradu neki g. Wolf Konrad Jankhovitsch, ki se je poročil z lastnico mirnskega gradu vdovo Lamberško, rojeno Neuhaus, predvidevamo, da je g. Konrad Jankho-vitsc z vdovo priženil njeno graščino in vse njene pravice, saj sam kot svobodnjak ni imel pravice do grba. Vsebina grba je zelo zapletena, sestavljena je iz mnogih elementov drugih grbov, ki so jih imeli že prej v svojih grbih Gospodje Mirnski, Lamberški in Neuhausovci, do katerih pa naša spoznanja še niso prišla. Zmaj s petelin-jo glavo in zmajevsko zavitim repom je najbrž še ostanek predelanega grifona iz grba dinastije Brežko - Selških, vreče v obliki usnjenih mehov so ostanek naturalnega gospodarstva, ko je bila moč gradu zgrajena za zemljiških pridelkih. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT 11.01. in 21.01.2002 sem se udeležil 12. regijskega in nacionalnega otroškega parlamenta v Novem mestu in Ljubljani. Še posebej smo se ustavili pri zadevah, ki zadevajo družino in kraj. Izpostavil bom najpomembnejše, Predlogi o družini: ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE Beseda o orkestru Orkester slovenske policije je bil ustanovljen poleti 1948 iz potrebe in prizadevanj takratne slovenske vlade in tej ideji naklonjenih posameznikov, da bi Slovenija imela svoj reprezentativni pihalni orkesterza igranje na proslavah. Prisotni so tudi znaki spopadov kranjskih deželnih stanov s Turki in Uskoki na vzhodni meji Kranjske, sajje biltudi grad Mirna zastavljen kot odkupnina za ujetega Auersperga. Do konca razrešitve problema o mirnskem gradu, Mirnskih in kasnejših lastnikih ter spremembah, ki so jih v grb vnašali, bo treba še malo počakati. Gotovo je le, da so vse današnje podmene o vsebinskih in oblikovnih novostih, ki jih prinašajo sodobne interpretacije in upodobitve, nimajo nobene zveze z grbom mirnskega gradu in njihovimi Gospodi, najmanj pa še Šmaičevi klobuki. Ivam Šmalc je prišel v dolino brez nič in ni imel nobenih dinastičnih prednikov, kaj šele kakšne njihove grbe, če pa je na mejnikih, ki jih je postavljal ob mejah na silo pridobljenih posesti že tako obubožanih kmetov upodabljal klobuke, je to storil iz istih nagibov, iz katerih se danes obnavlja pohlep po oblasti, bogastvu in iz tega izvirajoči veljavi. dr. Marko MARIN • starši bi si morali vzeti več časa za svoje otroke, zlasti skupno preživetje prostega časa v naravi, • skupno bi morali načrtovati prosti čas, • več zaupanja med otroki in starši. • Predlogi za kraj: • moralo bi biti več organiziranih dejavnosti med počitnicami, • možnosti za vključevanje mladih v različna društva v kraju, • vzgoja za prostovoljno delo, • izletniška dejavnost in pikniki za mlade, ustvarjalne dejavnosti. Mitja DRČAR praznikih, obletnicah, promenadnih in celovečernih koncertih,... V Šiški se je pod vodstvom Vinka Štrucla, st. zbralo 20 godbenikov policistov iz vse Slovenije z različnim glasbenim predznanjem in izkušnjami. Pionirsko delo prvega dirigenta je bilo jeseni istega leta zaupano Rudolfu Stariču, ki je v šestnajstih letih vodenja godbe postavil trdne temelje za nadaljnji razvoj vizij naslednikov: Jožeta Hriberška, Vinka Štucla, ml„ Franca Gornika in mag. Milivoja Šurbka ter Franca Rizmala. Tako je godba nenehno rasla tako številčno kot v svoji kvaliteti in tako že kmalu prerasla v simfonični pihalni orkester, ki danes šteje okoli 60 članov, ma za Radio Slovenija in TV Slovenija in od katerih ima večina visokošolsko glas- poleg državnih protokolarnih ob- beno izobrazbo, Skozi delo vseh zapos- veznosti izvaja koncerte in druge ob- lenih ter njihovih sodelavcev in veznosti za potrebe Policije in Ministrst- privržencev se je rodila bogata tradici- va za notranje zadeve. Je nosilec povejo in sloves Policijskega orkestra kot zanosti in simpatije med policijo in slov- vrhunskega pihalnega sestava, tako enskim narodom ter sodeluje s kulturni- doma kot v tujini. mi institucijami doma in vtujini, s prizna- Namenu ustanovitve in kontinuiteti razvoja je leta 1991 po osamosvojitvi samoumevno sledila obveznost izvajanja protokola države, katere Vlada gaje leta 1994tudi imenovala za uradni protokolarni orkester Republike Slovenije, Orkester izvaja vse zvrsti glasbe, od originalnih del in priredb klasične glasbe preko opere, operete in baletne glasbe do jazza. Sloves in kvaliteta orkestra sta spodbudila številne slovenske skladatelje, da so zanj napisali vrsto skladb in priredb. Orkester redno sne- nimi tujimi in domačimi dirigenti, solisti in zbori. Za potrebe glasbene vzgoje mladine na področju simfonične glasbe sodeluje z Glasbeno mladino Ljubljane z nizom vsakoletnih mladinskih koncertov. Orkester slovenske policije je z velikim uspehom gostoval v Švici, Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Angliji (celovečerni koncerti in show program). Leta 1998 je praznoval svojo petdesetletnico obstoja, ki jo je obeležil na jubilejni CD zgoščenki (tudi sicer svoje glasbene dosežke redno izdaja na zgoščenkah) in s koncertom v Cankar- jevem domu, kjer priredi tudi vsako leto svoj gala koncert. Miro Saje - dirigent Je končal Gimnazijo v Novem mestu in Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani - smer trobenta ter Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1991 pri profesorju Antonu Grčarju. Pomemben mejnik na njegovi poti je bilo srečanje z dirigentom Antonom Poljaničem, ki je kasneje postal njegov prvi učitelj dirigiranja. Želja po znanju je Mira Sajeta ponesla na Nizozemsko, kjer je študiral pri svetovno znanem dirigentu Janu Cobru in leta 1999 diplomiral. Poleg tega se je še izobraževal pri dirigentih kot so: ■ Heinz FRIESEN ■ Ronald JOHNSON ■ Laszlo MAROSI ■ Arie VANBEEK ■ Roberts REYNOLDS Od leta 1990 je dirigent Pihalnega orkestra KRKA ZDRAVILIŠČA, s katerim dosega odlične rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih. V letih 1995, 1997 in 1999 je bil proglašen za NAJBOLJŠEGA dirigenta na mednarodnem tekmovanju Pihalnih orkestrov v RIVI DEL GARDI v Italiji. KAKO RAVNATI Z ODPADKI? ORGANSKI ODPADKI DOMA: ostanki zelenjave in sadja, ki nastanejo pri pripravi hrane, ostanki kuhane hrane, listje, trava, odrezki vej in žive meje, stara zemlja od lončnih, umazan, moker papir, papirnate brisače,... EKOLOŠKI KOTIČEK V SLUŽBI: papirčki (računi, podstavki, papirnate brisače), papirnati kozarci in krožniki, prtički, čajne vrečke, kavna usedlina, ostanki sadja, zelenjave, delikates, ostanki kuhane hrane,.,. NE: plastične vrečke, plastični lončki, žličke, folije, cigaretni filtri, tetrapaki, ostanki olj in masti iz fritez, pepel, iztrebki malih živali, plenice in drugi higienski izdelki, pesek,... ZAKAJ ZBIRAMO ORGANSKE ODPADKE? Organski odpadki, ki nastajajo v gos- podinjstvih in gostiščih, trgovinah, predstavljajo dobro tretjino vseh odpadkov. Če organske odpadke ločimo od ostalih, jih ločeno odpeljemo na kompostar-no in skompostiramo, se skupna količina odpadkov zmanjša za eno tretjino s kompostiranjem. Tako preprečimo nekontrolirano gnitje, razkrajanje odpadkov in onesnaževanja zraka in podtalnice. Hkrati pa pridobivamo kompost, ki je naravno gnojilo in lahko v celoti nadomesti vse umetne pripravke, za katere vemo, da so naravi neprijazni. Organske odpadke zavijemo v papir, nikakor pa jih ne oddajamo v plastičnih vrečkah! PAPIR DOMA: časopisi, revije, zvezki, knjige, koledarji, ovojnice, reklamni listi, katalogi, kartonska embalaža (manjša, zložena, papirne vrečke),... V SLUŽBI: pisarniški papir, arhiva, kartonska embalaža,... KAM: NE: plastične vrečke, fascikli z mehanizmom, plastične mape, celofan in darilni papir iz umetnih mas, špirale na koledarjih in zvezkih, stranice rokovnikov iz umetnih mas, tapete, tetrapaki, vreče za cement, krmo, lepilni trakovi, umazan papir, uporabljeni kozarci in krožniki iz papirja, mokre papirne brisače in prtički,,.. ZAKAJ ZBIRAMO PAPIR? Vemo, da za proizvodnjo papirja uporabljamo celulozo, to pa pridobivamo iz lesa. Nešteto zdravih dreves, ki jih narava nujno potrebuje, da bi ohranila ravnovesje kisika v ozračju, mora pasti, da lahko izdelujemo papir. Poraba papirja se povečuje, to lahko merimo že po napolnjenosti domačih nabiralnikov. Žalostno je, da sekamo drevesa za izdelke - reklame, ki jih večina še prebere ne. Naj ne končajo v smeteh -odnesite jih na ekološki otok, da jih bomo lahko zbrali, stisnili v bale in odpeljali v papirnice. Vsak človek lahko z zbiranjem starega papirja v svojem