Savinjski vestnik CELJE,i8. septembra 1951 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA LETO IV., STEV. 36 — CENA 3 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. NaSlov uredništva: Celje. Titov trg 1. Postni predal 123. T<€lefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju. Četrtletna naroč- nina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Uspehi in neuspehi kmetijskih Zddrug v celjskem okraju če primerjamo delo in uspehe kme- tijskih zadrug dve leti nazaj z da našnjim stanjem, opazimo precejšnjo -razliko. Prej so se kmetijske zadruge bavile poleg že precej okorne, dil'i- girane trgovine največ s komisijskim odkupom poljskih pridelkov dd izme- tov; danes v času prehoda k prosti trgovini in sprostitvi obveznih odku- pov se je pa njihova vloga v osnovi izpremenila. Kmetijske zadruge ne smejo biti več tehnični izvrševalci na- log odkupnih podjetij in ljudskih od- borov, ampak se morajo razvijati y samostojne gospodarske celice na va- si. Njihova naloga je, da dvigajo kme- tijsko proizvodnjo jn uveljavljajo na- predno obdelavo zemlje. Distribucija v trgovini, komisionar- stvo in nizke marže pri odkupili so povzročile, da je v letu 1949 poslovalo v ojiraju Celje-okolica 56 KZ z izgubo, ki je znašala 5,550.000 dinarjev. Z do- bicjvom je poslovalo 51 KZ, ki je zna- šal ^jb4.0U0 din. Izguba v letu 1949 je torej bila nad 1,000.000 dinarjev, lo nam priča, da bi se kmetijske za-' druge pod takimi pogoji ne mogle raz- vijali m dvigati kmetijsko proizvod- njo. Člani zadrug, prav posebno upravni odbori so se odtegovali od za- druge, K.er so se bali povračila nasta- iin izgub. LansKo leto se je stanje v kmetij- skih zadrugah že precej izboljšalo. Z izgubo je delalo le U kmetijskih za- drug, ki je znašala komaj 251.820 din, docim so vse ostale zadruge delale 2 dobičkom, ki je presegal 4,000.000 din. V sled novih pogojev za razvoj za- drug so le-te letos dobile vse^ večji raz- mali in dosegle že v prvem polletju znatne uspehe. Pripomniti pa mortimo, da se zadruge tudi sedaj premalo za- nimajo za dvig kmetijstva, sadjarstva, vinogradništva, živinoreje in se še vse preveč bavijo s trgovino. Upoštevajoč dejstvo, da brez finančnih sredstev ni mogoče misliti na uspešno razvijanje ostalih posipeševc^lnih odsekov, je prav, da se zadruge v tem obdobju s trgo- vino in odkupi izvlečejo iz izgub in se finančno osamosvoje. Tako bodo za- druge z dobički v raznih skladih ja- čale pospeševalne odseke, ki p^restav- Ijajo osnovni pogoj za uspešen razvoj - zadruge. Le na ta način bo mogoče krepiti zadružno lastnino, kar je pod- laga za nadaljnji dvig kmetijske pro- izvodnje. Ne moremo trditi, da se po vprašanju kmetijske proizvodnje ni ničesar storilo. Storilo se* je, toda uspehi so v primeri « potrebami zelo skromni. Vse se je sukalo le okrog posvetovanj in razpravljanj, večjih uspehov pa ni bilo. V prvem polletju so imele mpnjšo izgubo le še sledeče KZ: Marof, Buče, št. Andraž, Zagorje, Nova cerkev in Planina. Izgube v teh zadrugah so na- stale predvsem radi slabega dela upravnih odborov in. nepravilnega na- grajevanja prevelikega števila usluž- bencev, ki jim je bilo vseeno, kako zadruga posluje. Upravni odlDo^i teh zadrug se bodo morali resno lotiti de- la, če bodo hoteli napak« odpraviti in dvigniti zadrugo na zeleno vejico. Vse ostale zadruge pa imajo dobičke, ne- katere med njimi celo zelo visoke. V zadrugi na Vranskem imajo nad 400.000 din dobička, v Št. Petru 355.00.0 din, v Slivnici 541.000 din, v Petrovčah 212.000 din, v Frankolovem 181.000 din. KZ Grobelno, ki je imelo, še lansko leto 42.000 din izgube, ima v prvi polovici tega leta že 58.000 din dobička. Zadruga v Veliki Pirešici je imela lansko leto, 27.000 izgube, v prvi polovici letošnjega leta pa je že izka- zala 26.000 dobička. Uspehi kmetijskih zadrug so v iprvi vrsti odvisni od do- brega dela upravnih odbor9v in od zalaganja uslužbencev pri delu. Pri večini kmetijskih zadrug pa se vleče ista napaka, katero je'treba v najkrajšem času odpraviti. Namreč za- vladala je tendenca, da "je kmetijska zadriiga podporna organlizacija vseh kmetovalcev — vseh vašoanov. Ne- člani zadruge imajo iste pravice kot člani, kljub temu, da nimajo do za- , druge nikakih dolžnosti, kar je ■ iz osnove zgrešeno. Kmetijska zadruga je prostovoljna združba- kmetov, ki imajo do nje gotove dolžnosti. Le če imajo dolžnosti, imajo tudi pravice. Zadruga mora delati prvenstveno za svoje člane. Taka diferenciacija je mijna in se mora uvesti v vseh odse- kih zadruge. Blago mora zadruga v prvi vrsti preskrbeti svojim članom, in šele, če kaj ostane pride