X. letnik.
V Gorici, dne IB. februvarja 1902.
7. številka.
Izhaja vsaki Mrick ob 11. ui i dopoldne-Kokopisi sc ne vra čajo. Nefraukovana pisina se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto krone, za pol leta K 1 '•'>('
Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejem ■ uredništvo v Gorici., dvorišče sv llii.-irija štev. 7.
slov enaKo ljudstvo
ia vero dom t$jaAf!
. Naročnino in naznanila sprejema upravuištvo v Gorici, Semeniška ulica št. 9. Posamezne številke se piodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Koreujskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, In sicer: če se tiska *nkrat 14 vm., dvakiat 12 vin., trikrat 10 vin. Več-loal po pogodbi.
t- HA.
Izdajatelj in odgovorni vreduik: Ivan It a j I v Gorici.
Socijalno vprašanje
ali:
Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva.
IV.
Zlata žila velikega bogastva.
(Kapitalizem.)
Župnik je začel tako-le:
Vsi sle radovedni, kje je zlala žila velikega bogastva. Stavil bi, da si uže naprej mislite: „Gospod bo pač povedal, kje je zlata žila, ali mi ne bomo mogli do nje“. Nič nemara da bo tako! Ali vendar zlata žila, kje si?
1.	Bogastvo je množina blagu (denarja, hiš, polja, orodja, žita, vina, ali katerega koli blaga), katero menjavamo za denar. Kdor ima le m a I o blaga, kolikor ga potrebuje ztt se in družino, ni bogat. Bogastvo se začne, kjer komu blago preostaja ,črez potrebo, da Inliko zapravlja in potratno živi ali pa drugim prodaja in posoja. Kdor nima kaj prodajati, ni bogat.
Od kod pa izvira to blago V Iz zemlje in iz morja, toda vselej tako, da si je človek s trudom pripravi in zgolovi. N. pr. boga ti n ee J. N. v Trstu ima deset hiS, katere mu nesejo I0U.000 kron vsako leto. Te hiše so iz kamenju, peska, apna, lesa in železja, kar je vse vzelo iz zemlje in je božji dar. Vse te reči pa niso še zidane hiše. Hiše so morali sezidali ljudje s trudom. Prišli so zidarji, mizarji, kovači, kleparji, kamenarji in vsem na čelu mojstri stavbarji. Ti so sestavili hiše iz kamenja, peska, apna. lesa in železa.
Boga ti n ee J. na Dunaju ima veliko zalogo obleke: v nji je svila, volna, pa-vola, preja i. I. d. To je vse dar božje roke, ali sarno se ni naredil i, ampak so je ljudje-pridno preli in tkali, da so dodelali krojno blago; potem pa so krojači merili, rezali, šivali, gladili i. I. d , tla so zgotovili obleko. — Iz česa je torej bogastvo V lz reči, katere je Bog dal ljudem in katere so si ljudje s trudom obdelali. One reči, podeljene nam od Boga in shranjene v naravi (v zemlji in morju), so snov ali materija bogastva, delo člo-veSko pa, ki je obdelalo ono snov, je kakor oblika ali forma bogastva.
Vpraša se zdaj: Kako cenimo bogastvo in po čem prodajamo blago ? Bog
Tiska „\arodna tiskarna' (odgov. J. Marušič) v Gorici.
LISTEK.
Spomini očeta Poljanca.
(Napisal K
».)
»Star sem že, star; težko delo mi ne gre več-1, dejal je oče Poljanec, od-loživši motiko. Z rokavom platnene srajce je potegnil preko potnega obraza in stopil v senco bližnje jablane. Snel je z glave širokokrajen slamnik, vsedel se na pol s travo poraslo ruševino in nadaljeval nekako tako-le:
..Hm, stare kosti res niso za drugam, kakor za v jamo. Kako I -žko že sučein koso, la motika mi pa že kar nič več kopati; komaj jo zasadim pet prstov v zemljo, med tem ko se mi je zarila včasih do toporišča v tla. E da pa bilo je včusih . .
in spomnil se je Poljanec nekdanjih časov. Kak „funt“ je bil, ko je do-
nam ni dal blaga, da bi je prodajali in ž njim bogateli, ampak da bi je vživali. Božjega daru prav za prav tudi ne smemo prodajati, ampak le svoj I rud, svoje d e I o, kale r o s m o zadelali v blago. N. pr. če kmet prodaja vino, ne prodaja daru božjega, ampak prodaja svoj trud in znoj, kateri je prestal v vinogradu in v kleti. Človek ne bi smel prodajali, kar jo brez svoje zasluge dobil od Boga, ampak le svoje delo, katero je zadelal v blago, ki je prodaja.
V	resnici! Oe prav se učeni možje še prepirajo, kaj prav za prav prodaja človek človeku, in po čem je določena cena blaga, n. pr. enega mernika ječmenu, so vendar vsi več ali menj edini, d a ii a sploh je vsaka sl v a r v p r o d a j i l o I i k o v r o d na in se z a toliko ceni i n p r o d a j a, kolikor j ostala č I o v e k a d e I a i n t r- n d a. N. pr. krojač bo računil kmetu za obleko 10 kron, ker jo naredi v poldrugem dnevu, častniku pa bo računil Ib gld. ker um jo dela 3 — 4 dni, da mu lepo pristoji. Koliko je torej vredno bogastvo bogatina J. v Trstu, ki ima deset svojih hiš? Toliko, kolikor so vsi delavci zadelali v hiše, malo več ali menj. — Koliko je vredno blago bogatina J. na Dunaju, ki ima bogato zalogo krojnega blaga in obleke ? I oliko, kolikor so vsi mojstri in delavci zadelali vanje dela in truda.
Ne bom se zdaj prepiral z učenimi moži, ali ni včasih kako blago vredno kaj več ali kaj menj ko delo, ki je v njem. Tudi ne bom preiskoval, od kod to izvira, ker lo ui važno za navadno cenitev blaga. Za nas je zadosti, če izmerimo bogastvo na črez, za podrobne dekagrame in decimetre se ne bomo pulili. Na črez pa cenimo vrednost blaga po delu, ki je v njem. Zatorej je tudi b o g a s t v o t o I i k o vre d n o, kol i -k o r j e člo v e š k e g a d e I a v n j e m.
,.Ce je tako*1, oglasil se je Štefan Lovišček, ,.moralo bi bili vse naše, ker mi vse pridelavamo in izdelavamo. Gospodi bi se tedaj slabo godilo in tudi Vam duhovnikom-1.
Le počasi, Šlelan moj! Na prvi pogled se vam zdi, da delate le roka in noga, a v resnici dela tudi glava. Le poskusite delali brez glave! Dela, katero opravlja glava, ne vidi oko, ali ako službo odpove, spoznamo takoj, koliko je vredno
šel od vojakov, to so gledale dekletu za njim. Pa mu je dejal ranjki oče, Bog mu daj dobro: Tone, vidiš, čas je, da se oženiš. Star in pameten si dovolj, jaz in mati sva pa tudi že v letih in si za potrebo privoščiva počitka. Delala in trudila sva se dovolj dolgo. Poglej malo okolu, znebili se bo dobilo kako dekle tudi za-te. Svetoval bi ti, — silil te pa ne bom, ker v takih rečeh sila ni dobra — da povprašaš za sosedovo Jerko: ona se mi zdi še najbolj pripravna za-te. Bogata sicer ni, prinesla torej ne bo Bog ve kaj k hiši, a je pridna, poštena in blagega srca, kar je, kakor mi je večkrat rekla moja mati, več vredno, kakor kup zlatu. Dokaz za to imaš na svoji materi. Ko sva se vzela, nisva imela druzega, kakor malo hišo — stala je na mestu, kjer je sedaj kozolec — in nekaj polja. A s pridnostjo iu varčnostjo se vse napravi. Glej, sedaj smo jedni prvih kmetov v vasi. silil, kakor pravim,
to delo. Tako je tudi med ljudmi, v družbi. Gospoda, t. j. duhovniki, uradniki in učitelji tudi delajo, če prav ne kopljejo in ne šivajo, ali gorje celi družbi, ako bi oni odpovedali svoje delo. Vaše trdo delo ne bi več vspevalo.