življenju reši veliko dreves! KAKO PRIPRAVIMO PAPIR ZA ODDAJO? Kartonske škatle razstavimo in zložimo, časopis in ostale papirje pa oddajamo, ne da bi jih povezovali ali lepili z lepilnimi trakovi. Tako bodo zavzeli kar najmanjšo prostornino vzabojni-kih in olajšali delo delavcem na prebi-ralnici. STEKLO DOMA: nepovratne steklenice, stekleni kozarci za vlaganje sadja in zelenjave, razbiti kozarci,,,. V SLUŽBI: nepovratna steklena embalaža,... KAM: NE: plastenke, kozarci in steklenice z vsebino, keramika, ravno okensko steklo in avtomobilsko steklo, žarnice, ogledala, kristal, pokrovčki steklenic in kozarcev. ZAKAJ ZBIRAMO ODPADKE IZ STEKLA? Proizvodnja stekla iz kremenčevega peska je dražja kot predelava starega stekla, saj zahteva višje temperature in s tem večjo porabo energije kot staro steklo. KAKO PRIPRAVIMO ODPADKE IZ STEKLA? Vsej stekleni embalaži odstranimo pokrovčke in zamaške, saj ti pri predelavi motijo, oziroma na koncu postopka postanejo nekoristen odpadek. Plastične in kovinske pokrovčke in zamaške odložite v zabojnike za ostale koristne odpadke! OSTALI KORISTNI ODPADKI DOMA: nepovratne plastenke za osvežilne pijače, kis, gospodinjska olja, pralne tekočine, šampone, mlečne izdelke, sirupe, pločevinke za pijače, konzerve s hrano za ljudi in za male živali, čiste folije, čiste plastične vrečke, kovinski in plastični pokrovčki, drobni pločevinasti odpadki, tetrapaki, čista aluminijasta folija, manjši kosi stiropora, zamaški, pokrovčki V SLUŽBI: ovojna folija, plastenke, kozarčki za pijačo, tetrapaki, zamaški, pokrovčki, stiropor, hoboki, plastični sodi, gajbice, vedra,.., NE: plastenke ali pločevinke z ostanki nevarnih snovi (barve, laki, razredčila, topila, sirupi, gnojila), embalaža z ostanki živil, večji kosi kovin, avtomobilski deli, organski odpadki,... ZAKAJ ZBIRAMO PLASTENKE IN PLOČEVINKE? Materiali iz umetnih mas so v večini narejeni iz naftnih derivatov. Z zbiranjem in recikliranjem umetnih mas lahko ohranimo del neobnovljivih virov Zemlje. Pri izdelavi pločevine iz starih pločevink porabimo veliko manj energije kot pri obdelavi železove rude. Poleg tega ti materiali zelo počasi razpadajo in leta bremenijo deponije. KAKO PRIPRAVIMO ODPADKE IZ UMETNIH MAS? Plastenkam odstranimo zamašek, jih izpraznimo in splaknemo s tekočo vodo. Pločevinke očistimo ostankov vsebine, splaknemo z vodo. Enako ravnamo s tetrapaki, te tudi zložimo, da bodo v zabojniku zasedli čim manj prostora. Upoštevajte dejstvo, da bodo odpadki romali skozi roke prebiralcev na sortirni liniji, zato jim s splakovanjem in odstranjevanjem ostankov vsebine olajšate delovne pogoje! EKOLOŠKI KOTIČEK NEUPORABNI ODPADKI DOMA in V SLUŽI: Smeti od pometanja, drobni, plastični, aluminijasti in iz drugih umetnih mas izdelani odpadki, uporabljeni higienski izdelki (plenice, vložki, vata, poličke), čevlji, embalaža iz sestavljenih materialov, celofan, večje kosti, umazana folija, plastične vrečke, cigaretni filtri in pepel. Tekstil odlagajte le v primeru, da ne morete počakati na posebno akcijo zbiranja. NE: vsi koristni odpadki in organski odpadki iz kuhinj in vrtov, nevarni odpadki VSI SE MORAMO POTRUDITI, DA BO OSTANKOV ODPADKOV ČIM MANJ. TAKO BOMO RAZBREMENILI ODLAGALIŠČA, STROŠKI ZA RAVNANJE Z ODPADKI BODO MANJŠI, OKOLJE PA ČISTEJŠE. PREMISLITE IN NASLEDNIČ SHRANITE PLOČEVINKO ALI TETRAPAK TER JU ODLOŽITE MED KORISTNE ODPADKE, NE MED SMETI! S pravilnim ravnanjem z odpadki ohranjamo ravnoveaje v naravi! Poskuaimo popraviti škodo, ki amo jo do sedaj že naredili z nepotrebnim odlaganjem neselekcioniranih odpadkov NEVARNI ODPADKI DOMA: ostanki barv, lakov, čistil, razredčil, škropiv, mineralnih olj, maziv, pesticidov, stara zdravila, živosrebrni termometri, neonske žarnice, baterije, akumulatorji, olje iz fritez,,.. V SLUŽBI: vse nevarne odpadke, ki nastanejo v dejavnosti ali proizvodnji je potrebno oddati podjetjem, ki so pooblaščena za zbiranje in nenevarno uničenje odpadkov. KAM: akcije zbiranja nevarnih odpadkov NE: gume, aparati, neuporabni nenevarni odpadki ZAKAJ MORAMO NEVARNE ODPADKE ZBIRATI POSEBEJ? Nevarni odpadki, pomešani z drugimi ostanki odpadkov na deponiji razpadajo in nevarne snovi lahko prodrejo do podtalnice oziroma naše pitne vode, ki jo za dolga leta onesnažujejo. Samo nekaj litrov olja lahko povzroči pravo katastrofo!!! gospa Majda Ivanov (foto: D. Z.) EKOLOŠKI OTOKI SO Uspelo nam je za našo krajevno skupnost v prvi fazi urediti 7 ekoloških otokov. Na Mirni so: pri Pošti, pri PC Mercator, pri Ljudski tehniki, postavili pa smojihtudi v Zabrdju, na Gomili, na Selu in na Ševni-ci. Krajanom smo s tem zagotovili ločeno zbiranje nekaterih vrst komunalnih odpadkov, Na vsaki posodi na ekološkem otoku je označeno, kam odlagamo papir, kam plastika in kam steklo. Priporočamo vam, da odpadke glede na oznake na zabojnikih tako tudi odlagate. Starosti, ko bi onemogli postali breme drugim in žalost sebi, nas je vseh strah. Groza nas je ob misli, da nekoč ne bo nikogar več skrbelo za nas, da ne bomo nikjer več dobrodošli, da ne bo nikomur večmankakonamje.Vnašempridobit-niško naravnanem svetu je prostora le za zdrave in krepke ljudi, ki lahko kaj dajejo. Žal. Take in podobne misli so me napotile v Dom starejših občanov, da iz prve roke izvem, kako je lahko v tistem življenjskem obdobju, ko bi moral človek uživati sadove svojega dajanja, poskrbljeno za nas. Direktorici doma gospe Majdi Ivanov ni bilo žal časa za Krajana, čeprav jo ODMEVI NEKDO TE MORA IMETI RAD OBISK PRI DIREKTORICI DOMA STAREJŠIH OBČANOV MAJDI IVANOV ]unf ODMEVI oblegajo številni obiskovalci. Predvsem zato, ker so vzorno zastavili organizacijo dela. »Začetki so bili nezavidljivi, najbrž si ne bi nihče želel takega direktorstva. Ob otvoritvi 1999 je bil dom popolnoma prazen. Za opremo smo morali najeti kredite, opremljamo pa postopno še danes. To se seveda pozna v ceni oskrbe. Če ne bi bilo kreditov, bi imeli povprečno ceno, tako pa smo med 58 domovi v Sloveniji na četrtem mestu. Starejši domovi so opremo dobili od države, zato je bivanje pri njih lahko cenejše. Cena bivanja v dvoposteljni sobi znaša 90.000 SIT mesečno, v enoposteljni je nekoliko višja, če pa ste pripravljeni na bivanje v sobah z več stanovalci, bo treba odšteti manj denarja.« Mi smo kmečka občina in če se odločite za bivanje v domu, sta prvi finančni vir kmetija in sredstva otrok. Le državna pokojnina, ki so jo dodelili v zadnjem času, nekoliko rešuje neenak položaj kmetov. Mnogi so mislili, da se bodo v novi dom vrnili domačini, ki bivajo po ostalih domovih v Sloveniji, a jih je prišlo le polovica. Ne toliko zaradi cene, močnejši razlog je, da se ljudje navadimo okolice, sklepamo prijateljstva in zato nasilna ločitev povzroči pri starejših hude, nepopravljive travme. Pa vendar je dom zaseden in trenutno čaka na prostor deset prosilcev.« Prijetno, čisto in prijazneje pri njih, osebje je ljubeznivo, prostori so svetli in polni sonca. »Dobri odnosi in čistoča, to je moje (kopanje, sprehajanje, vožnja k zdravniku, opravila v kuhinji...), prav tako so v pomoč tudi trije delavci z javnih del. Novost so zunanji sodelavci, ki jih usposabljamo kot vodje skupin za samopomoč. Stanovalci se tako lahko po interesih vključijo v manjše skupine in razpravljajo o vsem, kar jih teži. Tako so drug drugemu v oporo. Ukvarjajo se z ročnimi deli, pišejo, obiskujejo kulturne prireditve, veliko jih pomaga pri vsakodnevnih opravilih v pralnici, kuhinji, jedilnici, za kar so simbolično nagrajeni. Tekmujejo v urejenosti balkonov in oken in skrbno gojijo cvetje skozi vse leto. Skupina štirinajstih pevk je ustanovila zbor Vesele Trebanjke, ki ne nastopa le pred domsko publiko. V dom prihajajo prostovoljke Rdečega križa, člani Karitasa, redni obiskovalci so učenci Osnovne šole Mirna. Najbolj si naši stanovalci namreč želijo druženja. Za vse drugo poskrbimo mi. Redno prihaja zunanji pediker, dvakrat tedensko lahko v hiši obiščejo frizerja, trikrat prideta zdravnik in psihiater. Imamo dobro fizioterapijo, ki je v pripravi tudi za zunanje uporabnike. Tu je izredno lepo urejena kapela, ki ni namenjena le verskim obredom, saj se lahko stanovalci tja zatekajo tudi v želji po iskanju miru. Prvi v Sloveniji smo odprli oddelek za dementne stanovalce. Demenca ni bolezen, je sindrom, ki se začne z depresijo in pozabljanjem, ljudje se vrnejo na raven otroka, so izgubljeni, jočejo in se bojijo vsega in vsakogar. Zdaj so združeni na enem mestu, ne tavajo več po hiši. Prostore zanje smo uredili zelo domače, sami si pripravljajo zajtrk, z njimi je ves čas stalna skupina sodelavcev, ki jih pomirjajo s pogovori in druženjem. Pomembno je, da bi vsi naši stanovalci živeli v domu kot doma.