v pošte \ tudi za ostale vaščane. Umetna gno- jila, semensko žito, rodovniška živina itd. je prvenstveno namenjena za čla- ne zadrug-e. Ravno tako si izposojajo stroje prvenstveno le člani, ki tudi plačajo manj obrabnine od nečlanov. S tako ustvarjeno razliko med član: in nečlani bomo dos6gli vključevanje novih čanov v kmetijsko zadrugo, kar bo pospešilo razvoj zadruge. Člani zadruge nimajo članskih knji- žic, zato je dokaj težko ugotoviti pri nekaterih zadrugah, kdo je njen član. Vsak državljan, ki je član neke orga- nizacije mora imeti dokument o član- stvu, zato naj ga ima tudi član kme- tijske zadruge. Kmet mora v kmetij- ski zadrugi videti svojo organizacijo, ki dela za njega in za skupnost, vsak član pa se mora zavedati tudi dolžno- sti do nje. J. S. Počastitev 10. obletnice JA bodo v šoštanjshem okraju poziveli delo družbenih organizacij 'V počastitev 22. decembra 10. obl- etnice JA se vrše iudi v šoštaujskem >kraju priprave za uspešno iz,vedbo ekmovanja, ki ga je okrajni koordi- lacijski odbor za izvenarmadno vzgo- o za okraj Šoštanj napovedal vsem )krajnim koordinacijskim-odborom, v )lovoniji. Z vključitvijo novih 1000 članov v )j-ganizacijo Zveze borcev NOV bodo glavnem v organizaciji vključeni vsi )orci in aktivisti iz NOV. Težišče tek- lovanja v počastitev 10. obletnice JA m tudi vsak dobromisleč Celjan strinja, da bi v tem mesecu vsi zdravi in sposobni Celiani žrtvovali nekaj prostega časa pri obnovi mesta. Ce bi vsak frontovec ali član sindikata napravil vsaj 5 pro- stovoljnih ur, bi to bila velika pomoč MLO, ki se trudi, da mesto čimprej obnovi. Prostovoljno delo ne bp težko; urejevanje in asfaltiranje pločnikov, či- ščenje ruševin in podobno ne zahteva posebnega strokovnjaštva. Celjanom bo to v Veliko korist, ker Tim ne bo treba v jesenskem in zimskem času več hodili pio lužah in blatu. Kajti samo ob sebi je umevno, da če se ulice ne bodo uredile do jeseni, bpdo ostale takšne preko zi- me, ker z obnovo bo možno nadaljevati šele spmladi. 9 Zato bo brez premisleka žrtvoval ne-i k?; ur prosf o voljnega dela vsak Celja« k! mu je lepota mesta količkaj pri srcu; a teh ni malo, saj je marsikdo rad kaj pokritizirali glede obnove Celja. Ne samo s kritiko, tudi z delom pokažimo, da želimo čimpreje [obnoviti lin oi'|(;pšati naše niesto. Zato naj ne bo nikogar, ki se ne bo odzval odzivu sindikalne ipiodružnicp ali frontne organizaoje, ki bo te dm organizirala prostovoljno de- lo. Za pravilno razdelitev dela ter da bo delo načrtno poteklo bo skrbel de- lovni štab, ki mu predseduje predsednik MLO tov. Jerman. Z mnogoštevilno udeležbo pri pro- stovoljnem delu bomo dokazali, da res- nično želimo čimpreje obnoviti svoje mesto. Obenem ipa bomo prispevali svoj delež v šestmesečnem tekmovanju za 10. obletnico JA in v čast meslni par- tijski konferenci, ki bo 30. septembra. Zacelek honference v San Franciscu Dogodke na Koreji in v Perziji, kjer jo sedaj še ni prišlo do sporazuma, :er so se pogajanja začasno prekinila, e brez dvoma zasenčil najvažnejši po- itični dogodek v tednu — sklepanje nirovne konference z Japonsko. ^ San Franciscu, kjer bo podpisana lirovna pogodba, so se že zbrali de- ^gati 31 zainteresiranih držav. Pri- oelo je tudi približno 500 dopisnikov •izličnih časopisov iu agencij. Konfe- •enca se je pričela v torek, 4. ^ept. ob zjutraj po našem času z otvoritve- lim govorom predsednika ZDA Harry IrumaBa. Kakor je že znano, na konferenci ne Sosta sodelovali največji azijski državi Indija in Kitajska. Slednja bi Dila pri pogajanjih najbolj zainteresi- rana kot glavni in najstarejši nasprot- nik Japonske, da bi dala svoje pri- pombe, kakšna naj bi bda ureditev »mirne« Japonske. Te okolnosti in nav-j zočiiost Gromika na konferenci pa vzbuja šum, da se konferenca ne bo razvijala v tako prijetnem vzdušju, kakor so pričakovali njeni organiza- torji — Američajii. Kajti po vsej ver- jetnosti bo Gromiko poskusil izigra- ti nasprotja, ki obstoje med zahod- nimi velesilami ter med raznimi azij- skimi državami Japonce same pa naj- bolj skrbi vprašanje njihovih gospo- darskih perspektiv in opozarjajo nn dejstvo, da so trgovinski stiki s Ki- tajsko osnovni pogoj za razvoj nji- hovega gospodarstva. Ne glede na vse možnosti in pomi- sleke, ki prihajajo na dan v zvezi s n<>dpi50vanjem "japonske mirovne po- godbe, nam bo ta konferenca najbrž dokaj očitno pokazala, ko ko glnboka so nesoglasja med velesilami glede Daljnega vzhoda in kaj nam lahko prinese bodočnost, če se bo zaplet na tem področju še nadalje razvijal pri- bližno v isti smeri kot doslej. Najboljši delovni kolektivi so dobili