N. pr. če ne bi imeli duhovnikov, kaj bi vam delo obrodilo ? Ne bi imeli blagoslova z nebes, ker ne bi maš-niki za vas molili. — Ne bi imeli miru vesti in zato tudi ne pravega veselja do dela. Go človek nima mirne vesti in čM stega srca, no ljubi se mu nobena stvar. Brez duhovnikov bi bili torej mnogo bolj nesrečni, ker bi morali delati^ in trpeti brez miru in brez tolažbe. — Go bi vam pcmrli vsi duhovniki, kaj bi so zgodilo z vami? Polagoma bi podivjali in se po-živinili kakor delavsko ljudstvo paganskih narodov. Povejte mi, ali bi bilo lepo tako življenje? Iz svoje skušnje veste, kaj se pravi bili brez duhovnika lo eno leto, a kaj bi še le bilo, če bi ga nikoli .tleč ne imeli?! —
Ge ne bi imeli učiteljev, imeli bi z otroci samo jezo, ker bi vam rasli brez nauka in odgoje, a tudi vi sami bi ost ulj_ ne v e d u i.B r e z šoli; tu rl i ne bi bilo
ki bi vas vodtfP
Ge ne bi bilo u loTdTi 11<"o’v7**In" ne bilo nobenega reda, a kjer ni reda, kako naj človek dela? — Ge ne bi bilo sodnikov, ne bi bilo pravice, kdo bi bil torej varen na svojem? Kdo bi ua delal, če ni varen in golov svojega zaslužka in lasti!
Ge ne bi imeli učenih glav, ki na vseučiliščih in akademijah noč in dan tiče v knjigah in premišljavajo postave, katere je Bog vtisnil vsem rečem, ko je ustvaril svet, ne bi bilo nobenega napredka, vse bi nam zastalo, človeštvo bi šlo rajše nazaj ko naprej.
Zategadelj ne s m e m o prezirati d u š e v n ega del a, katero opravljajo duhovniki, učitelji in uradniki.
To delo je duša trdega dela žuljavih rok. Zato je štejejo pri vseh narodih za bolj imenitno in bolj častno ko ročno delo. Tako bo še ostalo tudi za naprej in pametno delavsko ljudstvo ne bo nikoli odreklo ne spoštovanja ne plače tisti gospodi, katera res dela in oživlja in oploja s svojim duhovnim delom delo žuljavih rok.
učenih duhovnikov m uradnikov.
le ne bom, vendar žal no bo otrokom, ki uvažujejo nasvete slarišev, kateri jim svetujejo gotovo iz najboljšega namena. Saj je sreča otrok sreča starišev, njih nesreča boli pa tudi roditelje. — In Tone je premislil očetove besede; niso se mu zdele napačne. Jerica je biia tudi zadovoljna, in o pustu so pri Poljančevih praznovali svalovščino. In nista se kesala novoporočenca nikdar tega koraka.
„Ab-1, vzdihnil je Poljanec kakor v sanjah, „kje' so že ta leta !“ — Da, takrat je bil še korenjak; med kosci je bil vedno prvi in kar se tiče druzega poljskega dela, merit bi se 'šel lahko z vsakim. A Jerica je bila gospodinja, da bi ne našel take, če bi jo z lučjo iskul dan hoda na okolu. Pridna kot mravlja, skrbna iu varčna, saj ni bilo stvarce pri hiši, da bi ona ne vedela za-njo, pobožna žena je res podpirala tri vogle hiši. In kako se je lepo znala porazumeti s tastom in taščo! Vedoč, daje starost nad-
Ko sem tedaj rekel Bogastvo je vredno, kolikor je,,..<to’ra-fV njem, nisem mislil le dela rok jn.iiog, ampak tudi duševno delo. N. pr. bogastvo bogatina N. v Trstu, ki ima deset hiš je vredno: u) delo učenih stavbarjev mojstrov (arhitektov), ki so mu izdelali načrte.
b) delo raznih mojstrov, ki so delavce pri delu vodili. r) skrb gospodarjeva pri delu.
d) delo žuljavih rok vseh zidarjev, mizarjev, kamenarjev, kovačev, voznikov, težakov itd.
e) Po vrhu pride še delo, katero ni zapisano v računih ali je velike vrednosti:	skrb pristojne gosposke za red in za imetje poidložnih državljanov. Vse to delo skupaj je vrednost deseterih hiš bogatina N. v Trstu, ako na črez cenimo vrednost hiš in se nočemo prepirati za drobiž, za kateri utegnejo biti vredne več ali manj!
Bogastvo je blago, katero ima toliko vrednost ali ceno, kolikor je v njem zadelanega človeškega dela. Kdo bi torej moral biti bogat na svetu ? Kdor dola. Čogavo bi moralo biti bogastvo? Vse bi morali imeli delavci, namreč duhovniki, učitelji, uradniki, kmetje, mojstri, težaki. Toda dokazali smo vam uže, da ii ljudje niso bogati. Bogati so drugi ljudje, kateri niso ne uradniki ne duhovniki no mojstri ne delavci. Bogati so nekateri veleposestniki, trgovci, menjavci podjetniki. Vemo pa, da si človek s svojim delom ne prisluži bogastva. Kako so torej obogateli bogataši ? Gotovo le z delom, ker je vrednost bogastva delo, toda obogateli niso s svojim delo m, ampak z delom drugih ljudi. Drugače ni mogoče. Brez dela ni bogastva, s svojim delom ne obogatiš, torej je treba obogateti z delom drugih rok. Ker pa človek eden po enem primeroma le malo zasluži, je treba, da pride na tisoče delavcev delal in skladat za enega bogatina. Treba je modro napeljati vodo iz več studence" v en sam ribnik ali na en sam mlin.
Mnogo takih mlinov ne more biti pod solncem, ker je vode, t. j. delavcev premalo. Bog je dal zemlji toliko rodovitnosti, da pošteno redi človeka, če pridno dela, ali brez dela ti zemlja no vrže nič ali malo. Kdor hoče torej obogateli, mora najti množico drijgih, ki
ležna, je radovoljno sem ter tja kaj potrpela in luko ohranila najlepši mir v rodbini. Pa kaj bi našteval vse njene vrline?
In zopet si je na pol glasno zamrmral Poljanec v brado : ,.Bila si mi v resnici več kot zaklad, pokojna žena, a da sem te dobil, zahvaliti se imam edino svetu očetovemu. Da bi se bil le po vseh tako ravnal, gotovo bi si bil prihranil mnogo žalostnih ur, ki so se vrinile v tek mojega življenja!11
Sem od prostornega poslopja, ki se je dvigalo kakih sto korakov da(je med košatim drevjem, je hitel z negotovimi koraki mali vnuk Poljančev in je, sle-gaje roke proti dedu, klical:	„Dedek,
mama vas kličejo h kosilu I11 Oklenil se je starčeve roke in ga smehljajočega vlekel proti domu.
bodo delali zanj, odjemali sebi, skladali njemu. Le kamor znašajo vsi, zraste velik kup!
Zlata žila bogataševa so zaslužki drugih ljudi j, kateri delajo bodisi z glavo ali z roko. Žulji delavskih rok so v rokah bogatinovih cekin. Zlati potočki poštenega zaslužka so modro napeljani v velike zlate reke bogataševe.