« Potem sem si vse lahko še ogledala, Okolica je vzorno urejena. Ko bodo zrasla zasajena drevesa, bo tu še prijetneje, saj nevajene oči francoski stil gradnje stavbe z neizrazitimi balkoni nekoliko moti. Sobe so prostorne, svetle, pisane zavese pričarajo domačnost. Vse je dišeče čisto. Na hodnikih so rože, ki sojih podarili občani. Tudi vi, dragi bralci Krajana, jih lahko razveselite s kako lončnico, ki je postala že prevelika za vaše Trma in radovednost sta ji pomagali premagati ovire in razčistiti probleme, pred katerimi bi že marsikdo odnehal. Obiskovala je domove doma in po svetu, se učila in iskala najboljše rešitve. »Upam trditi, da smo še vedno zelo socialna država; pri nas manjkajoča sredstva za posameznike še vedno dodaja občina. Po svetu ni tako (Nemčija, Danska), ljudje se tam od vstopa v službo zavedajo, da morajo prihraniti za starost. V domove pridejo šele, ko so izkoristili vse možne oblike pomoči: dostava kosil, pomoč na domu, dnevno ali začasno bivanje v domu, v primeru, da so svojci odšli na dopust ali potovanja (vse to vam nudi tudi že trebanjski dom). vodilo. Želim, da bi bili prijazni, da bi stanovalci v našem domu živeli zadovoljno, dejavno in samozavestno. Pri tem gre vsa zahvala kolektivu, ki je sicer mlad, a izraža izredno pripadnost in ravna s stanovalci kot z najožjimi svojci. Ni vedno lahko. V domu je 140 stanovalcev, od tega se jih le 60 hrani v jedilnici. Normativ zaposlenih določa država, ta pa je majhen in če bi delalo v domu le tolikšno število ljudi, bi opravljali delo kot tekoči frak. Zato je dobrodošla pomoč vojakov, ki se odločajo za civilno služenje vojaškega roka. Od vsega začetka jih je v domu vedno osem in ti dvigajo kvaliteto dela. Pomagajo pri vseh opravilih ODMEVI stanovanje. Stene prostornih hodnikov bi bile veliko prijaznejše, če bi otroci z naših šol narisali kaj veselega zanje, a jih direktorica zaman prosi. Ob odhodu sem poklepetala še z naključnimi stanovalci, kajti vsi štirje krajani naše krajevne skupnosti so bili v času mojega obiska nedosegljivi. Nisem jih vprašala po imenih, le po počutju. Pohvalili so organizacijo dela v domu. Muči pa jih dolgčas, manjka jim stik s svetom, obiski svojcev so redki ali pa jih sploh ni. »Tri leta sem tu, a me ni še nihče od mojih obiskal,« mi je razložila gospa, ki se zna ubadati z vsem mogočim, zato njene besede niso zvenele kot očitek. To je bila tiha tožba, ki dolgo boli. Pa moja sogovornica ni edina, na katero so svojci pozabili. Le kako je urejen ta naš svet. Smo res tako globoko zakopali človečnost? B. Kraljevski V aprilski številki Glasila občanov občine Trebnje je bilo v prispevku o novih zabojnikih v vinskih goricah navedenih precej netočnih podatkov, zato je Komunala Trebnje na Uredništvo posredovala odgovor in v njem popravke, katerih pa glavna urednica v naslednji številki ni objavila. Ker se informiranje nanaša tudi na občane naše krajevne skupnosti, smo se odločili članek objaviti v Krajanu. Novi zabojniki v vinskih goricah V Komunali Trebnje smo veseli pobude odgovorne urednice Glasila občanov, naj posredujemo prispevke za objavo, imamo pa skoraj pri vsaki objavi prispevka grenak priokus, ki ga dobimo zaradi spreminjanja vsebine posredovanih tekstov, kar si očitno privošči kar glavna urednica, ne da bi nas o svojih namerah predhodno obvestila. Doslej nam je namreč od vseh člankov le enega posredovala v avtorizacijo. K prispevku o pitni vodi, ki jo pijemo iz vodovodnega sistema Temenica, smo dodali tudi tabelarični prikaz analiz ZZV iz Novega mesta, iz katerega bi lahko bralci nedvoumno ugotovili, da pijejo izredno kakovostno pitno vodo, pa tabela na žalost ni bila objavljena, V prispevku o novih zabojnikih v vinskih goricah je vtkanih mnogo individualnih razmišljanj, kijih nismo mogli videti pred objavo in ki so plod nerazumevanja sistema širitve odvoza komunalnih odpadkov na področja zidanic in vikendov. Pred uvedbo odvoza komunalnih odpadkov s področja zidanic je komisija obiskala odjemna mesta skupaj s predsednikom krajevne skupnosti Dolenja Nemška vas. Komisija je obšla vsa odjemna mesta in če posamezni lastniki objektov tedaj na kraju samem niso pridobili vseh informacij, bi lahko te dobili naknadno tako na sedežu podjetja kot na krajevni skupnosti. Da so posamezne posode za odpadke postavljene "na črno", ne drži, saj smo pri urejanju odjemnih mest (utrditev in položitev kulir plošč) predhodno pridobili soglasja lastnikov individualnih parcel, na posameznih mestih pa postavili posode ob cesti v območju cestnega telesa, kjer gre za SLR. Da bi na področju vinskih goric uvedli tudi sortiranje oziroma ločeno zbiranje odpadkov, se seveda s pobudniki strinjamo, je pa na potezi lokalna skupnost, ki naj v tej smeri začne ustrezne postopke, posreduje pobudo in zagotovi potrebne pogoje. Glede stroškov za zabojnike je prikazani izračun v Glasilu občanov povsem napačen. Avtorica članka ga je najbrž objavila s slabimi nameni. Za krajevni skupnosti Dolenja Nemška vas in Trebnje je bil uveden odvoz s področja zidanic in vikendov v letu 2001 za 276 objektov oziroma uporabnikov. Na odjemna mesta smo namestili 28 zabojnikov, kar predstavlja en zabojnik za 9,86 objekta. Stroški nabave so znašali 1,680,000.00 SIT, stroški denarja (obresti za pet let) 1,350.000.00 SIT, ureditev odjemnih mest pa je stala 531.600.00 SIT. Stroški znašajo skupaj 3.561.600.00 SIT, prihodkov pa bo za pokrivanje v petih letih 3,510.720.00 SIT. In še o lažjih vozilih, ki naj bi odvažali komunalne odpadke ter o miru "tam gori, kjer hram stoji". Komunalne odpadke lahko po veljavnih predpisih odvažamo samo z ustreznimi vozili, s katerimi se lahko kontejnerji ustrezno praznijo in kjer pri prevozu ne prihaja do iztresanja odpadkov, mir pa tudi ni prizadet, saj komunalno vozilo v gorice pripelje enkrat tedensko, pridni vinogradniki pa danes pri svojem tehnološkem postopku obdelave uporabljajo mnogo ropotajočih pripomočkov, kot so motorne škropilnice, kosilnice, ipd. in kar hrupni so celo ob nedeljah in praznikih, kosi predvsem glavna urednica želi svojega miru pa ga očitno v naših lepih goricah ne najde. KOMUNALA TREBNJE Direktor: Pavel JARC, inž. str. Janez Kolenc MALI OGLAS Punčko prodamo, s koškom in samo. Je razborita, še bolj navita. Rada se joče, če je mogoče, noč ti skazi. Sobo pospravi stem, da razstavi hlačice, majčke, punčke in zajčke zmeče po tleh. Skledo pomije, da jo razbije. Zna še zagosti drugega dosti. In še pripis: Dober vam vtis res naredi. Se že kesava in je ne dava očka in mama. HUPI ZIBERT Poznamo ga bržkone vsi krajani, eni bolj, drugi manj; vsem pa se misli srečajo v eni točki: Rudi Žibert je dober človek. Nerad je pristal na pogovor, saj je v svoji skromnosti našel vrsto izgovorov, da bi dal prednost bolj zaslužnim, bolj znanim in pomembnim krajanom, ki naj bi sodili vto rubriko. Vendar sem vztrajal... Seveda bomo poiskali tudi te ljudi, ki brez dvoma med nami so. Predlogi krajanov in pripravljenost izbrancev za pogovor so vnaprej dobrodošli! Rudija sem spoznal na začetku leta 1961, ko je že nekaj let "združeval delo" v takratni Tovarni šivalnih strojev na Mirni. O otroških letih in o tem, kaj ga je privedlo na Mirno, je povedal: "Spomini na mojo rano mladost so bolj žalostni. Rodil sem se leta 1932 v Franciji, kjer je oče kot rudar služil kruh za našo kar številno družino. V domovino smo se vrnili leta 1938, ko je oče pri Krmelju kupil majhno kmetijo, vendar je dve leti po koncu druge svetovne vojne zbolel in umrl. Kot petnajstletnik sem v delavnicah premogovnika v Krmelju začel z ukom za kovinarja. Navdušili so me za poklic strugarja. Zadnji letnik sem dokončal v delavnicah idrijskega rudnika živega srebra, ki je bil takrat še eden najpomembnejših tovrstnih rudnikov v Evropi. Po odsluženju vojaščine sem leto in pol delal kot rudar v Krmelju. Naporno delo šest dni v tednu, ob nedeljah pa udarniška dela za rudniške potrebe (prestavljanje prog, urejanje deponij in okolice,...) smo zdržali le mladi in utrjeni delavci. Ker rudniku Krmelj tudi zaradi objektivnih razmer (nekvaliteten premog) ni šlo najbolje, sem se