prehodne sastase in nagrade Za izredne zasluge pri izpolnjevanju planskih nalog v prvem polletju je do- bilo 52 delovnih kolektivov nazive »za- služni kolektiv« in prehodne zastave ter nagrade Glavnega odbora Zveze sindi- katov Jugoslavije in zveznih resorjev. (Navajamo samo .kolektive s področja naših treh okrajev). ' Od Glavnega odbora zveze sindkatovj Jugoslavije in zveznih resorjev so po- hvaljeni za zasluge pri izpolnitvi pol- letnega plana Železniška postaja Celje, Cinkarna Celje in Tovarna Kemičnih izdelkov Celje. Na predlog Glavnega odbora zveze sindikatov Slovenije in resornih mini- strov je podelila vlada LRS za dosežene uspehe v I. poHetiu prehodno tekmo- valno zastavo in denarno nagrado 20 tisoč din Gozdarskemu avtopodjetju, Celje. Glavni odbor zveze sindikatov Slo- venije in resorni ministri so podelili prehodne zastave in denarne nagrade Rudniku Zabukovca 150.000 din. Tovar- ni emajlirane posode, Celje 270.000 din, Tovarni usnja, Šoštanj 120.000 din. Mlinskemu podjetju, Celje 30.000 din in Polikliniki ZSZ, Celje 22.000 din Pohvalne diplome Glavnega odbora zveze 'Sindikatov Slovenije so prejeli: Kemična tovarna »Aero«, Ce'.je; Rudnik Laško; Tekstilna tovarna, Sv. PaveF pri Preboldu; Gostinsko zdravilišKo pod- jetje Dobrna in Trgovsko podjetje »Mli- stni magazin«, Celje. ^ JVa zboru OF v SošianfU SO govorili o važnih gospodarsidh vprašanjih V nedeljo je zasedal v dvorani sin- dikalnega doma v Šoštanju okrajni zbor OF. Zbora se je udeležilo okoli 130 delegatov, v imenu Izvršnega od- bora OF Slovenije pa je zboru pri- sostvoval tov. Matevž Hace, direktor Glavne uprave za gozdarstvo. Zborovanje je pričel predsednik OOOF Jože Marolt. O novih ukiepih v našem gospodarstvu v zvezi z osnut- ki zakonov o finančnem sistemu, za-i družništvu, odkupih in pojavih proti-^ ljudskega delovanja klera v Gornjcmc gradu in Rečici ob Savinji pa je go-i voril tov. Martin Primožič, član lOOF^ Šoštanj. Za njim se je oglasil k besedi Avgust Razgoršek, sekretar OK KPS Šoštanj, ki je poudaril, da moramo pra^ lanes bolj kot kdajkoli poprej tolma- iti ljudskim množicam ukrepe naše ljudske oblasti, še jirej predno jih ob- "ekuje reakcija na čelu s klerom. Omenil je še, da je bilo doslej vse >Temalo političnega dela frontnih od- borov na vaseh pri poglabljanju so- cialistične demokracije in usposablja- nju KLO s sveti in komisijami držav- ljanov. A razpravi so govorniki pojasnili oolitično in gospodarsko ' stanje pri QJih. Tam, kjer je tudi frontni odbor čakal znižanje odkupa za 60%. od- kup ni bil takšen kot bi lahko'hil. V Šmartnem ob Dreti, kjer Fronta ni dovolj delavna je tudi plačilo davka kaj počasi napredovalo. Pravijo, da ni denarja; je pa znano, da so prav ti kraji bogati z lesom. Tov. Matevž Hace je nato pojasnil še važnost novega finančnega sistema, ki bo pritegnil slehernega državljana k sodelovanju, da bodo podjetja še boljše gospodarila. Osiali govorniki ^o s stvarnimi- primeri podkrepili izvajanja prejšnjih govornikov. H koncu je predsednik OOOF Ma- rolt Jože predložil kandidatno listo novega OOOF, ki je bila z javnim glasovanjem soglasiu) sprejeta. RAZSTAVA lokalnega gospodarstva ,v Soštaniu Xa okrajni razstavi lokalnega gospodarstva v Šoštanju, ki bo od 23. do 29. septembra, bodo razstavljala lokalna industrijska in go- spodarska podjetja vseh sektorjev. Privatni obrtniki bodo razstavili svoje izdelke iu tekmujejo med seboj, kdo bo bolje izdelal predmete. Z lepimi izdelki bo zastopana predvsem čevljarska obrt. Med razstavljene! bosta razstavljali tudi podjetji Rudnik li- gnita Velenje in Tovarna usnja Šoštanj pre- mog in usnje, ki predstavljata vir dohodkov v šaleški dolini. Rudnik bo uprizoril ves pe- tek pridobivanja premoga. Lepe izdelke po- hištva bo razstavljalo okrajno mizarstvo Šoštanj. Za to razstavo vlada že sedaj veliko zani- manje med okoliškimi kmeti in ostalim pre- bivalstvom. Dopisujte € ^SavinjskiJvestniR^I i '2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 8. septembra 1951 Stev. 36 OBJAVE IN OGLASI RAZGLAS V smislu tar. štev. 499, toč. 2 davka na promet proizvodov se smatrajo vsi proizva- jaki vina — tudi lastnega pridelka — dav- čnim zavezancem in so zaradi tega »dolžni svoj Celotni pridelek vinskega nioš^ prijaviti takoj po končani trgatvi ali najpozneje di> 20. 11. 1951 Foverjeništvu za finance pri MLO Celje. ^ .'