Iz pastirskega pisma avstrijskih škofov.
Naše dolžnosti o volitvah.
Nadškoije in škofje avstrijski zbrani na Dunaju meseca novembra I. 1901. pišejo:
,.Kristjani kot taki imajo dolžnost skrbeti, kolikor le morejo, da se uvedejo in da prodrč in obveljajo krščanska načela na slehernem polju javnega in družabnega življenja.
Dolžnost je postala za vsakega avstrijskega državljana znatno pomenljivejša, odkar je Nj. Veličanstvo naš splošno ljubljeni cesar premilostno podelil ustavo in dovolil ljudstvu veliko pravic v javnem življenju. Zato opominjamo vse, ki imajo volilno pravico, da sostrogo in v vesti dolžni v v poedine zastope vsikdar voliti može, ki so voljni v krščanskem zmislu vplivati na postavodajstvo in na s o c i -j a I n o ž i v 1 j e nj e“.
0 slabem tisku.
Nadškofje in škofje avstrijski pravijo v omenjenem pastirskem pismu :
„Ne sprejmite preljubi, v svoje družine nobenega odposlanca nevere in nobenega zapeljivca. Ako kdo k vam pride in ne prinese tega (pravega) nauka, ga nikar ne pozdravljajte. (II. Jan. 5, 10.) Jako nevaren sovražnik vere je slab, neverski tisk. Zato se varujte njega in njegovih škodljivih proizvodov. Imejte in podpirajte katoliške liste in časopise. Prepodite iz svojih družin tudi vsako knjigo in vsako knjižico, vsak spis in vsak časopis, sploh vsako tiskano delo, ki ima v sebi in Vam vceplja strup nevere in upornosti proti postavni cerkveni ali svetni oblasti".
0 gibanju: Proč od Rima!
O nevarnem gibanju ,.Proč od Rima'1, ki se dandanes neti zlasti v nemških pokrajinah naše Avstrije, pravijo škofje :
„V naši dragi avstrijski očetnjavi doživljamo, Bogu bodi potoženo, nekaj časa sem stari žalostni prizor v novi, do cela mrzki podobi. Klic „Proč od Rima* se je namreč razglasil in našel odmev. Vsak katoliški kristjan ve za trdno, da drzno to vabljenje k odpadu od Rima, središča krščanske edinosti, v nevarnost pripravlja njegovo dušno zveličanje. „Proč od Rima“ se pravi proč od Petra; se pravi proč od katoliške cerkve, ki jo je Kristus Gospod ustanovil in sezidal na moža-skalo Petra; se pravi proč od Jezusa Kristusa, ki je sv. Petra postavil za svojega namestnika ali zastopnika na zemlji; se pravi proč od Boga, ker je Jezus Kristus, učlovečeni Sin Božji, kakor je rekel sloveči muče-niški škof kartagenski, sv. Ciprijan (f 268), z ono spominsko besedo: Ta ne more imeti Boga za očeta, ki nima Cerkve za mater (De uni-tate Eccl. c. 6.).
Provzročitelji in voditelji sramotnega gibanja „proč od Rima'1 nameravajo avstrijske katoličane odtujiti prav tako njihovi sveti veri. kakor tudi njihovi ljubljeni očetnjavi.
In če prav bi prikrivali svoje načrte, po katerih hočejo izdati domovino in prestol, se pač lahko spoznajo po njihovih napadih na vero. Zakaj z nepokorščino proti Bogu in njegovi cerkvi gre vedno vštric upornost proti obstoječi svetni oblasti in dela kar največjo Škodo celi državi. Kdor je Bogu nezvest, ta ne bo zvest cesarju, ki sedi na vladarskem prestolu po božji milosti".
(Dalje pride.)
Politične in cerkvene vesti.
Papež Leo XIII. praznuje tet$y tri jubileje, namreč d i j a m a n t n i ju/ bi lej (šestdesetletnico) kot nadškof (1843—1903), zlati jubilej (petdesetletnico) kot kardinal (1853—1903) in srebrni jubilej (petindvajsetletnico) kot papež (1878-1903).
t Prelat Alojzij Kilrion. — V
nedeljo zjutraj je umrl v Gradcu voditelj štajerske katoliške nemške stranke, prelat Alojzij Karlon. Življenje njegovo je bilo palW_bo,Miv in naporov, p^a-tudi lepih uspehov za katoliško stvar. Bil je UšlanovTteFpvrlega „Grazer Volksblatta11 in „Sontagsbote“. Slava mu!
Srednje šole v državnozborskem proračunskem odseku. — V četrtek 6. t. m. je proračunski odsek dokončal razpravo o srednješolstvu. Predlog grofa Sliirgha, naj se odpravijo slovenske paralelke na nižji gimnaziji v Celju ter osnuje v Mariboru neodvisna slovenska nižja gimnazija, vsprejet je bil s 25 proti 22 glasovom. Torej so za ta predlog glasovale vse nemške stranke z Italijani vred. Predlog dr. Rizzi-ja pa, naj se preloži hrvatska gimnazija iz Pazina v kako drugo mesto v Istri, padel je ; glasovalo je proti njemu 26 odsekovih članov, zanj pa 18.
V	isti seji je stavil slovenski poslanec Po v še resolucijo glede ustanovitve slovenskih paralelk na goriški gimnaziji, ki je bila sprejeta.
Proračunski odsek državnega zbora je dovršil dne 7. t. m. svoje delo. Cel državni proračun prid? tedaj v kratkem pred zbornico.
Seja državnega zbora dne 8. f. m. — Jugoslovanski poslanci so bili pripravljeni, da z obstrukcijo zabranijo razprave v zbornici, ako jim vlada ne da zagotovila glede celjske gimnazije. — Zaradi tega je poklical ministerski predsednik pred sejo k sebi jugoslovanske poslance dr. Šušteršiča, Robič.i, Pogačnika, Kvekiča in Borčiča. Ko se je posvetovanje z ministerskim predsednikom končalo, izdali so jugoslovanski poslanci sledečo izjavo:
,.Po več nego enournem posvetovanju z min. predsednikom so spoznali poslanci, da za sedaj vladne namere niso take, da bi morali rabili najskrajnejša sredstva11.
Poslanska zbornica je potem mirno nadaljevala razpravo o zakonu glede vojaških novincev.
Naš prestolonaslednik Franc Ferdinand se je dne 5. t. m. odpeljal v Petrograd. V Petrogradu je ostal do 12. t. m. Njemu na čast so se obhajuie velike slovesnosti.
O velikem politiškem pomenu tega obiska p^icj'1 '-.gi/n ,,mej drugim:	A^tm	rwr-i™ M<Maa>a4badjHrati,
ker je	od	ostalega
gfijjtijwi$5itiii^tainj5!L vez _mej_ j-us-kjjiL—narodom in zalTtnitiiml ~ SlflTani. T'rel)a7e’^onreč^S3pi4iBW^Jilu*d očmi dejstvo, da	nemška,
ii^arvvnoska^drž av a. Zedinjenje z mwfjo irstaTišfcs^evropskega ravnotežja je umljivo... Politika Franca Jožefa 'je bila napram Rusiji vedno kar najpri-jazneja'1.
Slovaki na Ogerskem. — |V
ogerski poslanski zbornici je o priliki proračunske razprave prišlo mej zastopnikom Slovakov Veselovskim in Madjari do živahnega prerekanja o na-roJnih pravicah nemadjarskih narodov živečih na Ogerskem. Veselovsky je dejal, da pripozna sicer prvenstvo madjarskemu jeziku na Ogerskem, a po narodnostnem zakonu je zagotovljena raba materinščine v šoli in uradu tudi Slovakom, na kar je neki Mažaron zaklical: „Ta narodnostni zakon bomo spremenili !“• Veselovsky je rekel, da bo s pristaši glasoval proti proračunu, ker si* v istem ni oziralo na kulturne potrebo Slovakov.