odločil, da delo poiščem drugje. Zvedel sem, da na Mirni vpeljujejo proizvodnjo šivalnih strojev. Po nočnem "šihtu" sem se v nedeljo zgodaj zjutraj z vlakom pripeljal na Mirno, poiskal direktorja Bulca in res: dobil sem delo, ki sem ga bil vesel. Po treh letih sem imel v žepu že tudi takratni mojstrski izpit. Napredoval sem v pomočnika obratovodje in po osmih letih dela v tej tovarni odšel za dobro leto na delo v Nemčijo. Vleklo me je domov in ker sem nemščino že kar dobro obvladal, sem se po nekajmesečnih "probah" ustalil na Dobu, kjer sem kot mojster nekaj let vodil strojni oddelek, nekaj let sem delal tudi kot vodja priprave dela - skupaj osem let. Med tem sem končal tudi višješolski študij in se zaposlil v trebanjskem Trimu, kjer sem sedem let vodil prodajo proizvodov. Za tri leta sem odšel v IMV Novo mesto- prodajni sektor, servisiranje in nadomestni deti, nato sem bil premeščen na mesto direktorja IMV TOZD Mirna. Zadnja leta svojega dela v podjetjih sem zaključil kot tehnični vodja v TOZD-u Mirna. V IMV sem tako skupaj delal deset let." Kraian: Štiridesetletno delovno obdobje je najbrž tudi tebi kar prehitro minilo; zanimivo pa je, da se mnogo detajlov iz otroških, najstniških in mladostnih let, tako živo spominjaš. Kako pa sedaj kot upokojenec preživljaš dneve in mesece? Vem, da tvorno sodeluješ v več organizacijah. "Rad sodelujem v društvih, kjer menim, da lahko kaj koristnega postorim. Tako že vrsto let delam v vodstvu Lovske družine Mirna predvsem zaradi ljubezni do narave in živali v njej. Pred kratkim mi je potekel mandat predsednika Zveze društev upokojencev občine Trebnje, še bolj aktivno pa sem se ukvarjal z organiziranjem univerze za 3. življenjsko obdobje v občini, kjer smo izpeljali kar nekaj zelo zanimivih krožkov, s katerimi smo obogatili življenje. Pri srcu mi je tudi pohodništvo. Ta sekcija mirnskega upokojenskega društva je ena najdejavnejših in vanjo se vključuje vse več članov." Kraian: Vem, da poleg vzorno obdelanega vrta doma pri hiši prideluješ tudi sadje na zemlji nekdanjega doma. Ali je to pridobitna dejavnost? "Kje pa! To je kar težko delo, ki pa ga z veseljem opravljam. Res imam v Govejem Dolu pri Krmelju sadovnjak, ki mi je prirasel k srcu in z ženo skoraj vsak dan po nekaj ur preživiva (delovno) v njem. Negujeva ga kot otroka, v jeseni pa iz njega iztisneva vsaj toliko, da pokrijemo stroške. Prav zares rad delam in velikokrat sem že ponovil, da imam ta privilegij, da lahko delam. Veliko jih je namreč, ki v mojih letih iz kakršnegakoli vzroka že ne morejo gospod Rudi Žibert (foto: D. Z.) delati. Moje geslo je: V delu /e rešitev za vse probleme!" Kraian: V tvojem dolgoletnem krmarjenju na odgovornih delovnih mestih si najbrž naletel tudi na težave, ki so bile povezane s politiko. Zanima me, kako si jih prebrodil in v kateri stranki danes deluješ? "Nikoli v življenju se nisem strankarsko opredeljeval. Tudi s politiko se nisem ukvarjal. Tak bom do konca. Moram pa reči, da so bila moja načela še Iz mladostnih let proletarska, zato mi današnji režim, ko velja le kapital, ni všeč. Vse premajhno težo imata človek in njegovo delo." Kraian: Imaš morda kakšno sporočilo za naše krajane? In navsezadnje, kako se počutiš na naši Mirni? "Dobro, da si me to vprašal. Kar nekako nerodno mi je, vendar priznam, da sem si na Mirno želel že v mladeniških letih. Vseskozi, odkar sva z ženo zgradila na Rojah dom, to pa bo kmalu štirideset let, sem srečen človek. Dejstvo, da sem v vsem tem času marsikaj naredil tudi za kraj, me navdaja z zadovoljstvom. Še posebej sem vesel, da so me pravi Mirnčani sprejeli za krajana in da sva tako z ženo pridobila "državljansko pravico". V reku: Dober sosed velja več kot vsa žlahta, je veliko resnice. Žibertovi so odlični sosedje in vsi krajani smo jih lahko le veseli." V reku: Dober sosed velja več kot vsa žlahta, je veliko resnice. Žibertovi so odlični sosedje in vsi krajani smo jih lahko le veseli." Rudi bo decembra praznoval sedemdesetletnico življenja, zato mu ob jubileju že naprej iskreno čestitamo! D. Z. KOŠČKI SONCA STANKO TOMŠIČ - življenje piše najlepše gledališke zgodbe »Premlad sem, da bi pisali o meni, veliko je starejših, ki bi si to bolj zaslužili,« seje najprej branil pogovora, a sem ga le prepričala s tistim znamenitim rekom, ki pravi, da znamo vse premalokrat pravočasno komu reči hvala. Verjetno se tudi naši bralci spominjate drobnega fantiča, ki je tako junaško razdiral šale v vlogi dolenjskega strička in vmes v prijetni domači govorici povedal tudi marsikatero pikro na račun aktualnih dogodkov. »Drži, brez gospe Slavke Kramer bi najbrž mojega navdušenja za gledališče ne bilo, pisala mi je besedila za šolske proslave in druge prireditve, najbolj pa sva zaslovela, ko je tudi televizija prenašala zabavno prireditev v Novem mestu Boš videl, kaj dela Dolenc. Niti najmanj pa ni res, da sem bil tako strašno korajžen, kot pravite, vedno me je bilo obupno strah in zadovoljen sem bil šele, ko sem videl odobravanje publike. Ta strah se me drži še danes, čeprav je nekoliko manjši. In zakaj sem sedaj prešel na tragične tekste? Mislim, da je smeh ljudem sicer potreben, da pa vendar ne škodi, če gledalec ob predstavi tudi kaj razmišlja. Komedija mi kot človeku ne leži, pa vendar si želim, da bi se v Klasu lotili tudi kakega vedrega teksta, sebi in gledalcem v veselje. Moja ljubezen pa je tragedija, saj daje moč čustvom, da se razplamtijo.« Obeh se drži napetost pred uprizoritvijo Veronike Deseniške na mirnskem gradu, zato se ves čas vračava k tej temi. »Veliko si obetam od romantičnega večera na gradu. U pam, da bodo gledalci začutili tragiko ljubezenske zgodbe, spoznali bodo, da se ljudje danes spopadamo z enakimi problemi, da so notranji boji vedno prisotni in da človek najbolj trpi, ko se odloča med dvema zanj enako pomembnima stvarema. Šele po odločitvi morda izve, ali je ravnal prav. Mogoče bo po predstavi kdo stisnil k sebi svojo ženo ali dekle, srečen, ker ga ni doletela usoda junakov tragedije. Čustva so bila v zgodovini človeštva vendarle vedno enaka, zmeraj so bile prisotne bolečine.« Veliko in poglobljeno razmišlja. Tehta besede. Vse, kar pove, ima težo. Nenavadno za fanta, ki mu je komaj štiriindvajset let. Žensko radovedno zavrtam vanj, ali ima morda grenke izkušnje. »Marsikaj sem že izkusil v življenju, predvsem pa sem tak človek: občutljiv in ranljiv. Sicer pa je svet zanimiv tudi zato, ker smo ljudje različni, ker različno dojemamo vse okrog sebe in nas prizadenejo različne stvari.« Ob Stankovem pripovedovanju se spomnim Cankarja: Srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti. Začudi in pretrese resnica, da mlad človek na pragu življenja premore toliko resnobe in občutljivosti. Potem se lotiva bolj prozaičnih stvari, kajti Krajan je vendar informativne narave in lahko bi nama še kdo zameril, da sva preveč literarna. Začeti bi morala pravzaprav na začetku: kako je zaživel Klas, kako je študentu uspelo združiti in obdržati skupino mladih navdušencev ob vseh napornih vajah, odrekanju prostemu času in vsemu, kar mladi sicer razumejo kotzabavo. »Veliko sem slišal o Škofjeloškem pasjonu. Hitro se navdušim za stvari in tako sem v domišljiji že videl slike posameznih prizorov. Sedel sem za računalnik in dejanja so nastajala izredno hitro, živo sem videl tudi že igralsko zasedbo. Ko sem pisal, sem že slišal govoriti posamezne nastopajoče. Za vsak lik v Pasjonu sem si zamislil koga od znancev in prijateljev. Večina izbranih je vloge sprejela takoj, le eden je odklonil sodelovanje. Vsi pa so se lotili dela z navdušenjem. Zase na začetku niti približno nisem vedel, koliko dela me čaka, saj sem bil prav za vse sam. Danes je drugače. Klas je društvo, kjer se delo deli na posamezne člane. Za večino upam trditi, da čutijo pripadnost društvu in so ponosni na svoje članstvo. Društvo je plod skupnega dela, zato nismo več odvisni od posameznika.« Pa se zavedaš, da si še vedno duša Klasa? Da si še vedno gonilna sila, ob kateri društvo obstane ali pade? »Nekaj igralcev je zelo zagnanih, nekateri pa so zaradi različnih predstav o vsebinskem delovanju društva po ustanovitvi leta 1999 odšli. Želim namreč, da bi sleherni razmišljal po svoje, da društvo ne bi bilo politično obarvano, kulturno dogajanje nadstrankarsko, vsem nam pa skupna le ljubezen do gledališča in tistega, čemur radi kratko rečemo »lepo«. Njegova skromnost in umirjenost sta včasih prav varljivi. Že dolgo vem, da se za vsem skriva odločna osebnost, sposoben organizator, ki ve, kaj hoče, ki pa seje vendarše pripravljen učiti in prisluhniti drugim. »Znanje o gledališki režiji sem nabiral na različnih seminarjih, vendar mi je več od vseh teh učenih srečanj dal dr. Marin, ko nam je neformalno in dobrohotno delil nasvete.