^ Nadalje so proizvajalci vinskega mošta dolž- ni, da obvezno prijavijo tudi vsako količino vinskega inošta, ki ga bodo v času od tr- gatve pa do popisa zalog odsvojili t. j. prodali, poklonili ali zamenjali. Kavnotako je prijaviti vsako JganjiKuho v smislu navodil \ Finančnem zborniku št. 21,51 vsaj 24 ur pred Tiričetkom žganjekiihe. Prijavo je vložiti ustmeno ali pismeno na Toverjeništvo za finance- pri MLO Celje. Zoper tiste, ki ne bodo v določenem roku prijavili pridelka vinskega mošta, kakor tudi zoper tiste, ki ne bodo prijavili proizvaja- nja žganja pred pričetkom proizvodnje, b( uveden kazenski postopek za davčni prekr- šek, oziroma zaradi davčne zatajitve. Mestni ljudski odbor Celje l'overjeništvo za finance OBISKUJTE DELAVSKO GIMNAZIJO V vseh večjih krajih delujejo večerne De- lavske gimnazije. Cilj teh šol je, da omogo- čijo obiskovalcem s skrajšanim šolanjem ri|iko: iiD Slava Klavora iz Maribora priredi VESELI VECER 12. septembra ob 8. uri zvečer v Domu Ijud- Jke prosvete v Celju. Na sporedu bodo na- rodni plesi in pesmi. Sodelovale bodo fol- klorne, skupine v originalnih narodnih nošah, v'aški kvartet. Masljev Fepe ter Zehtarjev i<''rancelj. Predprodaja vstopnic v papirnici MLO (Goričar) PREKLIC Podpisani Stanič Janko, upravnik Kajulio- vega dijaškega doma v Celju, sem v novici objavljeni v štev. 32-51 »Sav. vestnika« ^Me- stno podjetje prednjači« tvdil, da računu »Tapetništvo« M1>0 Celje 2100 din za izdelavo ene iimnice, dočim je cena take žimnice pri zasebnih obrtnikih Škorcu 920 din in pri Šmigovcu 680 din. To trditev preklicujem, ker sem isto na- pisal zaradi nesporazuma, nastalega v pi- iarni uprave »Tovarne pohištva« — Celje, kjer so mi navedli ceno za eno dimnico za samo izdelavo brez materiala v 'znesku 333 din, za izdelavo žimnice z materialom -vred pa cen« okrog 2.100 din. Da popravim krivico, storjeno zaradi ne- sporazuma, objavljam ta preklic in se za- hvaljujem navedenemu podjetju, da je od- stopilo od tožbe. . # • Stanič Janko Sprelemni izplU Po odloku Sveta za prosveto in kulturo LRS III. štev. 2172 2 z dne 28. julija je rok sprejen^nib izpitov v septemberskem ter- minu 1951 od 15. do 20. septembra 1951. Glede na to, bodo na I. gimnaziji-v Celju sprejemni izpiti za višjo gimnazijo za vse zamudnike iz Celja in iz vseh okoliških gim- nazij 17. in 18. septembra t. 1. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Ravnateljstvo SVET ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO - PRI MLO CELJE RAZPISUJE NATEČAJ za vpis v trimesečni tečaj za negovalke bolnikov na domu. Po dovršenem tečaju in praktičnih vajah v celjski bolnici dobe te- čajnice službo pri Mestnem odboru RK v Celju. Sprejemni pogoji: 1. Najmanj 6 razredov« osnovne šole. 2. Starost od 30 do 40 let in primerno zdravstveno stanje. 3. Da stanuje v Celju in da ni nikjer drugje v službenem razmerju. 4. Da ima resno voljo do tega poklica in da dovrši tečaj. K prošnji za' sprejem je priložiti: 1. Zadnje šolsko sl)rlčevalo, 2. zdravniško spričevalo, 3. življenjepis, 4.. pismeno obvezo kandi- datke, da bo vršila ta poklic najmanj 5 let. Tečaj se prične 1. oktobra 1951. Intt^rs- sentke dobe vse informacije pri Mestnem..] odboru Rdečega križa v Celju. Svet za ljudsko zdravstvo MLO Celje RAZPIS za enoletni tfčaj na kmetijsko-gospodinjski šoli Marenberg, OLO Slovenj Gradec in Mali Loki OLO Trebnje. S 1. oktobrom 1951 prične redni pouk na enoletnih kmetijsko-gospodinjskih šolah. De- kleta, ki žele posečati to šolo, posebno čla- nice zadrug, naj vloJe prošnje na upravo^ šole ■ Marenberg ali Malo J..^ko, pošta Velika ^Loka do 15. septembra. Prošnji naj prilože: 1. Zadnje šolsko spričevalo (najmanje do- vršena osnovna šola). 2. Prepis rojstnega lista (starost od 17 do 30 let). 3. Potrdilo o imovinskem stanju družine (overovi ga naj KLO). 4. Kratek življenjepis. 5. Zdravniško potrdilo. Enoletni kmefijsko-gospodinjski tečaj je namenjen le dekletom, ki se bodo po te- čaju vrnila na kmetijsko delo. Vlada LRS, Svet za prosveto in kulturo. OKRAJNI STRELSKI ODBOR CE!,JK je te dni odprl ' na Ljubljanski ccsli 8 PUŠKARNO Zagotovljeno je solidno in strokovno po- pravilo vseh vrst orožja (lovskih pušk, sa- mokresov itd.), kakor vseh drugih lovsldh in ribiških potrebščin. OBIŠČITE VELIKO GOSPODARSKO • RAZSTAVO V POLJČANAH ki bo v novi upravni zgradbi OLO Poljčane. Svoje izdelke bodo razkazovala vsa industrij- ska podjetja, KDZ in državna posestva, go- spodarstvo, obrtništvo in družbena delavnost. V posebnem oddelku bodo interesenti lahko sklepali z lokalnimi podjetji pogodbe za na- bavo njihovih izdelkov. Vsak popoldan bo na razstavnem prostoru ali v domu kulture Poljčanah kulturna prireditev, zvečer pa ples do 23. ure. Podružnica PD v Poljčanah bo organizirala množične izlete na Boč, združene s taborjenjem, kresovanjem in ostalimi pla- ninskimi zabavami. Putnik Maribor in Celje sprejemata prijave za skupinske vožnje. Za prehrano in pijačo dobro preskrbljeno! Putnik Celje sprejema. prijave za skupen obisk »Obrtne razstave v Poljčanah.