Stroški južno - afriške vojne.
—	Povodom razpravo o vladni predlogi, s katero zahteva londonski kabinet 5 milijonov funtov naknadnega kredita za vojne namene, je podal vojni minister Brodrick nekako sliko o dosedanjih žrtvah Anglije. Povedal je, da znašajo vojni stroški v računskem letu 1900 01 skupno 63 mil. funtov sterlingov, to j6 600 milijonov goldinarjev našega denarja; v letu 1901/02 bodo baje znesli 61 milijonov funtov. V minulem letu je štela angleška armada povprečno 250.000 mož, v januvariju letos 237.000. Vsaki mesec so nakupili Angleži povprečno 24000 konj. Vzdrževati je bilo treba
208.000 konj in mul, 30.000 volov, dalje
27.000 ujetih Burov in okrog 150.000 burskih žena in otrok. Značilno je, da našteva vojni minister Bure zu konji, voli in mulami. To je pač dokaz, da so bolje skrbeli za živino, kakor za ljudi. Mesečni stroški so se sedaj znižali od 51 j na 4*/2 milijona. — To so stroški, ki jih priznava vlada. Koliko je pa ie
drugih 'prikritih izdatkov, katere vlada previdno zamolči. In v tem niso vštete človeške žrtve, desettisoči ubitih vojakov!
Novice.
Delavsko društvo bo imelo redni občili zbor dne 23. t. m. v gostilni g. Gorjanca ob 31/., pop.
Praznovanje papeževega jubileja v naši ŠKoliji. — Dne 20. t. m. stopi sv. Oče Leon XIII. v 25. leto svojega vladanja kot rimski papež. Njega Eminencija. kardinal ukazuje za to priliko :
1. Dne 19. t. m. po Ave Mariji naj se s slovesnim zvonjenjem naznani pričetek jubileja.
2. Drugo postno nedeljo dne 23. t. m. bodi v vseh kuratnih cerkvah slovesna sv. maša s primernim govorom. Na koncu naj se razpostavi Najsvetejše.
3. V celem jubilejnem letu naj se pri litanijah pred .Tantum ergo11 moli Oče naš. Češčeno Marijo in Čast bodi Bogu z dotično molitvijo za sv. Očeta.
4. Dušni pastirji naj obračajo letos posebno skrb na ,.Petrov vinar11.
Postne pridge v slovenskem jeziku bodo vsaki petek ob 7. uri zvečer v cerkvi sv. Ignacija. Opozarjamo na to slovensko občinstvo.
V	nemškem jeziku bo pridgal č. P. Volbert vsaki četrtek ob 5. uri popoldne.
Italijanske postne pridge bodo kakor po navadi v stolni cerkvi.
Osebna vest. — Svojim zastopnikom v deželnem šolskem svetu je imenoval deželni odbor goriški mesto bivšega deželnega odbornika dr. Tume, prof.
B e r b u č a.
C. kr. gimnazija in c. kr. realka v Gorici. — Ravnokar se je završil prvi semester na teh dveh zavodih. — Uspehi so tudi letos „klaverni“. Poslancem priporočamo, naj zahtevajo od vlade energično slovenske paralelke za nižjo gimnazijo in nižjo realko! To je skrajna potreba!
Na goriško gimnazijo pride kol suplent gosp. dr. J o s. Srebernič, naš rojak iz Solkana, ki je 1. 1896 z odliko dokončal gimnazijske nauke. — Dobro
došel!
Goriška podružnica Slomfickove
zveze je imela zborovanje v „Šolskem Domu11 dne 6. t. m. G. predsednik Cen čič je poročal o razvoju društva in o zborovanju Slomšekove zveze v Ljubljani. G. učitelj B a 1 i č je predaval o slovečem slov. pridigarju o. Ivanu S v e t o k r i ž k e m. Predavanje je bilo vrlo zanimivo in je zbudilo misel, da bi izdali životopis in nekaj govorov slavnega moža in da bi se mu postavil spomenik v sv. Križu vipavskem.
Prihodnje zborovanje bo dne 3. aprila t. I.
Veselica v „Alojzijevišču“ na pustni pondeljek je vrlo veselo uspela. Dečki^o lepo peli in svirali, posebno „T i r o I c i“. Premnogo smeha je zbudila burka: „Kmet Herod“ ali „Gorjč mu, ki pride študentom v pest1. Tistega kmeta iz Zakotja pri Ljubljani, kakor ga je moško igral učenec IV. gimn. Koinavli, mladi gledalci ne pozabijo tako kmalu ! Častitamo č. g. vodju Fr. Setničarju!
/a „ Alojzije v išče*1: Preč. g. dr. Jos. Pavlica IU K, N. N. 20 K, g. Jos. Čigon 1 K. Bog stotero povrni!
..Centralna posojilnica1' v Gorici je imela meseca januarja t. I. 174.522 K prometa. Hranilnih vlog se je vložilo za 45.690 K, izplačalo pa 7455 K. Izposodilo se je 26.001 K, vrnilo pa 5734 K. Promet tekočega računa s posojilnicami je znašal 84.253 K.
Smrtna kosa. — V soboto zjutraj je umrl v Gorici pri Leonih št. 44 gosp. Janez Rijavec, posestnik. Pokojnik je bil rojen pri sv. Mihelju v šempaski župniji. Bil je brat pokojnega župnika Rijavca v Batujah. L. 1859 je bil v vojski proti Italiji hudo ranjen. Vsled tega je vžival do smrti penzijo. Bil je dobrega in pobožnega srca. — V nedeljo ob 11. uri predpoludne je umrla v Gorici na Placuti v starosti 75 let gospa Ana vdova Urbanči č, mati prerano umrlega našega rojaka prof. Franca Urbančiča. Pogreb se je vršil 11. t. in. preupoludne — N. p. v m. !	'
Vojaški nabori bodo v Gradiški t. marcija, v Korminu 3. in 4. marcija, za goriško okolico 14., 15., 16., 17. in 18. aprila, za goriško mesto 5. in 6. mar-
cija, v Ajdovščini 11. in 12. apiila, v Kanalu 21. in 22. aprila, v Tominu 26. in 28. aprila, v Cerknem 24. aprila, v Kobaridu 29. aprila, v Bovcu 30. aprila, v Komnu 10. in 11. marcija, v Sežani 7 in 8. marcija, v Tržiču 17. in 19. aprila^ v Cervinjanu 15, 16. in 17. aprila.
Veselica v Podgori. — V nedeljo dne.9. t. m. je priredila „Marijina dekliška družba'1 v stari šoli prav prijetno veselico. Vsporedne točke so bile: 1. Družbina pesem. 2. Pozdrav prednika č. g. vikarja. 3. Igra: Prijateljstvo (Stritar).
4.	Na hribih, pesem. 7. V pepelnični noči, deklamacija. 8. Naša zvezda, pesem. 9 Srečkanje (trije dobitki).
Poznajoč težave in trude, s katerimi so združene take veselice, moramo se pohvalno izreči o spretnem nastopanju podgorskih deklet, še bolj pa čestitati vsem onim, ki so se za to veselico žrtvovali, zlasti gospodični Urbančič in gosp. učitelju c. kr. pripravnice Justinu.
Naša goreča želja je, naj bi se lake blažilne veselice, ki vzbujajo v ljudstvu versko in narodno zavest, pogostorna prirejale. Pred kratkim so imeli slično veselico v Pevmi, ki je imela prav lep vspeh. Poročilo o tej veselici je v „Pri-morskem Listu11 le pomotoma izostalo.