« Bodoči sanitarni inženir zdaj piše diplomo, sicer pa civilno služi vojaški rok v Domu starejših občanov v Trebnjem. »Svoje življenje ocenjujem kot zelo pestro, polno veselja in stresov, rad hodim po robu, eksperimentiram, poskrbim, da mi ni nikoli dolgčas, pa se mi zato včasih nabere preveč dela, da bi mu bil kos. Občudujem ljudi, ki jim uspe živeti brez stresov in evforičnih občutkov. Rad imam življenje, lepoto. Srečen sem, če srečo lahko delim z drugimi.« Klas in njegovo delovanje sta ti torej izpolnila življenje. »Če bi Klas propadel, bi bil to eden hujših udarcev in lastnih neuspehov.« Prijetno se je družiti z nekom ki zna biti srečen, ki se zna pomiriti z življenjem, ga sprejemati takega, kot je in iz njega iztržiti največ. B. Kraljevski PONOVNO JE ZAŽIVELA LJUDSKA TEHNIKA MIRNA Skupina devetih fantov se že dva meseca dobiva vsak petek od 18.00 do 20.00 ure v prostorih Preventa, ki poleg prostorov začasne OŠ nudi tudi manjšo delavnico LJUDSKI TEHNIKI MIRNA. Oba Gašperja, Miha, Lino, Vito, Jan, Blaž, Klemen in Grega ob mentorstvu Kolenc Janeza in Breč Borisa izdelujejo modele letal. if m l'r« Mirnski Prevent je prisluhnil tudi mladim modelerjem. KOŠNJA ZELENIC OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH Že večkrat so se na sedež krajevne skupnosti obrnili naši krajani in protestirali košnji zelenic ob nedeljah in praznikih. Prav na te dneve si posamezniki želijo miru, drugi pa ravno v tem času vidijo priložnost, da uredijo okolico svojih domovanj. Kaj storiti? Ali naj apeliramo na tiste, ki želijo ob nedeljah in praznikih urejati svojo okolico, naj tega ne počno, ali naj spodbudimo še vse ostale, ki so ob navedenih dnevih po mnenju onih preveč pasivni, naj se še ti odločijo za delo? Zagata je prevelika, zato vam predlagamo, da tako eni kot drugi sami presodite o svojih ravnanjih in se odločite za najboljšo rešitev. Ali si ob nedeljah in praznikih ne zaslužimo miru? DEJAVNOST LJUDSKE TEHNIKE V prejšnjem Krajanu smo objavili, da pričenjamo z modelarskim tečajem in izdelavo prostoletečih modelov. Do konca šolskega leta bo izdelanih devet modelov, ki jih šolarji z veseljem in potrpljenjem dokončujejo. Opravili bomo še razstavitev in pa pravo tekmovanje za to kategorijo modelov. Poleg te dejavnosti bomo v počastitev krajevnega praznika montirali v izložbo PC Mercator - železnina manjšo razstavo starih primerkov fotoaparatov, telefonov, radioaparatov in pa televizorja. Prav slednji in pa eden izmed radioaparatov sta prva, ki sta delovala na Mirni. Zanimivo bo pogledati tudi telefone, med katerimi je tudi lesen, ki je nastal pred letom 1900. Razstava bo od 27. maja do 10. junija 2002. LJUDSKA TEHNIKA MIRNA VABILO NA KLEPET S PERICAMI Že lani, ko so marljivi krajani Sela pri Mirni očistili in obnovili star vaški vodnjak, je padla ideja, da bi se ob tem studencu pa tudi nekaj dogajalo. Nekoč je bil to zelo živahen del vasi, kjer so preko celega dne potekala zanimiva opravila. Zjutraj in zvečer so napajali živino, čez dan pa so gospodinje s škafi prihajale po vodo. Nekoliko daljše opravilo pa je bilo pranje perilo na kamnu. Seveda pa je ob tej priliki potekala sveža izmenjava vaških in ostalih novic med pericami Da bi to opravilo prikazali mlajšim in starejšim, se je aktiv kmečkih žena skupaj z vaščani odločil, da se vključi v program praznovanja letošnjega krajevnega praznika, Zato vas v nedeljo, 16. junija, ob 17. uri vljudno vabimo na prireditev Klepet s pericami. Da pa perice niso vešče samo pri pranju perila, ampak tudi pri pripravi dobrot, se boste prav tako lahko prepričali. Žeje si ne bomo gasili samo z vodo iz studenca, ampak tudi z dobro kapljico. VABI AKTIV KMEČKIH ŽENA IN VAŠČANI SELA OBVESTILO NOGOMETNA TEKMA -VETERANI Datum izvedbe: sobota, 08. 06. 2002 Kraj tekmovanja: igrišče NK Mirna (veliko travnato) Športna panoga: NOGOMET - VETERANI (nad 35 let, navzgor neomejeno) Sodelujoči: Veteranske ekipe: - NK AKUMULATOR MEŽICA - NK ELAN NOVO MESTO - NK SVOBODA LJUBLJANA - NK DANA MIRNA Terminski razpored: od 15.30 uri - prva polfinalna tekma ob 16.40 uri - druga polfinalna tekma ob 17.50 uri - tekma za tretje mesto ob 19.00 uri - tekma za prvo mesto Število sodelujočih: 70 Organizator: Športna zveza Trebnje v sodelovanju s KS Mirna OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da bo zaradi povečanega obsega dela na sedežu Upravne enote Trebnje in nadomeščanja bolniške odsotnosti, Matični urad Mirna do nadaljnjega odprt za stranke ob ponedeljkih od 7.30 do 11.00 in od 11.30 do 14.30 ure. Hvala za razumevanje. UPRAVNA ENOTA TREBNJE OBVESTILA-OGLASI PROGRAM PRAZNOVANJA KRAJEVNEGA PRAZNIKA od ponedeljka, 27. maja, do ponedeljka, 10. junija razstava starih fotoaparatov, telefonov, radioaparatov in televizorjev v izvedbi Ljudske tehnike Mirna v izložbi PC Mercator Mirna-tehnični izdelki ponedeljek, 3. junija, ob 16. uri prvenstvo Mirne v balinanju na dvosteznem balinišču na Mirni -organizator Društvo upokojencev Mirna torek, 4. junija, ob 16. uri prvenstvo Mirne v pikadu v gostilni Kolar - organizator Društvo upokojencev Mirna sreda, 5. junija, ob 16. uri prvenstvo Mirne v šahu v gostilni "Pri Francki" - organizator Društvo upokojencev Mirna sreda, 5. junija, ob 19. uri otvoritev razstave akademske slikarke (domačinke) Tine Krhin v avli osnovne šole Mirne - razstava bo potekala do 23. junija -kulturni program ob otvoritvi razstave bo pripravila OŠ Mirna sreda, 5. junija, ob 19. uri otvoritev razstave Bionika - tehnika prihodnosti - v avli osnovne šole -organizator Tehnični muzej Bistra, gospa Romana Erhatič -razstava bo potekala do 23. junija -kulturni program ob otvoritvi razstave bo pripravila OŠ Mirna četrtek, 6. junija, ob 19. uri skupščina Badminton kluba TOM Mirna ob 10-letnici kluba v Domu Partizan na Mirni petek, 7. junija, ob 18. uri turnir v malem nogometu na igrišču OŠ Mirna (zaključek poletne lige) -ob 18, uri prva polfinalna tekma, ob 18.45 uri druga polfinalna tekma, ob 20.05 uri tekma za 3. mesto, ob 20.50 uri tekma za 1. mesto, ob 19.30 uri tekma mlajših dečkov do 10. leta starosti - organizator Športna zveza Trebnje petek, 7. junija, ob 19.30 uri Za Mirno z ljubeznijo v Domu Partizan -nastopali bodo Mešani upokojenski pevski zbor. Ženski pevski zbor Svoboda Mirna in Šentjernejski oktet -podelitev priznanj krajevne skupnosti Mirna sobota, 8. junija, ob 15.30 uri nogometna tekma veteranov na nogometnem igrišču Mirna -ob 15.30 uri prva tekma, ob 16.40 uri druga tekma, ob 17.50 uri tekma za 3. mesto, ob 19.00 uri tekma za 1. mesto -organizator Nogometni klub Mirna sobota, 8. junija, ob 16. uri ulična košarka na igrišču OŠ Mirna -nastopajo The Trools, ansambel Kon-trabant, otroke pa bo razveselil obisk klovna - na prizorišču bomo imeli jurčka pivovarne Union (odprti šank) - gostilna Kolenc- organizator TVD Partizan nedelja, 9. junija, ob 9. uri pokalna regijska tekma v streljanju na glinaste golobe na strelišču ob lovskem domu Lovske družine Mirna -organizator Lovska družina Mirna nedelja, 9. junija, ob 10. uri kolesarski izlet po obronkih krajevne skupnosti Mirna izpred OŠ Mirna -organizator TVD Partizan Mirna nedelja, 9. junija, ob 15.30 uri prikaz dejavnosti gasilskih društev v KS Mirna pri bazenu na Mirni - organizator PGD Ševnica (Janez Sladič) nedelja, 9. junija, ob 18. uri promenadni koncert Orkestra slovenske policije na zelenem platoju pod mirnskim gradom - na prizorišču bomo imeli jurčka pivovarne Union (odprti šank) - gostilna Kolenc sobota, 15. junija, ob 20.30 uri dramska predstava KUD Klas Mirna "Veronika Deseniška" na mirnskem gradu - vhod z mirnske strani po asfaltiranem dostopu - pot vam bodo razsvetljevale bakle, navkreber pa vas bodo spremljali zvoki srednjeveške glasbe nedelja, 16. junija, ob 17. uri klepet s pericami ob vaškem vodnjaku pod vasjo Selo - klepet organizira Klub kmečkih žena z bogato pogostitvijo VLJUDNO VABLJENI! Organizacijski odbor sveta KS Mirna OBVESTILO TURNIR V MALEM NOGOMETU Datum izvedbe: petek, 07.06,2002 Kraj tekmovanja: igrišče OŠ Mirna (asfalt) Športna panoga: MALI NOGOMET Sodelujoči: a) Najboljše štiri športne ekipe, ki so sodelovale v poletni ligi, ki jo organizira Športna zveza. Zmagovalna ekipa prejme prehodni pokal KS Mirna. b) Ekipi mlajših dečkov (do 10 let) Trebnjega in Mirne se bosta med seboj pomerili med polfinalom in finalom. Terminski razpored: od 18.00 uri - prva polfinalna tekma ob 18.45 uri - druga polfinalna tekma ob 19.30 uri - tekma mlajših dečkov ob 20.05 uri - tekma za tretje mesto ob 20.50 uri - tekma za prvo mesto Število sodelujočih: 50 Organizator: Športna zveza Trebnje v sodelovanju s KS Mirna V DANI d. d. SPET NEKAJ NOVEGA Tudi v podjetju Dana d, d. Mirna sledimo toku časa in smo se pripravili na prihajajočo sezono. V košarico osvežilnih negaziranih brezalkoholnih pijač s sadnim sokom pod blagovno znamko Multi Dan smo poleg že obstoječih petih okusov dodali še novega. Nov okus Multi dan grozdje z jabolkom vsebuje del sadnega soka belega grozdja in jabolčni sadni sok. Pijača je osvežilna in hkrati negazirana, kar pomeni, daje kot nalašč za osvežitev v vročih poletnih dneh. V skupino sadnih nektarjev vsem poznanih pod blagovno znamko DAN smo dodali tri nove okuse. Glede na raziskavo trga smo pripravili nova okusa gostega sadnega nektarja banana s pomarančo s 35% sadnim deležem in sadni nektar breskev in jabolk z 47% sadnim deležem ter bistri sadni nektar iz višenj s 35%> sadnim deležem. Vsi ti okusi so polnjeni v 0,2 I stekleno prenovljeno embalažo, ki je ohlajena primerna za osvežitev v enkratni količini tako doma, kot na izletu, zabavi in restavraciji. m Hkrati v našem podjetju sledimo trendu prehranjevanja potrošnikov in s tem pripravljamo tudi več različnih okusov maloenergijskih osvežilnih brezalkoholnih pijač. Na željo potrošnika in zahteve časa potekajo tudi spremembe na našem že obstoječem asortimanu izdelkov, ki bodo ustrezali čim večji skupini potrošnikov z željo, da ustrezali tudi Vam, Ne pozabite na nas tudi v prihajajočem času počitnic. V imenu kolektiva DANA d. d. ^__________pripravila Alenka AVGUSTIjy ŠPORT NOGOMETNI KLUB MIRNA OB ZAKLJUČKU TEKMOVALNE SEZONE 2001/02 V letošnji sezoni je nogometni klub Dana Mirna sodeloval v raznih ligah pod okriljem Nogometne zveze Slovenije in Medobčinske nogometne zveze Ljubljana kar s štirimi selekcijami, kar je največ v njegovi 35-letni zgodovini. Ob tem pa je dejavna tudi sekcija veteranov, ki občasno organizira ali se udeleži srečanj s podobnimi skupinami. Jedro kluba predstavlja članska selekcija, ki tekmuje v l. ligi MNZ. Starejši dečki (U-14) in selekcija mlajših dečkov (U-12), ki smo jo sestavili skupaj z nogometno šolo Portoval iz Novega mesta, pa tekmujejo v 3. ligi MNZ. Zelo smo veseli in ponosni, da nam je v letošnjem letu uspelo sestaviti ekipo cicibanov (U-IO), ki je dosegla že prve zmage. Skozi vse leto so marljivo vadili pod vodstvom trenerja Mateja Grabl- jevca. Potrebno je pohvaliti tudi starše, ki so se zelo dejavno vključevali in s tem prispevali k izpeljavi programa te selekcije. V letošnjem letu predvidevamo, da bomo začeli z vadbo dečkov starosti do 8 let. Podlaga za to odločitev je zanimanje nekaterih staršev. Več informacij na to temo lahko dobite pri vodstvu kluba. V sklopu prireditev ob krajevnem prazniku bo naš klub organiziral srečanje veteranskih ekip iz Mežice, Ljubljane, Novega mesta in z Mirne. Vabimo vse krajane in druge, da si ogledajo zanimive športne boje in mojstrovine prekaljenih nogometašev. Uprava NK MIRNA ŠOLSKI ŠPORT - OŠ MIRNA Spomladansko obdobje je izredno natrpano z različnimi športnimi tekmovanji. Mlajše učenke so zmagale na občinskem prvenstvu v rokometu, na področnem prvenstvu pa so osvojile 3. mesto. Lidija Gačnik je bila izbrana za najboljšo igralko turnirja. Mlajši učenci so v Črnomlju na področnem prvenstvu v malem nogometu med devetimi ekipami osvojili 2. mesto. Na državnem ekipnem prvenstvu v badmintonu, ki je bilo v Lendavi je ekipa OŠ Mirna v sestavi: Grega Skerbiš, Tadej Jezernik, Aljoša Turk, Tina Jezernik, Blažka Andolšek in Nina Vojnovič klonila šele v finalu proti OŠ Lendava (3:2) in osvojila odločno 2. mesto. Na občinskem prvenstvu v atletiki, ki je bilo na Mirni, je tekmovalo 270 učencev vseh šol občine Trebnje. Naši učenci so osvojili 26 medalj, kar 44 pa se jih je uvrstilo na področno prvenstvo v Novo mesto. Tudi tu so dosegli dobre rezultate, še posebno pa Jan Gojkovič, ki je bil 2. v teku na 60 m. Jure Erazem 2. v skoku v daljavo, Polona Borštnar 2. v suvanju krogle, Matej DrčarS.vskoku vviši-no, Katja Strmole, Taja Borštnar in Aleša Draginc so slavile trojno zmago v metu žogice, prvo mesto in odličen rezultat SPORT (176 cm) pa je v skoku v višino osvojil IGOR KRIŠTOF. Kar nekaj naših učencev se bo udeležilo tudi državnega prvenstva v Celju. 228 učencev osnovnih šol iz občine Trebnje se je udeležilo občinskega prvenstva v krosu na Mirni. Naši učenci in učenke so bili ekipno 2. V posameznih tekmovalnih kategorijah pa so kar sedemkrat zmagali: Borut Metelko, Eva Logar, Denis Kramar, Nina Slak, Blažka Andolšek, Suzan Povše, Tia Majerle. Na državnem prvenstvu v krosu, ki je bilo v Šmartnem pri Litiji, pa je bila Eva Logar med 182 tekmovalkami odlična tretja. 64 učencev iz šestih OŠ s prilagojenim programom: Krškega, Brežic, Novega mesta, Črnomlja, Sevnice in Mirne seje udeležilo področnega atletskega prvenstva na Mirni. Dekleta z Mirne so osvojile drugo, fantje pa prvo mesto. Naši učenci so zmagali petkrat in sicer: Jernej Markovi in Petra Gorenj vteku na 300 m, Tanja Lampred in JožeHladevskokuvdaljavo ter Evgen Kaljišekvskoku v višino. Za dobro počutje tekmovalcev so poskrbeli tudi sponzorji: TER-MOTEHNA Novo mesto, DOLENJSKE PEKARNE Trebnje, KOLINSKA Mirna, GREDA Mirna, DANA Mirna. ... in na občinskem atletskem prvenstvu na Mirni. Dobitniki medalj na občinskem prvenstvu v krosu na Mirni. Gospa Danica Zakrajšek vodja OŠPP Mirna podeljuje medalje na področnem prvenstvu na Mirni. KS MIRNA V GIBANJU DSKT PARTIZAN MIRNA ORGANIZIRA! V soboto, 08. 06. 2002, ob 16. uri vabimo vse zagrizene košarkarje na športna igrišča OŠ Mirna, namreč, odvijati se bo začel turnir v ulični košarki. Lansko leto se je turnirja udeležilo kar trideset ekip. Za vse, ki se želite udeležiti turnirja letos, sprejemamo prijave na telefonski številki: 07/30-47-765, 031-395-829 ali e-pošto: partizan mirna@hotmail.com do sobote, 01. 06. 2002. Pri prijavljanju je potrebno navesti ime ekipe ter naslov in telefonsko številko kapetana ekipe. Prijavnina znaša 4.000 SIT na trojko + rezerva. Nagrajene bodo prve tri ekipe. Vsi udeleženci na tekmovanju prejmejo majico in pijačo. Po podelitvi nagrad bomo rajali s skupinama The Trools in Kontrabant. V nadaljevanju vam bomo na kratko predstavili pravila ulične košarke, ki so prirejena potrebam DŠKT Partizan Mirna. Ulična košarka je igra dveh trojk ne en koš. Najpomembnejše je, da upoštevate "fair play", se pravi pošteno igro. Igriščni nadzornik rešuje vse nesporazume med tekmo. Njegova odločitev je dokončna. Vsak dosežen koš šteje eno točko, koš zadet izza 6,25 (distančne linije), šteje dve točki. Zmaga ekipa, ki je v 10-ih minutah dala več košev. Igra se začne z žogo, ki jo ekipa dobi od organizatorja. Nadzornik z žrebom določi ekipo, ki bo začela igro. Začetek igre je za linijo zgornjega outa. Pred začetkom koša se mora žoga dotakniti vsaj dveh igralcev ekipe v napadu, Vsakič, ko žoga menja ekipo, mora biti podana na distančno linijo. Namerno zadrževanje žoge je prekršek po presoji igriščnega nadzornika. Igralec, ki na tekmi naredi dva namerna prekrška, je izključen do konca tekme, Če ostaneta samo dva igralca ene ... TAM GORI, KJER VINOGRAD 'MAM VARSTVO VINSKE TRTE IN JABLAN ekipe, se tekma prekine, ekipa pa izgubi tekmo. Ekipa, ki je zaradi dveh prekinitev izgubila tekmo, je izključena iz tekmovanja. Konstrukcija koša ne dovoljuje zabijanja in obešanja na koš. Menjava igralcev je možna, če ekipa šteje štiri igralce, tekmo igrajo samo trije. Menjava igralcev v času igre ni mogoča. Končne določbe se glasijo tako, da vse nesporazume med turnirjem rešuje vodja tekmovanja. Njegova odločitev je dokončna. Vsak igralec igra na lastno odgovornost. Navedena pravila se dopolnjujejo s pravili Košarkarske zveze Slovenije. V primeru višje sile si organizator pridržuje pravico do spremembe pravil. Podkupljivost sodnikov ni možna, razen če... Če nas bo v nedeljo zjutraj, 09. 