« Cena vožnje v obe smeri skupaj z vstopnino za člane sindikalnih, športnih in planinskih or- ganizacij 78 din. O « ¥. A S ¥ ODBOR REVIJE OBLAČIL 1951 opozarja V3e upnike in dolžnike, da vložijo svoje ter- jatve in poravnajo svoje obveznosti do likvidacijskega roka 1. oktobra 1951. Revija oblačil 1951, Celje NAJDENIH je bilo pred Narodno banko v Celju 1200 (entisočdvesto) din gotovine. Kdor , je denar izgubil naj se javi na Pov. za notranje zadeve Celje-mcsto s kakršnim koli dokazilom o lastništvu. PRODAM v najboljšem stanju: Kompletno sušilnico za hmelj, sistem »Lorber«, kom- pletno kopalnico z belo emajlirano bano, vitel »gepl« s transmisijami, ležeči, težak kmečki voz »parizer« za vo2njo sena in kratke robe, novo sesalko za' "pivo (kro- mirano) za gostilniške hladilnice. Pojas- nila v gostilni Glušič, Br^lovče. PRODAM 'dobro ohranjen »Alfa« kotel za kuhanje žganja. Naslov v^ upravi. PRODAM stavbno parcelo v bližini Celja, naslov v .upravi. PRODAM 4 cevni baterijski radioaparat Naslov v upravi. PRODAM kompletno spalnico s psiho ii^ ogle- dalom v dobro ohranjenem stanju. Ogled pri MLO Celje-Slikarstvo, Prešernova ulica. VILO z vrtom in malim sadovnjakom v pred- mestju Celja kjipim po' dogovoru. Naslov, v upravi. LEPO STANOVANJE na Teharjih zamenjam (tudi za manjše) v mestu. Najraje v Ga- berju. Naslov v upra\'i. GUMICB Weckovih kozarcev - zamenjam za nekoliko manjše za Rex kozarce. Naslov v upravi. NA STANOVANJE sprejmem dijaka višje gimnazije. Naslov v upravi. SPREJMEM starejšo gospodinjsko pomoč- nico, ki bi vzgajala otroka dnevno od 6. -do 15. ure. Pismene ponudbe s priporo- čilom poslati na upravo lista. POŠTENEGA upokojenca, vajenega kmečkih del sprejmem. (25 minut od postaje) In- teresent naj se javi pismepo ali osebno Oštir Rudolf, Sp. Rečica 5, Laško. Plača po dogovoru. MIRNA dijakinja iz dežele išče opremljeno sobo v Celjii proti dobri odškodnini. JSJa- šlov v upravi. PREKLICUJEM spričevalo 3 razreda II. gim- nazije na ime Pocajt Marinka, čret. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dne 9. septembra 1951 tov. dr. Bitenc Maks, Cankarjeva ulica 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka- do 8. ure zjutraj. 1 KINO METROPOL Od 5. do 14. septembra, ameriški film . »ŠEHEREZADA« KINO DOM Od 4. do 10. septembra, angleški fiim »FANNY« LETNI KINO Od 4. do 10. septembra, angleški film »FANNV« Od 11. do 13. septembra, ameriški film »ZARADI NJEGA« Kavarna DOM restavracija v MESECU SEPTEMBRU IGRA DNEVNO LESKO S svojimi solisti k plesu, zabavi, razvedrilu, pri dobri pijači, mrzli kuhinji in odlični postrežbi Tudi zbiranje buliorcga žira bo doncsno l.ctos je ''izredno veliko bukovega žira, ki je zelo pomembna surovina v industriji olj > lako za prehrambene namene kot za indu strijska olja. Zato je prav, da naberemo le;.> čim več žira - in ga oddamo oljarnam. ^ tem bomo koristili našemu gospodarstMi. ^sak nabiralec pa bo*korirfil neposredno s:-- bi, saj bo za nabrano količino žira prejel plačilo ali v gotovini ali pa bo dobil dolo- čeno kofičino olja Pri nas navadno zori žir v drugi polovici septembra pa do prve polovice oktobri. Za 100 kg suhega, zdravega, čistega i" jezic oluščenega žira bo dobil vsak nabira- lec 8 kg olja. Nabirale« pa lahko dobi tudi plačilo v gotovini po sporazumno določenih odkupnih cenah, ki bodo veljale ob času od- kupa. Te cene bodo pred pričetkom odkupa objavljene in sporočene vsem kmetijskim zadrugam. Poznavalci trdijo, da je prav lahko nab-^r^ i dnevno 20 do 30 kg suhega, iz jezic olušče- nega zdravega žira. če to količino upošte- vamo ob današnji ceni olja, bo 'lahko vsak 'iabiralec zaslužil na dan (lOO do 1000 din. Žir lahko nabirajo otroci, seveda v družbi od- raslih. Otroci prav lahko otresajo drevje, i;' in ga čistijo. Vse kmetijske zadruge bodo prevzemale o i nabiralcev vsako količino zdravega, olušče- nega, čistega in suhega žira. Kmetijske za- druge bodo odpremljale zbrani *ir v tovarn«". Gozdarske uprave bodo lahko tudi same zbi- rale žir in ga neposredno pošiljal«- tovar- nam, seveda samo večje količine. Iz območja naših okrajev bo prevzemalo žir ' podjetje »Oljarne«, Ljubljana-Moste, pošui predal 15. . Glavna uprava za gozdarstvo LRS je do- volila, da se sme nabirati žir v vseh gozdo- vih, le da se je treba predhodno sporazu- meti z upravami, katerim je Glavna gozdnd. uprava priporočila, da izdajo dovoljenje za nabiranje žira. Prav tako morajo, ii^ositi