Vsem, ki se trudijo za take veseiice, kličemo: Le naprej za vero in omiko !
V	Podmelcu je 9. t. m. umrla upokojena učiteljica Frančiška Zupančič rodom Ljubljančanka. Po 32-letnem plo-donosnem delovanju na šolskem polju stopila je v zasluženi pokoj, kojega je pa samo eno leto uživala. Veličastni pogreb je pričal' o priljubljenosti rajne, ki se je bila pri nas popolnoma udomačila. Svetila ji večna luč.
Iz podgorske papirnice. — Nadzornik Poche, radi kateregu šobili lani med podgorskimi delavci veliki nemiri, se je v Gradcu vstrelil.
Napredne spletke. Iz podgorske županije dne 9. t. m. — Na kak način pa zdaj begajo in zapeljujejo ljudstvo? Evo vam : Dva moža sla se pogovarjala prav priprosto in nedolžno o delovanju deželnega zbora in osobito o davkih in nakladah na vino.
Prvi pravi: Moj lAncman mi je povedal v Pevmi, da od zdej naprej bomo moral vplačili od lastnega vinskega prdelka od vsakega hektil po tri kr&n na leto. Level na vodo, je rekel daljo, in z dohtorji na glih vj&m, „če je tako". Raje ko bom vplačavu tak davk, porijem vsua trt in vsejein trikotni’.) deteljč.
Drugi mu pravi: Pa še bolje bode, ako vseješ nekoliko akacijevega semena, to hitro raste in ne potrebuje nikakega obdelovanja in od tega ne boš vplačeval nič davka razen kervnega pri sečnji, kadar se zbodeš; in vedi tudi, da ako bi čital »Primorski list11, bi ne veroval loncinanu, tem manj, ker je agitator tumovski. Saj ni težko vdobiti v roko „Priinorski list11, ker je zelo razširjen po naši županiji; pa tudi si ga lahko naročiš, saj ni drag, pa ubožec tudi nisi. —
Iz llodika. — K junaškemu činu, o katerem smo poročali zadnjič, nam pišejo še par črtic ! Ljudje pravijo, da je vsega kriv rodiški ,.oberžupan“. (V Rodiku imajo poleg župana še „oL>eržu-pana11). Nekateri trde, da je on porušil zid in vrgel velik kamen v župnišče. Da bi odvrnil sum od sebe, je tudi sebi porušil košček zida. Drugi pa trdijo, da so sicer fantje porušili zid in vrgli kamen, ali on da jih je našuntal. Tako govore ljudje ! Ali je na tem kaj resnice, bomo že izvedeli.
—	Poroča se nam dalje, da so lani občinski možje podpisali obč. račune vsak posamezno na svojem domu, ker jih niso hoteli podpisati v „seji“ in sicer zato, ker jim računov niso pravočasno pokazali sklicevaje se na neko postavo, po kateri da ni treba niti pregledoval-nega odseka, katerega tudi res ni bilo. Take razmere so v Rodiku! Ivar predpisujejo deželne postave, nima veljave. Tu vlada le „oberžupan“ in sicer popolnoma samooblastno brez ozira na določbe naših uostav s pomočjo svojih v ponočni šoli'pri „botegarju“ izvežbanih fantov, kateri vsakogar prisilijo k pokorščini ,.oberžupana“.
Opomba uredništva: Ako so tožbe glede ebčinskih računov resnične, pritožite se nemudoma na deželni odbor!
Oče, odpusti jim, saj ne ved«, kaj delajo! — V predzadnji .Soči* smo čitali članek: Pred novimi volitvami — baje iz peresa priprostega
ponikovskega hribovca — ki je poln sovraštva do č. duhovščine, poln obrekovanja in natolcevanja. Naj navedemo iz tega članka samo en stavek: „Dragi kmetič-volilec, moj sotrpin, vzbudi se vendar in prevdari, kako grdo so te zlorabljali nunci v svoje umazane namene, ko so ti grozili z večnim pogubljenjem in ob-| j u b o v a I i papežev ž e g e n toliko časa, dokler te niso zvabili na svojo stran, da si oddal svoj pošteni glas ožlindrani klerikalni stranki".
Ne! Mi ne moremo verovati, da bi tako hudobno pisal priprost krnet na Ponikvah. Č1 bi pa to res bilo. ne moremo druzega nego vzklikniti: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!
Volivcem obširne grahovske in -panije v premislek. — Dopis iz bn.ške doline. Glavno agitacijsko sredstvo pri zadnjih dež. zborskih volitvah so bile naprednjakom — poleg obrekovanja — razne obljube o novih cestah, podporah itd. Z mirno vestjo lahko trdimo, da bi bili naprednjaki na vse dane obljube, kot po navadi, pozabili; suj do prihodnjih volitev je dolgih (i let in v tako dolgem času se marsikaj pozabi.v
Toda prišlo je drugače. Cesar se ni nihče nadejal, se je zgodilo: Radi naprednih splelkarij v dež. zboru bomo morali v kratkem zopet na volišče
Da svoje zapeljane volivce ohranijo pri dobri volji, treba je bilo naprednjakom, da vsaj nekoliko pokažejo, kako resno mislijo na dane obljube. In naš napredni g. župan ve dobro, kako jalova je bilu zmaga njegove stranke 16. novembra I. 1. na Grahovem. Odkar je popustil ,.ta mežnarski meštir ', še ni doživel lake nezaupnice. Da je podlegla naša stranka, tega so bili 'ciivi Graparji, ki so dano tnožko besedo prelomili in uskočili k nasprotnikom. Svojo možko čast so prodali, ker so jim naprednjaki ubljubili novo pot v Logu in nek vo-dov6d v Liscu.
Ti Graparji so torej jeziček na vo-livni tehtnici. Kainor se oni obrnejo, tam je večina. Zato pa je bilo treba le ohraniti pri dobri volji l. j. dano obljubo po možnosti uresničiti. In res! Kmalu po razveljavljenju g. Klavžer-jeve izvolitve, nakazal je naš cestni odbor baje 400 K za pot iz Kneže v Loge. Po novem lelu pa so zaropotali krampi in lopate in v 14 dneh jo bila dodelana obljubljena „pot". Seveda so Graparji pričakovali vse kaj druzega! Upali so, da dobe vozno pot; sedaj so jim pa le nekoliko popravili staro stezo t. j. znižali so nek klanec v dolžini kakih 300 m. glede vodovoda so jih pa potolažili na „boljše čase11.'
Mi Graparjem iz srca privoščimo kar so dobili in kar jim je še obljubljenega — opozarjamo jih pa, da bi bili ravno toliko, če ne več, dosegli, tudi če bi bili dani besedi ostali zvesti in volili s kat. nar. stranko. Naša stranka ne slepi svojih volivcev s praznimi obljubami, stori pa vse, kar je v njeni moči, da ustreže njihovim opravičenim željam in potrebam.
Možje, ali ne vidite, da je tista sleza samo za vabo — druge obljube pa so pesek v oči! Volite s stranko, ki Vam jo priporočajo Vaši pravi prijatelji in ne dajte se motiti s praznimi obljubami! Svuta dolžnost Vaša je, da pri prihodnji volitvi popravite to, kar ste zagrešili 16. novembra I. 1.! Posnemajte može iz zgornje doline, ki so in bodo tudi v prihodnje in vselej volili po našem starem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
Dr. Tavčar — v pravi luči —
Češki list ,,Plzensky Obzor“ je prinesel izjavo dr. Tavčarja, s katero se je izrazil glede celjskega slovenskega gimnazija, da je za kompromis z Nemci. Tako podpira dr. Tavčar, zastopnik ljubljanskega mesta, slovenske poslance!