06. 2002, pozdravilo lepo vreme boste na svoj račun prišli tudi kolesarji. Kolesarski izlet po obronkih KS Mirna se bo pričel ob 10. uri pred OŠ Mirna. Vse udeležence izleta naprošamo, naj bodo kolesa izpravna, kolesarili pa boste na lastno odgovornost. Štartnina bo znašala na osebo 500 SIT. Izlet bo potekal ob spremstvu gasilnih avtomobilov v smeri: Mirna, Sotla, Kozjek, Selo, Migolica, Gorenja vas, Sevnica, Brezovica, Lanšprež, Rodine, Dolga Njiva, Stara Gora, Debenec, Stan, Lovska koča, Mirna. Pot, ki jo boste prevozili, bo dolga okoli 30 km. Pridite in se zabavajte z nami! Letošnje leto, kljub hladni pomladi, ni bilo pretiranega napada pršice. Po zadnjem vročem vremenu so mladike dosegle že tako velikost, da bo potrebno preventivno škropljenje proti per-onospori in oidiju. Za začetek škropljenja poslušajmo napovedi protiper-onosporne službe. Za prvo škropljenje uporabimo 0,2% Antracol ali 0,25 Dithane in 0,08% Kar-athane WP ali 0,3% Pepelin. Za drugo škropljenje (10 - 12 dni po prejšnjem) uporabimo 0,3 - 0,4% Mikal ali 0,25% Ridomil Gold (lahko tudi Eclair 49 WG ali Melody duo WP) in 0,025% Topas ali 0,035% Folicur EW 250 ali 0,3% Rubigan. Za tretje škropljenje uporabimo ista sredstva kot za drugo. Za četrto škropljenje uporabimo 0,3% Mikal ali 0,25% Antracol combi in ista sredstva proti oidiju kot pri prejšn- jem škropljenju. Za peto škropljenje uporabimo 0,25% Antracol combi, proti oidiju pa ista sredstva kot pri prejšnjem škropljenju. Za šesto škropljenje uporabimo 0,4% Bakreni dithane ali Bakreni Antracol in 0,3% Cosan. Za sedmo škropljenje uporabimo 0,3 - 0,5% Cuprablau Z ali drugo bakreno sredstvo in 0,3% Pepelin (ali drugo močljivo žveplo). Končno škropljenje, ista sredstva kot prejšnja plus proti botritisu 0,08 Switch WG ali 0,25% Maythos. Pri jablanah se je nevarnost proti škrlupom šele začela. Zato priporočamo sistemične in strobilurinske pripravke z dodatkom dotikalnega sredstva. Ludvik JERMAN, univ. inž. agr. £ Si c D Nekje na Dolenjskem vasica je Mirna, od tam prodana očetova hiša skeli. In pri podružnični cerkvi Sveta Helena mati domuje in v domu mi njenem ljubezen kot večna lučka gori. Po hostah še bukve in smreke iz moje mladosti, ljudi pa po vasi prav malo... Mati in oče sta dom reševala v Kanadi, a to so povesti malih ljudi, ki pač se zgube. Doma se podsula, potem pa pri dobrih ljudeh sem rastel in zrastel za puško, stenice, uši in lakoto... Ob moji poti grobovi žive, zato po svoje živim: da mnogi mrtvi uradno - so živi, in mnogo živi uradno - so mrtvi. In pravijo, da sem profesor in še slovenist, na suknji pač etiketa za kruhek vsakdanji. čeprav niti do Ponte rossa ne grem; politiki so virusi levkemije Življenju, sovražim vse izme in fraze. Prešeren in Cankar, Kosovel, drugi, slovenstvo in vse človeštvo moja so kri. In še, kar je pomembno, posebno pri nas: nazor svetovni. Da, verujem v silo Življenja, moja država je Zemlja in ni meja, čeprav niti do Ponte rossa ne grem; politiki so virusi levkemije Življenju, sovražim vse izme in fraze. Prešeren in Cankar, Kosovel, drugi, slovenstvo in vse človeštvo moja so kri. Morda bo kdo letnic pogrešal, še sam jih ne vem. In dom imam in ženo in hčer in ljubim živali in rože, kamne in trne. Priznanja in odlikovanja, kar zgnije, se menja in mine - preziram. In konec življenjepisa nekoč bo pripisal "prijatelj najdražji" - birokrat, ko človek zaman iskal bo Človeka. ___________... TAM GORI, KJER VINOGRAD 'MAM OCENJEVANJE VIN LETNIK 2001 Ker naši vinogradniki nimajo svojega lastnega društva, so vključeni v druga vinogradniška društva in sicer v trebanjsko, šentrupersko in čateško. Tudi letos so na ocenjevanju pridelka leta 2001 dosegli vidne rezultate, ki jih moramo prikazati tudi v našem glasilu. Na njihove dosežke smo namreč ponosni tudi mi, saj so dosežki naših vinogradnikov iz leta v leto boljši. ______________________________________________________________ V vinogradniškem društvu Trebnje so naši vinogradniki dosegli naslednje rezultate: gradniki dosegli naslednje rezultate: cviček 3. mesto: Viktor Zupančič 15,64 točk 10. mesto: Stane Smolič 15,58 točk zeleni silvanec 3. mesto: Miran Jurak 15,18točk laški rizling 2. mesto: Stane Smolič 16,14 točk 3. mesto: Lado Kolenc 16,02 točk renski rizling 2. mesto: Lado Kolenc 16,10 točk laški rizling 1. mesto: Marjan Štolfa 2, mesto: Silva Smolič 9. mesto: Boris Anžiček chardonay 1. mesto: Branko Kneževič renski rizling - polsuhi 3. mesto: Marjan Štolfa cviček 6, mesto: Branko Kneževič 7. mesto: Silva Smolič 14, mesto: Boris Anžiček deželno rdeče 1. mesto: Stane Kunstek dolenjsko rdeče 11, mesto: Marko Novak žametna črnina 2. mesto: Franc Novak modra frankinja 1. mesto: Olga Višček 5. mesto: Boris Anžiček 16,22 točk 16 20 točk V vinogradniškem društvu Šentrupert so nc 15,9 točk dosegli naslednje rezultate: 16,82 točk cviček 1. mesto: Jože Blaznik in Ivan Kramar 15,92 točk 5, mesto: Anton Dim 15,84 točk 9. mesto: Matjaž Mandelj 15,78 točk 16,52 točk 12. mesto: Franc Štangar 15,74 točk 15,76 točk rose 1. mesto: Matjaž Mandelj 15,74 točk 15,76 točk 15,68 točk dolenjsko belo 3. mesto: Franc Štangar 16,26 točk 4, mesto: Tomaž Zorc 16,24 točk 15,84 točk 6, mesto: Andrej Prijatelj 16,10 točk 8. mesto: Stane Gracar 16,02 točk 15,64 točk laški rizling 16,44 točk 2. mesto: Jože Brate 15,9 točk kernek 16,72 točk 1, mesto: Matjaž Mandelj 16,74 točk sauvignon 16,84 točk 16,52 točk 1. mesto: Ivan Zupanc 2. mesto: Aleš Ramovš 16,70 točk V vinogradniško turističnem društvu Čatež so naši vino- VINOGRADNIKOM ISKRENO'ČESTITAMO! 10 LET BADMINTONSKEGA KLUBA TOM MIRNA 1. junija mineva 10 let, ko je bil Badmintonski klub TOM Mirna vpisan v register društev občine Trebnje. Ko se ob tej priliki vračamo na začetek delovanja kluba, moramo najprej izpostaviti delež Marka Kapusa, ki je kot strokovni delavec na Centru za šport občine Trebnje - športni zvezi občine Trebnje jeseni 1991, leta organiziral več predstavitev badmintonske igre po osnovnih šolah v občini Trebnje. Kot demonstratorja igre s peresno žogico sta s Centrom za šport občine Trebnje najprej sodelovala Mitja Žorga in Miha Šepec, za njima pa še državni prvak Sašo Zrnec, kasneje prvi trener badmintonskega kluba TOM Mirna, in Mile Čuk, njegov trener in do lanskega leta profesionalni trener mirnskega kluba. Tem predstavitvam so sledili še začetni in nadaljevalni tečaji badmintona, ki sta jih vodila Sašo Zrnec in Mile Čuk. igra je predvsem navdušila Mirnčane, športnega učitelja Veljka Ko-I e n c a , Saša Cvelbarja in Bojana Krnca, ki so tudi prvi opravili tečaj za va-d i t e I j e badmintona. Spomladi leta 1992 je na mirnski OS- BK Tom Mirna na državnem prvenstvu novni šoli * 17t let:-1 . Urška Silvester, 2. Špela Silvester, 3. Katja Strmole predvsem po zaslugi Veljka Kolenca že potekala organizirana vadba badmintona. Sašo Cvelbar seje ob pomoči Marka Kapusa in Bojana Krnca obrnil še na podjetje TOM, kjer sta direktor Janez Dule in športni navdušenec Bruno Gričar prisluhnila njihovim željam, da se organizira badmintonski klub, ki bo nosil ime TOM. Meseca maja sejesešla ustanovna skupščina. Nato je 11 oseb, tudi nekateri naključni znanci Saša Cvelbarja, odšla na Občino Trebnje, kjer so kot podpisniki kluba overili svoje podpise. 