na- biralci uprave kmetijskih obdelovalnih za- drug in privatnike, da smejo v, njihovih gozdovih nabirati žir. Prepričani sino, da ne bo prišlo nikjer do kaltega odklonilnega sta- lišča od lastnika gozda, ne glede na sektor lastništva. V primeru pa, da bi se kj? po- javil kak odpor, da ne bi hoteli lastniki sami nabirati, niti ne bi dovolili, da bi drugi nabirali v njegovem gozdu, tedaj naj to stvar prijavijo pristojni oblasti in Glavni direkciji prehranbene industrije l.,RS, da bi stvar uredili in odstranili vsak zadržek. Uudski sovražnik š^ev. 1 Med najvažnejše tedne, ki jih pri nas pri- rejamo, štejemo brez dvoma protituberkulo:-.ni teden, saj gre, za obrambo pred zahrbtnim napadalcem, najhujšim sovražnikom človeštva — proti jetiki ali tuberkulozi. Pred minulo svetovno vojno je letno umrlo okrog 3.700 Slovencev na jetiki, približno torej 10 na dan; vsakih 17 minut umre eden Jugoslovan za jetiko in vsak 150 Jugoslovan boleha za odprto jetiko.- Vrhu tega pa so tu še druga tuberkulozna obolenja, od katerih jih odpade do 10.000 na kostno tuberkulozo. Koliko je predčasno uničenih življe«j, zdravstveno oslabljenih ljudi, koliko je s tem zgubljene delovne sile in koliko je prizadeta tudi obrambna moč naše države! . Vzlic temu strašnemu razdejanju pa se ši- roke ljudske množice ne zanimajo v taki meri za obrambo proti jetiki, kot .bi se vse- kakor morale. Do te negativne ugotovitve smo prišli na temelju opazovanja v preteklih le- tih. Po krajevnih edinicah RK Celje je bilo napovedanih več predavanj, udeležencev pa je bilo večinoma tako malo, da so preda- vatelji nekajkrat izjavili, da se v bodoče ne bodo več pripravljali za predavanja, ako ne bo obisk večji. Glavni odbor RKS v Ljubljani .je izdal o jptiki 5 brošur, vsako v nakladi 20.000 izvo- dov. Spisali so jih strokovnjaki tako po- ljudno znanstveno, da jih vsakdo Jahko ra- zume. MO RKS v Celju je prejel več tisoč teh brošur, ki jih je že razposlal na krajev- ne edinice RK v razpečavanje. Nihče naj ne odkloni nakupa teh zanimivih in poučnih brošur. Ni pa seveda še dovolj, ako kdo bro- šuro kupi in se s tem ponudnika nekako reši, treba jo je pazljivo prebrati jn se ravnati po nsiivodilih, ki .nam jih v njih dajejo stro- kovnjaki. V protituberkuloznih dneh meseca sep- tembra se prodajajo poleg navedenih brošur tudi odkupni listki po 1 din v* korist fonda za pobijanje jetike. -vd-i Volivci Jožefoveqa hriba so zborovali v petek 31. avgusta je bil v »Skalni kleti« mnogoštevilno - obiskan zbor volivcev. Zbora so so udeležili na terenu izvoljeni odborniki Mestnega ljudskega odbora. Tov. Aškerc je poročal o splošnem gospodarskem položaju v Jugoslaviji v zvezi s trgovino in napove- danim novim finančnim sistemom. Podčrtal je nekatere akcije, ki jih vrši Mestni ljudski odbor, tako popravilo cest, gradnjo gledali- šča, pomembne sklepe v zvezi z vzgojo mla- dine, pri čemer je apeliral na sodelovanje vsega prebivalstva. Po poročilu je sledila živahna debata, v kateri se je posebno razpravljalo vprašanje popravila cest. Pri teh delih so navzoči ob- ljubili sodelovanje s prostovoljnim delom; nujno je podaljšanje vodovoda od »Livade« do vile Almoslehner. Rešiti bo treba tudi problem cest in potov v naselju Selce, ka- kor tudi preskrbo tega naselja z dovoljno količino pitne vode. Zanimanje vlada na te- renu tudi o zadevi prodaje državnih hiš. Na teren Jožefovega hriba prinaša v zadnjih mesecih strupene pline iz Cinkarne. 0'/,r;ičje je v nekaterih dneh prenasičeno žveplenih plinov. Plini škodujejo tudi sadnemu drevju od katerega odpada še nezrelo sadje in listje. Nekatera drevesa so že v sredi poletja sko-; raj popolnoma gola. "Vodovod ne dovaja naf hrib dovolj vode in so nekateri predeli do- stikrat več dni bree^ vode. Tudi z elektrik* so težave. Večkrat so prebivalci brez luči. Voglajna je od raznih odpadnih vod iz to- varn, v nemogočem stanju. Vsi ti problemi so nujni in potrebni ta- kojšnje rešitve. Boč kliče in vabi Med številnimi razj<;li'dnimi točkami ; lovo- nije zavzema Boč s svojim stolpom brez, dvoma eno izmed prvih mest. Ob lepem in jasnem vremenu se izletniku iz stolpa proli vzhodu odkrije celotno Ptujsko polje. Slo- venske gorice do Prekmurja, v izredno le- pem vremenu pa se vidi celo Blatno jezero na Madžarskem. Tudi v ostale smeri je ,kra., sen, razgled. Bobro oko lahko vidi tjfdtod preko hrvatske meje, okolico Rogaške SfaT tine, dolino Dravinje in okolico Celja. ZatO ni prav nič čudnega, če je ta vrh, ki je skoraj podoben piramidi, že pred vojno obi- skovali vsako leto precejšno število doma- čih in tujih letoviščarjev. Med okupacijo je sicer