.,	sc živi! — Tropa fantov
pride v krčmo. Vino gre na mizo liter za litrom. Ko so že dobro polni, začnejo uganjati raznovrstne burke in grde ostudne kletvine jim letijo iz ust.
,, liho ! pravi eden, „tisti na zidu, nas sliši *, ter pokaže /, roko na križ, ki je bil na steni. ,0 t„mu se ,ahko
maga, odvrne drugi. Stopi na klop in obrne sv. razpelo narobe, 2 obrazom v
»N", zdaj nas ne bo gledal, kaj delamo in ne slišal".
Š« dobro ni to izgovoril, vlomi se mu stol pod nogami, ploskne in si zlomi nogo! Krvavečega nesejo domu. Pivci se s treznejo in vsak j0 ves preplašen po-pihne na dom.
Zgodilo tu* je to v itajjjj.
Slovenska /maga im Štajerskem.
—	Po hudi dvanajsturni volitveni borbi za ptujsko - gorski občinski zastop je zmagala katoliško - narodna stranka. — Pristaši nemčurskega „Štajerca“ so pogoreli.
Aretirana zaradi tatvine in požiga. — Marija Faletič služkinja v gostilni pri Rajhu na Kornu, je naznanila policiji, d;i jej je bilo 4. t. m. zvečer vkradenih 34 kron in sicer iz kovčeka, ki se je nahajal v isti sobi, kjer je nastal isti večer ogenj.
Policija je začela takoj to reč zasledovali in je konečno aretirala Frančiško KI....c iz Vipolž, služkinjo, ki je nastopila prejšnjo s )boto službo pri Rajhu, a je bila v nedeljo izpuščena iz službe.
V	začetku je KI  Irdila, daje nedolžna,
kasneje pa je priznala, da je vzela samo nekaj kron. Nazadnje pa, ko se je pri njej našel bankovec za 20 K, priznala jo vse. Izpovedala je namreč, da se je v torek zvečer vtihotapila v spalnico Marije Faletič, da je prižgala dve žvo-plenki, v/.ela denar, potem pa vrgla žve-plenki na tla in zbežala. Zaradi tega in pa tudi iz družili okoliščin se sklepa, da
je KI  provzročila, četudi neholč, požar
pri Rajhu, ki je napravil škode okoli 600 K.
Bohinjska železnica. — Goriški magistrat pozivlje posestnike zemljišč v okolici goriškega mosta, koder se je merila bohinjska železnica, da bi pri miru pustili kole, ki so bili pri merjenju proge zabili v zemljo. Tak oglas in poziv so izdale vse občine, koder seje merila železniška proga in se je nadejali, da ga bodo dolični posestniki in pa sploh vsi drugi ljudje upoštevali, kajti v nasprotnem slučaji bi delali le nepotrebne sitnosti, ne da bi sami pri tem imeli kake koristi.
Oddaja del na bohinjski železnici. — Razpisana je javna dražba za oddajo del bohinjskega predora. Ponudbe naj se vpošljejo železniškemu minister-stvu do 8. marca t. I. Predor bode tako širok, ■ da bodeta v njem položena dva lira. Delo mora biti dovršeno do konca leta 1905. Ponudbi mora biti priložena pobotnica, ki dokazuje, da je ponudnik plačal I milijon kron jamščine.
Smrt v valovih Kolpe. — Iz Fare pri Kostelu se nam poroča: Due 3. t. m. popoludne okoli četrto ure našla je grozno smrt v valovih Kolpe 20letna deklica Marija Grgorič iz tukajšne župnije. Imenovana deklica je peljala po čolnu nekaj žita s Kranjske strani na Hrvaško stran v mlin. Na sredi Kolpo pa ji drog s katerim je čoln krmarila, po nesreči pade v vodo, in tedaj je bila nesrečnica na milost in nemilost iztočena Kolpi. Ljudje, ki so na bregu stali in zapazili to nesrečo, so ji kričali, naj se usede v čoln, da se ji ne bo nič žalega zgoJilo (in res bi bila srečna, ko bi v čolnu ostala, ker ga je voda k bregu zanesla); a revica se je bala, da bo voda čoln zanesla na jez, kjer se gotovo prevrne, in je vsled »ega skočila v vodo, kjer si pa ni mogla pomagati s plavanjem, kajti voda na tistem mestu je precej deroča, zraven pa v tem času še mrzla. Nekaj časa so jo še videli na površju, a kmalu je zginila pod vodo. Šli so jo precej s čolnom iskat, a je niso še do danes našli, in je bržkone tudi ne bodo, ker je Kolpa sedaj radi južnega vremena silno narasla.
(»rožne muke na morju. — 19
dnij je prebil kapitan Olsen' v tihem oceanu, držeč se preobrnjenega čolna. Olsen in VVallace, dva ribiča iz San Pedro, sta zapustila luko pred sedemnajstimi dnevi na majhnem čolnu. Komaj pa sta dospela na odprlo morje, je že silen vihar prevrnil čoln in ribičema ni preostajalo drugega, kakor da sta se prijela preobrnjenega čolna in sta tako ob njem plavala. Rešitve ni bilo od nikoder, jesti nista imela ničesar in lahko si je predstavljati silne muke obeh ponesrečencev. Štirinajsti dan so opešale moči ribiča VValloce in je izpustil čoln ter izginil v globočino. Olsen se je še nadalje držal čolna, sedemnajsti dan pa ga je našel v tem položaju neki ribič, ki je nesvestnega nesrečnika pripeljal na suho. Olsen je tako oslabljen, da ni prav nikakega upanja za okrevanje.
Lešnik zadušil! — Trinajst mesečnemu otroku dala je pred kratkim na Nemškem mati lešnike, da bi se motilo. Potem odide po opravkih. Ko se za nekaj časa vrne, najde otroka že sčme-lega. Zadušil se je z lešnikom. Hitela je po zdravnika, pa bilo je prepozno. —
Matere ! bodite previdne, ker otroci nesejo k usloin, kar vdobe.
Izgubil je dne S t. m. g. Vincencij HofTer 80 K od glavne davkarije v Gorici po Raštelu in Travniku do Josip Verdijeve ulice. Kdor bi jih bil našel, naj se blagovoljno oglasi ali pri dotičniku v Dolgi ulici (Via Lunga) št. 53 ali v našem upravništvu.
Žrtve zime. — Tihotapec Ivan Kersnik C h i n e s e iz Osijaka v Reziji v Italiji, nakupil je raznega blaga na Žagi pri Srpenici in ga hotel vtihotapiti čez mejo. Med potoma pa ga je zalotil hud mraz in našli so ga zinrz-nenega.
Zmrznenega so našli ludi 69-letnega zidarja B e r n a r d i s a pri sv. Ivanu blizu Manzzana na polju.
Pogozdovanje Krasa. — V letu 1901 se je pogozdilo 173 hektarov z
1.544.000 drevesc. Nadomestilo se je na krajih, kjer se niso drevesca prijela,
1.676.000 novih drevesc. Odkar obstoji komisija za pogozdovanje Krasa, pogozdili so že 3008 hekt. neobdelanega sveta; nasadili so 45,500.000 drevesc, največ borov ter potrošili v ta namen 20.300 K. Za obzidanje nasadov, za napravo drevesnic in za nadzorovanje potrosili so
11,600 K, vsega potroška je bilo torej 31.900 K.
Država je dala v ta namen 24.000 K., dežela pa 6000 K.
Od leta 1884 do danes	se	je	po-
trošilo za pogozdovanje Krasa 419.200 K, država je dala 346.500 K, dežela pa 58.700 K.