1. junija 1992 je bil Badmintonski klub TOM Mirna že vpisan v register trebanjskih društev. Precej prostora bi lahko porabili za popis vseh uspehov v desetletnem delovanju kluba. Na dosedanjih državnih prvenstvih so igralci BK TOM Mirna osvojili preko 200 medalj, letošnje leto pa je po medaljah rekordno, saj sojih osvojili že preko 40. Svoj pečat uspešnemu delovanju kluba so dodali tudi Ljubljančani v vrstah BK TOM Mirna, in sicer Sašo Zrnec in Mile Čuk kot trenerja, Sašo tudi kot šestkratni državni prvak, pa Urša Plahutnik in Nina Šumi, tudi takratni državni prvakinji in reprezentantki. Med Mirnčani so bili posamezno doslej državni prvaki: Blaž Holc, Uroš Kirm, Aleš Murn, Urška in Špela Silvester, Grega in Uroš Skerbiš in Katja Strmole. Medalje ali državne naslove pa so v igrah dvojic ali ekipno osvojili še Blažka Andolšek, Matevž Bajuk, Taja Borštnar, Aleša Drogine, Lea Holc, Kristjan Hajnšek, Tadej in Tina Jezernik, Mitja Kirm, Bojan in rt Kolenc, Katja Kolenc, Damjan Marin, Nina Novak, Dušan Skerbiš, Blaž Strmole, Žiga Strmole, Aljoša in Urban Turk, Nejc in Nina Vojnovič in Alenka Zakrajšek. Morda smo koga še izpustili. Mirnski igralci pa se niso izkazali le na tekmovanjih doma, temveč so v teh letih zabeležili vrsto uspešnih nas- topov in zmag tudi v tujini - posebej izstopata sestri Urška in Špela Silvester, ki sta v svoji konkurenci v evropskem vrhu, in le želimo lahko, da se bo njun vzpon nadaljeval in se jima priključil še kakšen igralec iz Tomovih vrst. V preteklem letu je s trenerskim delom v klubu zaključil Mile uk, njegovo delo pa je prevzel Dušan Skerbiš ml., ki s pomočjo brata Uroša, Katje Kolenc in Aleša Murna uspešno nadaljuje s treniranjem nadarjenih igralcev BK TOM Mirna. Seveda pa vseh teh rezultatov ne bi bilo, e ne bi klub imel odličnega generalnega sponzorja, podjetja TOM Oblazinjeno pohištvo d.o.o., po katerem nosi tudi ime, in drugih, ki tako ali drugače omogočajo delovanje kluba: Občine Trebnje, Krajevne skupnosti Mirna, Osnovnih šol Mirna in Trebnje in številnih trebanjskih gospodarskih organizacij. Ob krajevnem prazniku Mirna se bo Badmintonski klubTOM Mirna sestal na svoji slavnostni skupščini, kamor so vabljeni tudi vsi simpatizerji kluba in igre s pernato žogico, Igralci BK Tom Mirna na državnem prvenstvu v Trebnjem do 17 let: 1. Tadej Jeyemik, 2. Skrbiš Grega, 3. Blaž Holc, * PMtm 'mnilko9,m m 073*61 M Spoštovani člani sveta krajevne skupnosti! Ob prazniku krajevne skupnosti Vam vsem ŽELIM ŠE NAPREJ USPEŠNO DELO IN VELIKO DOBRO IZPELJANIH PROJEKTOV, PREDVSEM PA ISKRENE ČESTITKE ZA VSE NOVE PRIDOBITVE. Kot lastnica obratovalnice na Mirni sem ZADOVOLJNA Z UREJENOSTJO MlRNE IN SI ŠE NAPREJ ŽELIM DELOVATI V UREJENEM IN PRIJAZNEM OKOLJU Mirne. Krajanom Mirne čestitamo ob prazniku KS. GREDA B J IT.I Mgwi Iz DRUŽBE GREDA. KJER LETOS POSLUJEMO ZDRUŽENI Z NEKDANJO FIRMO PRESAD, ČESTITAMO KRAJANOM MlRNE ZA PRAZNIK IN ŽELIMO, DA TUDI VNAPREJ Z DOBRIM VODSTVOM KOT DOSLEJ HITIMO V NAŠE LEPŠE ČASE... Delavci Grede AVTOMOBILSKE SEDEŽNE PREVLEKE prevent spm * o o Ob 6. JUNIJU, PRAZNIKU krajevne skupnosti Mirna VSEM KRAJANKAM IN KRAJANOM ISKRENO ČESTITAMO! KMEIUSKA ZADRUGA TREBNJE z.o.o. P/odajaina repr*na terjala C.na6tadec1, Mirna Vabimo vas, da nas obiščete v BOGATO ZALOŽENI TRGOVINI Z REPROMATERIALOM NA MlRNI. Ob krajevnem prazniku vsem KRAJANKAM IN KRAJANOM TER POSLOVNIM PARTNERJEM ISKRENO ČESTITAMO. Stanislav Cvelbar s.p. Glavna cesta 32, 8233 Mirna'teL: 07134 34 lELEo® 832, gsm: 041/ 733 615 Nudimo vam vse okrasnih RASTLIN IN VAM ŽELIMO MNOGO UŽITKOV PRI NJIHOVI VZGOJI. Krajankam in krajanom ob NJIHOVEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO! 11 raašnP Iskrene čestitke in NAJLEPŠE ŽELJE OB 6. JUNIJU PRAZNIKU KRAJEVNE skupnosti Mirna. I^MPIAST Mnogo kulturnih in ŠPORTNIH UŽITKOV NA PRIREDITVAH OB PRAZNIKU NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI TER ISKRENE fcofMI Podjetje za kooperacijo, trgovino m svetovanje, d.o.o. Mirna Jamska ol. 24 8233 Mirna Tel.: 07/34 34 670 Fax: 07/34 34 671 GSM: 041 656 185 Najlepše želje ob KRAJEVNEM PRAZNIKU! NAGRADNA KRIŽANKA - GOSTISCE “PRI FRANCKI” ,.r. EDVARD VECKO KRAJ NA JV. TIBETA FOTOG RAFSKI APA- RAT DUHOV NIK V SPOVE DNICI MAVRAH 1ETE-(narečno) NJE SREDINA BESEDE PROTIN 3IBL.BARB AR. KRAU MARKO VIDMAR WSTRIJSK I POLITIK CLEMENS (1773-1859) MAZILO OSEBNI ZAIMEK HIPOTEČNI IZVIR IN RAZVOJ DUŠEVNIH PROCESOV IZMENJA VA MNENJ, MISLI SRČNI POGUM OSEBA, KI KAJ ORGANIZI RA GRIGORIJ JUDOV SIN, ČUHRAJ KI SE JE IZOGIBAL OČETOVST KRAJ PRI UUBUA NI NIZOZEMSKI NOGOMETNI TRENER, ORIE LENNON OVA VDOVA, YOKO ŽGANJE IZ BRINOVIH JAGOD EMIL ZATOPEK ...ADIGE (poadižje) ANTIČNI BEOTIJEC SREDINA BESEDE KLOŠAR OVČJI SAMEC ZIDARSK A ŽLICA OPRAVA, K ŠČITI OTO LIPIČNIK NAMERA FIGURA PRI ČETVORKI NATAŠA RALIJAN ARZEN FRANCO SKI PISATEU EMILE NIZIJ-SKA REKA JZ. DEL DUNAJA KASTRIR ANI BIK ■Li MAT. NEZNANKA SMUČIŠČE PRI RAVNAH NA ZID PRITRJENA POSODA ZA IZLIV VODE NADALJE VANJE GESLA 1 MESTO J. OD TORINA MESTO NA V UGANDE MESTO V KONGU SREDINA BESEDE PRITOK KOKOS BREZ REPA RIBJA KOŠČICA NAVOJ- NICA VITAMI N BI RANJE-NA OSEBA POGOST VEZNIK HALOG. ELEMENT ŽENSK O IME OBLASTA BAKTERIJA AVTOR: LEON ŠUŠTAR ŠIČ DEL PRIIM-PORT. PIS. JOSE MARIA DE QUEIROSA VINKO HRASTAR SL. PIS. PEROCI ŠTUKELJ LEON RDEČA POLJ.ROŽA JAP. NAB. BISEROV SL. PESNIK SEVERIN ERBN ZDRAVK O RAK 'JOVOZ.DO MAČINI VIKTOR CEVC VEČGLAS. SKUDBA S PONAVL. MOTIVI IZDELO- VALEC OROŽJA AFR.BOL. PRI ŽIV. ANTON NANUT NOČNO ZABAVIŠČ KOSTNI ČEŠKA TUMOR IGRALK A HANA STANKO LORGER VRSTA ^OLIAMIDNE GA VLAKNA MANJŠA ZVER IZ DRUŽINE MAČK .ETOVIŠČ E PRI OPATIJI, HRVAŠKA STANKO ARNOL Nagrajenci križanke iz Krajana št. 1/2002, ki bodo prejeli praktične nagrade podjetja Prevent SPM Mirna, so naslednji: 1. nagrada: PUŽELJ TATJANA, Podgorska 4,1310 Ribnica 2. nagrada: TINTOR MARINKA, Jamska 7, 8233 Mirna 3. nagrada: SMOLI STANKA, Glavna cesta 54, 8233 Mirna Reševalce nagradne križanke prosimo, da izrežete spodnji kupon in ga prilepite na dopisnico ter ga skupaj z geslom nagradne križanke pošljete na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA, Glavna cesta 28, 8233 Mirna najkasneje do 20. junija 2002. Dopisnic brez nagradnega kupona pri žrebu ne bomo upoštevali! NAGRADE: 1. nagrada: družinsko nedeljsko kosilo (za 4 člane) 2. nagrada: večerja za dve osebi 3. nagrada: nedeljsko kosilo za dve osebi i---------------------1 I NAGRADNI I j KUPON j _KRIŽANKA_2/2002_ KREMEN dd. NOVO MESTO Iskrene čestitke o KRAJEVNEM PRAZNIKU 6. JUNIJU! (DANA ;■ žžaA/aduaiahdior Da bi se vam v bližajočih VROČIH POLETNIH DNEH NAŠI IZDELKI KAR SE DA PRILEGLI. Ob prazniku našim KRAJANKAM IN KRAJANOM ISKRENO ČESTITAMO. \ - POHORJE * / Mirna Iskrene čestitke in NAJLEPŠE ŽELJE OB 6. JUNIJU PRAZNIKU KRAJEVNE skupnosti Mirna. KOMUNALA TREBNJE d o t. Krajankam in krajanom KRAJEVNE SKUPNOSTI Mirna OB NJIHOVEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO! ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana GOSTILNA J 'fCoCenc Krajanom krajevne skupnosti Mirna Nudimo vam malice, kosila, POGOSTITVE ZAKLJUČENIH DRUŽB OB NJIHOVEM KRAJEVNEM IN OSTALE GOSTINSKE PRAZNIKU ISKRENO STORITVE. ČESTITAMO! Se priporočamo, krajanom zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Krajanom in POSLOVNIM PARTNERJEM IZ KRAJEVNE SKUPNOST Mirna OB KRAJEVNEM | triglav Krajankam in krajanom TER POSLOVNIM PARTNERJEM IZ KRAJEVNE skupnosti Mirna ob KRAJEVNEM PRAZNIKU NAJLEPŠE ČESTITAMO. KAKO OSKRBETI GROB Večina ljudi je ob nakupu rastlin za grobove v težavah, saj se ne znajo odločiti, katere rastline saditi na grobove, Ponujam vam nekaj nasvetov: 1. Pred sajenjem poskrbimo, da bodo rastline imele ustrezne pogoje za rast, Zemlja na grobovih se vedno izčrpa, zato jo moramo redno menjati ali vsaj dodati nekaj svežega substrata. 2. Če so v zemlji škodljivci, jih moramo pred sajenjem uničiti z insekticidi ali drugimi pripravki, saj razni črvi, bramorji, voluharji povzročijo veliko škode, ko se hranijo z rastlinami. 3. Odločimo se, ali bomo grob zasejali s sezonskimi ali trajnimi rastlinami. S trajnimi je manj dela, sezonske pa več in lepše cvetijo. Lahko pa se odločimo za kombinacijo. 4. Upoštevati moramo tudi oddaljenost groba od našega domovanja in s tem možnost, da v hudih sušnih obdobjih rastline po potrebi zalijemo. Ko rastline zalijemo, laže počakajo do naslednjega zalivanja. Poprosimo lahko prijatelje ali oskrbnike sosednjih grobov, da namesto nas poskrbijo za rastline, lahko pa se obrnete na podjetja, ki se ukvarjajo z zasajanjem in oskrbo grobov. Na grobovih bodo vse rastline lepše uspevale, če jih zalivamo in tudi gnojimo. Rastline, ki jih sadimo na grobove, so: - cvetoče enoletnice - gazanija, begonija, lobe- lija, ageratum, salvija. tagetes, portulak, verbena, gvinejska vodenka - necvetoče enoletnice - alternantera, lotos, se-dum -trajnice - armeria, phlox, planika, encijan, saxifrage, trajni timijan Če je prostor za sajenje majhen, uporabimo samo eno vrsto rož, pri večjem pa lahko kombiniramo različne vrste cvetočih in neevetočih rastlin. Še enkrat pa naj ponovim, da rastline na grobovih uspevajo, če zanje skrbimo, s tem pa izkazujemo odnos do pokojnih, katerih grobove urejamo. Obisk groba dvakrat letno prav zagotovo ni primeren odnos. Želim, da vam zasaditve uspejo in kažejo lepo podobo skozi celo poletje! Stane CVELBAR, ml. Izdaja svet Krajevne skupnosti Mirna - Glavna cesta 28 - 8233 Mirna - tel.: 07 30 47 707 - Naklada 1200 izvodov - Priprava in filmi: Špes grafika NM - Tisk: KOPO d.o.o. Mirna