Higiensko tehnična zaščita pri delu za vzdrževanje prog Podjetoa za vzdrževainje prog se v mniOgočem razUkujejo od dtrugih podjetij, zlasli pa po na-čiinu dela. Skoro vse njihovo delo se odvija aa ppostem in delavci so izpostavljeiiii neugod-nostim vremenskiih razmer. Za-to je pni vseh teh podjetjih na^-važneoše vpražanje higiensko-teh_nične zaščite. Pokazaii bomo dober primer rešitve tega pro-blema. Podjetje za vzdirževanje pro-ge v Požarevcu dela na progah, ki merijo skupaj nad 700 km. Delavci delajo večino.ma na pro-siem. I>a bi vsaj delno rešUo vpinašamje higrt^nsko-^eihniiine za-nih pla&čev, 136 parov gumija-stih ievljev, 40 pranikov !n 841 ščite, je podjetje kupilo 229 dež-parov delavsJdh obleik, kar vse skupad stane okrog 4 milioone di-narjev. Kljub temu pa delovni učinek ni bil zadovoljiv. Vzrok temu je biJo orodue, ki je zelo slabe kakovostd, zato se često kvaird. S tako slabim orodjem }e težko iizpolnjevati norme, delo z njim pa dostiki-at tudi lahko pcvzroii poškodbe. Delavski svet je uvid ' to težavo, toda nje-gova prizadevanja, da jih. od-strani, "'-n dala popolnih sadov. Podjetje Ima v svoii sesta-vi dve gramozni jami in karnnolom. Tudi tu je higiensko-tehnitna zaiSdiita na vižinl. Vsi drobild kamna imajo «a'5čitna očala, muierjl nosijo čelade, delavcd pri komipresorjih imaijo očaJa in maske prot; prahu. Stroji so po-polnoma zavarovanii, zgradili so tudi higiensko urejeaa poslopja za menze in družabno iivljsnje, kmaJu bodo končane tudi kopai-nice. Toda imajo §e nekaj resnfh te-žav. Delavci dostikrat nofejo nositi zaš&Mnih naprav. Zato bl biJo morda treba prirediti več predavanj o higiensko-tehnični zaščili. " M. D.