Katere ameriške trte naj sadimo na Krasu? — Za kamenil in suh svet. kakor je na Krasu, je montikola najbolj primerna vrsta.	Ako	pa	svet ni
presuh, je dobra tudi	portalis,	ki	tudi
zelo dobro uspeva na Krasu.
Vabilo k družbi sv. Mohorja — (Dalje.) Družba poda svojim udom letos sledeči književni dar:
1. „Zgodbesv. pisma". 9. snopič. Za dr. Lampetom nadaljuje dr. J. Ev. K r e k. — Celotnih „Zgodb sv. pisma",
— te „knjige vseh knjig", bi pač ne smelo manjkali v nobeni slovenski hiši! S tem snopičem končajo zgodbe stare zave z e. Obsega ta del prekrasne in krepke nauke iz knjigo Jez u s a Si ra h a in Modrosti ter makabejski knjigi. — Naj nam baš „Zgodbo“ ohranijo stare ude, da dobe celotno knjigo v roke.
2.	„Slava G o sp o d u!" Molitvenik.
— Mnogokrat se nam je izrekla želja, naj izda Mohorjeva družba molitvenik s prav razločnim in velikim tiskom. Vstregli smo tej želji in letos podamo Mohorjanom molitvenik, s katerim bodo gotovo zadovoljni. Crke so velike, tisk lep in papir trden, da mora zadovoljiti vsakogar! Slovenci! Za 2 kroni dobile lep molitvenik, ki bi sam pri knjigotržcih stal toliko ali še več, povrh pa še 5 drugih knjig! Sezite po takem daru in zato ne zamudile, pristopiti družbi! — Molitvenik „Slava Gospodu" se bo dobival tudi vezan, in sicer: v platnu z rudečo obrezo po 60 vin. (30 krajcarjev), v usnju z zlato obrezo po l krono 20 vin. (60 kr.) — Cenjene ude prosimo, da naročujejo samo te in ne drugih v e z a v, d a se delo v knjigoveznici in pri razpošilanju preveč ne obtežkoči.
3 ,.P o I j e d e I s t v o“. II. del. Posebno poljedelstvo. Spisal Viljem Rohr-m a n. Obsega nauke, kako treba paziti na gnoj, semena razne rastline, imenitne za poljedelca. Knjiga se ozira na naše domače razmere in slovenski poljedelci naj nikai ne zamude, omisliti si jo!
4. „Zi inski večeri-'. Za odraslo mladino spisal prof. Jož. Stritar.
5. „V e I i k i t r g o v e c“. Spisal je to zanimivo povest Engelbert Gangl in izide kot 54. zvezek „Slov. Večernic".
6. „Koledar“ za I. 1903. — Koledarja potrebuje pač vsakdo; tako primernega in združenega z drugimi knjigami na Slovenskem ne dobiš. Tajnik se bo potrudil, da bode vsebina kolikor mogoče raznovrstna in vabljiva.
Tak je naš književni dar; koristno se druži s prijetnim, pouk z zabavo, in vsak ud najde v knjigah „svoj del", nekaj, kar ga posebno mika in vleče! Slovenci, na Vas je, da naše knjige romajo v čim največjem številu med naš nirod. da se naša družba razširi povsodi! — Gg. pove r j e n i k e še posebej prosimo, da tudi letos trudoijubivo nabirajo širom domovine razlrešena krdela Mohorjanov in jih vpisujejo v našo družbo. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopo-iiljajo do d n u 5. marca. Mnogo trudu,
sitnostij in nepotrebnih stroškov povzročajo nam tisti, ki nam ue dopošljejo ob pravem času' uduine!
Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi :„ N e nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!"
V Celovcu, dne 28. prosinca 1902.
Odbor.
Izjava. — Ker sem podpisani na dan sv. Stelana t. j. 26. decembra preteklega leta čez našega prečastitega gOBp. župnika v pivnici g. Antona Saksida v Dornhergu v pričo pivcev surove in laž-njive besede 'govoril, preklicujem s tem javno vse one besede in zelo obžalujem, da sem se tako daleč spozabil Žaliti svojega dušnega pastirja.
Dornberg, 29. januvarja 1902.
Andrej Saksida.
Socijalne drobtinice.
Nove določbe o krščansho-soci-jaluem programu. — Sv. Stolica je izdala nove določbe glede krščansko-so • cijalnega gibanja v Italiji. Ko dobimo do-tično okrožnico v roke, hočemo čitatelje obvestiti o poglavitnih določbah, katere morajo biti tudi nam v navodilo.
Že naprej pa povemo, da je laž, kar pišejo liberalni časopisi, da je papež proti krščanski demokraciji, da so jezu-itje z intrigami dosegli, da je kardinal Rampolla prepovedal duhovnikom udeleževati se tega gibanja itd.
Ljubljanski kamnoseki so po
trudu krščansko - socijalne organizacije do»egli 10 urno delo.
O zasebni lasti. — 24. Stvari prehajajo od enega lastnika na drugega pred vsem po menjavni pogodbi.
Opredelimo menjavno pogodbo nekoliko bolj na tanko !
Menjavna pogodba je dvostranska. Izvirati mora, kakor vse pogodbe, iz svobodne, očitno in soglasno izražene volje človeške. Imenuje se menjavna, ker si dva ali več ljudi menjajo eno stvar z drugo, eno dejanje z drugim. Stvari, oziroma dejanja, katere si ljudje zamenjujejo. morajo biti možno in dovoljene, ker drugače pogodba ne velja.
Ako vpoštevamo vse te pogoje, opredelimo lakko menjavno pagodbo tako-le: Menjavna pogodba je dvostranska, iz svobodne, očitne in soglasno izražene volje izvirajoča pogodba, s katero si dva ali več ljudi menjajo eno možno in dovoljeno stvar z drugo, eno možno in dovoljeno dejanje z drugim.
V tej opredelbi so nam večinoma že vsi pojmi jasni. Da mora biti menjavna pogodba, po kateri si pridobivamo last, svobodno in očitno izražena, pač ni treba povdarjati, ker smo v poglavjih 17. in 20. na sploh dokazali, da mora biti delo, s katerim si pridobivamo last, svobodno in očitno ali zunanje.
Povdarjati treba edino le, da morajo biti stvari, oziroma dejanja, na katere se nanašajo menjavne pogodbe, možne in dovolj en e t. j. ne smejo nasprotovati naravnemu zakonu. Naravni zakon je nad pogodbami. Pogodbe se morajo ravnati po naravnem zakonu, ker drugače niso veljavne. Razlog je sledeč :
Z menjavnimi pogodbami si pridobivamo pravice in sprejemljem ) dolžnosti. Pravice in dolžnosti se pa ne morejo nikdar nanašati na nemožne ali nedovoljeno slvari, oziroma dejanja, lzgled : Pogodba, katera nalaga meni dolžnost krasti, je neveljavna. Tako .jo na sploh neve^avne vse pogodbe, ki nalagajo ljudfem dolfnosti do iiemožnih in nedovoljenih stvari oziroma dejanj. Istotako so na sploh neveljavne pogodbe, ki dajejo ljudem pravice do ne-rnožnib in uedovoljenih stvari oziroma dejanj na pr. pravico priganjati delavce k nemožniin ali nedovoljenim delom.
* Opažamo tudi, da postanejo pogodbe, ki so v začetku veljavne, v teku časa lahko neveljavne, ako postane njihov predmet nemožen ali nedovoljen.
O menjavnih pogodbah, ki so vsled nevedenega razloga neveljavne, moramo obširno govoriti.
Zn kratek čns.