bil stolp in planinska koča požgan, toda člani PD iz P«ljčan so s pomočjo svo- jih tovarišev iz Rogaške Slatine in ostalih krajev najprvo obnovili razgledni stolp, v letošnjem letu pa še planinsko kočo. V njej je za enkrat 12 sob in okoli 50 skupnih le- žišč, ko pa bo v celoti dograjena, bo v njej šo več prostora. Planinsko društvo iz Polj- čan, ki jo je prevzelo v oskrbo, tudi skrbi za izvrstna jedila in pijačo po primernih cenah. V času trajanja okrajne gospodarske raz- stave v Poljčanah pa bodo planinci iz Polj- čan organizirali na Boč skupinske izlete. V bližini planinske koče bodo taborenja, kre- sovanje in ostale planinske zabave, v^ako ne- deljo pa bo za primerno razvedrilo poskr- bela tudi godba.^ Obiskovalci razstave ii Xaznih krajev se bodo prav gotovo radi po- slii.ili le priiiUe in po ogledu i-:;.stavljenih nrediiieiov v novi upravni zgradbi OLO Polj- čane krenili še na Boč. Iz Poljčan do pla- ninske koče je približno eno uro hoda. Ce- ljani in okoličani naj se poslužujejo skupnih ogledov razstave, za katere sprejema prijave Putnik Celje. Vožnja v obe smeri z vra- čunano vstopnico, za člane sindikalnih, fiz- kulturnih in planinskih organizacij je samo 78 din na osebo. OKRAJ POLJČANE JE DOBIL NOVO UPRAVNO ZGRADBO Delovni kolektiv OGRAD iz Slov. Bistrice je pretekli mesec dokončal dela pri novi upravni zgradbi OLO Poljčane, katero so pričeli graditi Že leta 1948 kmalu no formi- ranju poljčanskega okraja. Ko je bil sedež okraja prenesen v Poljčane, je bilo tu ve- liko pomanjkanje prostorov tako za pisarne kot tudi za stanovanja uslužbencev, ki so se morali dnevno voziti iz raznih krajev. Pre- cejšen korak k ureditvi teh perečih proble- mov je bil storjen že v začetku lanskega leta, ko je bil dograjen začasen zidan pro- vizorij, dotakratne pisarne pa spremenjene v stanovanja. V novem upravnem poslopju, v katerem bo do 16. septembra okrajna go- spodarska razstava, pa bo dovolj prostora 2a vse urade OLO in okrajnih ustanov. L. V. Umga revija oblačil v Celju Druga revija oblačil v Celju, ki se je' vr- šila v dneh 1. in 2. septembra t. 1., je bila pomembna in svojstvena celjska prireditev, mimo katere ne sme naš kronist. Celjanom je še 4obro v spominu lanska slična prire- ditev, ki se je vršila ob priliki gospodarske razstave. Letos take razstave v našem me- stu^ nismo doživeli, pač pa so ostali započeti tradiciji zvesti naši oblačilci in smo bili na petih posrečenih večerih priča zares lepi reviji oblačil in še temu, da je bilo koristno, povezano s kulturno vsebino in za razvedril©' tudi z veselimi točkami. \ Na II. reviji oblačil so pokazali vsi trije' sektorji — državni, družbeni in privatni —; vse uspehe svojega kvalitetnega dela. GledaK^ smo lepa in primerna moška iji ženska ob- lačila, kakor jih v življenju vsak dan po- trebujemo, pa kakršna je narekovala zadnja modna šegavost po svetu. Za revijo so pri- pravili oblačila sledeča oblačilna podjetja in mojstri: Anderlič Maks (pripravil 4 pri- merke), Jurkovšek Jernej (1), Kušan Ivan (5), Invalidska šivalnica (2), Kučan Marija (1), Korent Silva (1), Lapornik Franjo (3), Oražen Anton (4), Ozvald Franjo (3), drž. gosp. podj. »Oblačila« (11), Tovarna perila (14) in Zaje Gustl (3) primere. Brhke ma- nikenke so imele prav lepe pričeske, ki so jih izdelali Mestne brivnice in česalnice v Celju, mojstri Grobelnik Riko, Krajnc Franc, Lorbek Ferdo in Štuklek Franc. Čevlji so bili izdelki Inv. podj. »Čevljarstvo«, Ko- larja Rudolfa in drž. gosp. podj. »Oblačila«. Klobuke je izdelala Mestna klobučarna. Kot napovedovalec je ustvarjal ves večer prijetno vzdušje Gustav Grobelnik, posebno še, kadar je podprl to ali ono oblačilo s krepkimi verzi iz slov. ljudske pesmi ali s kako drugo domislico. Na reviji sta sode- lovala v več tačkah prvaka Ljubljanske opere, tenorist Rudolf Franci in teasist Lad- ko Korošec. Hvaležni smo upravi revije, da je povabila v Celje priznana slov. umetnika, ki sta naše občinstvo vsestransko navdušila in pričakujemo, da ju bomo skoraj zopet poslušali v našem mestu. Ladko Korošec nam ie odlično deklamiral tudi Kettejevega »Pi- janca«. Virtuoz na harmoniki, dr. Lokošek je v več točkah pokazal svojo umetnost, komponist in dirigent Bojan Adamič je po- dal nekaj točk na klavirju, pevka Irena Ho- čevarjevar pa je ob spremljanju godbenega ansambla .Romnjr iz Ljubljane zapela nekaj melodij ' iz sodobne glasbe. Vso prireditev je občuteno spremljal imenovani orkester pod vodstvom inž. D. Pestotnika. Vodstvo revije je poskrbelo tudi za smeh, ki je po- treben za zdravje prav tako kakor lepa ob- leka ali kultura. Prav posrečeno sta se nam predstavila to pot šaljivca iz Prlekije, Mit- rulek in Matjažek, ptujska umetnika, ki ju še želimo slišati v Celju in bi bilo prav, če bi nas ob kaki priliki obiskal ptujski veseli teater. Vodstvo revije je bilo v rokah po- žrtvovalnega ravnatelja Tovarne perila. Zo- rana Vudlerja, ki mu moramo ob lepem uspehu prav iskreno čestitati — z željo njemu in vsem ostalim, da nam še pripra- vijo slične večere. * A: P. GIBAJVJE PREBIVALSTVA V CELJU V PRETEKLEM TEDNU: ROJSTVA: Od 27. avgusta do 2. septembra se je ro- dilo 13 dečkov in 11 deklic. POROČILI SO SE: Vlagač Polajner Leopold iz Celja in na~- meščenka Dobrajc Karolina; študent Skok Anton iz Celja in nameščenka Macarol Ju- riea iz Celja; topilec Hribar Andrej iz Celja in delavka Kočevar Frančiška iz Šmarate, Postojna; knjigovodja Todorovič Miroslav . iz Celja in nameščenka Konjedič Vlasta iz Celja; nameščenec LIP-a Bogataj Vladislav iz Celja in nameščenka Gril Vida iz Celja. UMRLI SO: Gospodinja Klavžar Marija,, stara 75 let iz Celja; gospodinja Stojan Katarina, stara 82 let iz Celja; posestnik Brile j' Miha, star 58 let iz Topolovega. FIZKVLTVRA »MURA« : »KLADIVAR« 2:2 Ob prisotnosti približno 1550 gledalcev se je dne 2. septembra odigrala prvenstvena tekma med NK Muro in NK Kladivarjem. Začetni udarec je imel Kladivar, ki je pri- čel takoj napadati nasprotnikov gol. Toda zaradi dobre obrambe gostujočega moštva so se prvi napadi popolnoma razbSi. Ravno tako je tudi nasprotniku uspelo prodreti pred gol in je že v 3. minuti izsilil kot, ki pa je ostal neizkoriščen. Na lep predložek Firma je Marinček iz neposredne bližine dosegel v 13. minuti prvi gol za Kladivarja. Moštvo Mure ni popustilo in, požrtvovalno napadalo vrata nasprotnika, vendar so bili napadi od- biti. V 30. minuti je Marinček prejel žogo od obrambe in ušel branilcem Mure, prc- igral vratarja in tako dosegel drugi gol za Kladivarja. Po danem golu so se igralci Mure znašli na terenu in nevarno oblegali . i iita doiijačinov, tako da so bili do konca r i-iiVi premoči. Polčas se je končal 2:0 2a Kladivarja, vendar so v drugem pol- času prevzeli iniciativo igralci Mure in vse- skozi prevladovali. Zaradi nesporazuma ob- rambe je Mura dosegla v drugem polčasu dva gola in to v 9. in -29. minuti. Brezdvoma je Mura zelo dobro igrala, do- čim je Kladivar v drugem polčasu zelo po- pustil. • PRIJATELJSKA TEKMA MLADINSKIH MOŠTEV Moštvo Kladivarj-a je nastopilo na igrišču v naslednji postavi: Djugov, Ce.icfen, Pleterski, Ho;evar, černe, 'o' l'č. Kvartič, Pi;gvolnik, Vodeb, Kokotec, Snedič, rezerva Leban in Golaž. čeprav je bilo moštvo Kladivarja v igri delno borbeno in požrtvovalno, ni dosegla* zaželjenega rezultata, to pa zaradi fizične^ premoči nasprotnika. Igra je potekdla mirno in je imela brez dvoma tovariški značaj. V 20. minuti prvega polčasa je padel prvi gol delno po krivdi vratarja, tako da mu je žoga ušla med rokami. Dočim je bil drugi gol precizno streljan in neubranljiv. Kladivar- jevo moštvo je imelo nekaj izgledov, vendar je bil napad prešibek, da bi uspešno prodrl pred gol nasprotnika. V' drugem polčasu se je stanje izboljšalo. Igra se je dvignila 'na boljšo kvaliteto, toda. vratar Kladivarja je kljub temu imel dosti dela. Obramba zadovoljivo izvrševala svojo nalogo. V zadnji 15. minuti je sodnik krivo■ prisodil kazenski strel — enajstmetrovko in-tako je nastal končni rezultat 3:0 za Železničarja iz Maribora. Š. J DVE ZMAGI CELJSKIH PLAVAČEV Mlada plavalna 'sekcija pri celjskem »Že- lezničarju« se je na žalost razgibala neko- liko prepozno — vendar še vedno dovolj zgo- daj z ozirom na okolnosti, ki so in še za- virajo njen popoln razmah. Da pa je med celjsko mladino dovolj zani- manja in veselja za to panogo športa na- zorno kažejo zmage in rezultati prvih tek- movanj. V soboto 25. 8. so bili tudi celjski plavači povabljeni na nočno meddruštveno tekmo- vanje v Rimskih Toplicah, kjer so z 48 toč- kami zasedli prvo mesto pred »Rimskimi« z 34 in »Hrastnikom« z 33 točkami. Uspeh ni toliko v zmagi, neprimerno večji uspeh so ^-ezultati, ki so bili doseženi. 100 prsno: I. Bandek (Z) 1'26,2 100 prosto: I.. Krautberger (ž) 1'12'2 II. Ščuka G. (Ž) l'14'l Ob koncu tekmovanja so Celjani premagali Hrastnik v -vvaterpolu z rezultatom 6:0. Hrastnik je hotel svoj poraz na vsak način popraviti na povratnem tekmovanju v ne- deljo 2. 9. v Hrastniku, vendar so biU tudi tokrat poraženi od celjskega železničarja — 112:88. To so uspehi, ki kažejo da ima plavalni šport v Celju bodočnost — eno pa je nujno potrebno in tega ni — plavalna sekcija i)o- ! ti'ebuje trdno in resno vodstvo. • I Mile