Napoleonovo srce. — Kn je mogočni cesar Napoleon umrl, izrezali so iz njega srce, da bi je hranili. Angleški zdravnik, kateremu je bilo srce izročeno v varstvo, je je skrbno položil v posodo z vodo napolnjeno. 1’rižgal je dve sveči lojenici in se podal k počitku. Skrbi mu niso dale spati. Proti polunoči je slišal, da je nekaj po vodi ploskalo Na zadnje je slišal, da je nekaj iz vode .-skočilo in padlo na tla. V nepopisnem strahu skoči s postelje in kaj vidi? Podgana je vlekla srce v luknjo. Še par minut in podgana bi bila snedla srce najslavnejšega in najmogočnejšega moža cele Evrope!
Po pogrebu. — Mala Mežika je stikala po omari lanjke babice (stare matere), katero so prejšnji dan pokopali. Mej drugim je našla tudi očali,, s katerimi je babica ob nedeljah brala iz molitvenih bukvic, pa je zaklicala: ,.Za božjo voljo, mama. babica je očali pozabila!"
Uganke.
1. V katero steklenico ne moreš vina vlivali?	oti|od
2. Lesen pes ob reki laje. Kaj je to?
'"HIV
3. Kdo ne pije vina?
BUJjU jop>i
Tržne cene.
Za 100 kg.
Kava: Santos ... K 190— do 210 — „	Sandomingo	„	270 —
„	Java . .	.	.	„	260 —
,,	Portorico	.	.	„	270 —
„	Ceylon .	.	.	„	360 —
Slakdor...................  8650
Špeh................„	120'—
Petrolij v	3odu .	.	„	34 —
„	zaboju	.	„	1160
Maslo surovo............150 —
„ kuhano	.	.	„	200 —
Otrobi debele	.	.	„	10 60
„ drobne	.	.	„	10'—
Turšiča nova .	.	.	„	12 80
„	za	hrano	.	„	1240
Oves  ..................17—
290 — 280 — 290 — 380'— 90'— 150' -
12-160 — 220 1220 11 20 1440 13 — 18-—
Moka ogerska:
St. 0 K 34 —, št. 1 K 33 20, št. 2 K 32 40, „ 3 „ 3160, „ 4 „ 31-20, „ 5 „ 30 40, št. 6 K 2940.
Oglas.
Na prodaj je
BOŽJI GROB
za veliki teden, lesen s platnom prevlečen in poslikan, visok 6 m, širok 3 m. in globok kaka 2 'j., m Rabljen le malo. Kupni pogoji se izvedo pri stolnem župniku v Gorici.
Jakob Šuligoj
urar v Gorici,
Gosposka ulica hiš. št. 25,
priporoča svojo
prvo slov. u r ur s k o delavnico in popravlja vil ico ter zalogo ur
vseh vrst in kakovoslij, na dalje raznovrstne šivalne stroje nnjuovcjših sistemov in najboljše kakovosti, vse po zmernih cenah. — Vsako popravo je jamči «dno leto, šivalne stroje za pet let.
Št. 212 Op.
Razglas.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil IV. 6etrtleta t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra 1900.
začne v ponedeljek 10. marca 1902. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, 4. februvarja 1902.
m
jfaztoii fon,
klobučar in gostilničar v Someniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prislini domača vina I<t postreže Intl. z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlšjcga prlmnja jubilejne razstave na Dunaju I. 1893.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejega, za nove maše in (jodove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje ločno in natančno po želji gospodov naročnikov. — j Priporoča so za nje svojim rojakom v | mesiti in na deželi niijuljuducje.
Lekarna
Prave in etilne žel kapljice
z znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teli kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih, dvakrat na dani po jedno žličico (\ arslvcna znamka) popije. — Okrepi
helodec, store, da zgine v kratkem času omotica in Hi-votna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje jč.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročilve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
f CKISTOFOliETTl	c
v Gorici.	W
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (»orici,
Gosposka ulica hiš. štev. 7.
VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manulakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji Izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, CliilTon, oksrort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce.
Jager itd. itd.
Vhc |>o nuj nižji h cenah.
One ho	lire/,	pogajanja.
I
Najboljša krma za živim
KOKOVA ZMES
katera se sedaj rabi kot hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od
prof. dr. Pott-a
v Monakovem (Bavarsko).
Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu
Josipu Komelu,
ulica proti Soškemu mostu št. (»7 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 4.
Uzorci z na sodili se razpošiljajo brezplačno.
m
Zahvala.
m
II!
SO-
j H'
Podpirana se v svojem kakor tudi v imenu žalujoč rednikov jmkojtiega preljubljenega soproga
Janeza J^ijavee-a
najsrčnejše zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli da se je pogreli dragega pokojnika tako lopo vršil.
Pred vsem pa najsrčnejša zalivala prečastiti duhovščini, osobito č. g. Sionu, ki je dragega pokojnika tudi previdel se sv! zakramenti, dalje sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom in sploh vsem, ki so se udeležili pogreba.
Sv. maša po dragem pokojniku bo v soboto ob 7'/»
I'Gorici, dne 12 februarja 1902.
barija Rijavec roj. Drašček
u dova.
| RAZGLAS, I
M Podpisani naznanjam, da sem prevzel pisarno gosp. dr. Josipa Staniča, odvetnika v Gorici, kot njegov namestnik z naročilom, vse njemu poverjene zadeve redno nadaljevati in dokončati.
Vsled te prevzete naloge sem po izvršenem razdruženju dosedanje skupne pisarne otvoril @ svojo lastno pisarno v prostorih dosedanje dr. Staničeve pisarne v hiši Monte di Pieta, Gosposka ulica št 4., kjer uradujem od 1. svečana t. 1. dalje v vseh odvetniških poslih.	X
V Gorici, meseca prosinca 1902.	X
Dr. D. Treo, odvetnik. ^
iO o 0-00 O O O n O
°°o°c°o O po
n°O^OP0QPoOoO °o oo^ooooo O
o ° O o 0°o O Q o°0 o 00 o .O 0 6'0 £0%% °Q°0 o - o°o °o° O o o °o° o o Oo 0°o ° og Ooo°0OPo
-	- coo0% O 000^00 o O o
yoo°zsz°°°°š$.
o o'
o r o'
O o o O -
- ~ u 00 o 0 0 o°0 o°0u“o ouO-°uoaO, o0rpo 00 00 0^0 „o^0o0 o o o o°o° 0^0'
~ ) o O o ,
. o o o Oq 5 o o n o o
0 O o o
'0 0°0° °Q
0UO UQ0 0 o °Oo no 9n O o o nOG 0°0°n0(
} -	00 OOo
r.0 0 o O O O o o 00 o
o0000> ,o°o o °0 loin° o°°o
,o°o O C
<onoooo °oo.
o
fio9oo o 0
o n O
°00 o 00 00 co°0 O On
° o O'O 9,0 o 000 o O
0^00 00 O o °n °o,° 0 o„o C
)oo°° °°° 0n°OA°Onb On ° ' OOQOOO O«0o„0o.nu0m
?Oft°o°ooOooogp°0
3» J/on OO QOO.O, °Oq»Oc
* o 0,0 00 Oo2(fcs=f
OOO
q0o^cp O
o 0 o-' o06°0qc' _ o o O O o Oq c
r,°0 0 0 o^C
°o 00 0^°
o O o O o
C-b9 o o 0 o„oo oo9
o°n0°°Sm
o O-OO/i
°r° O O O 0
0OC n°°
°c,c °c 00>
O0\»
OoOV
O O Oj M
oeoiS
;0ooc^
00 0 O o
00 - o O O o c
o°°°c
Oo°o°0c
o o°0
o o 0 °o OC°°c oc Cl°o COOqC
O 00 o o 000 o
00
Kot
dobrota
za vsaKo družino se izkazuje uporaba =
00 CC
,000
OOO
Kathreiner-Kneippove sladne kave
Nobena
skrbna
gospodinja naj dalje uvesti to
se ne pomišlja zdravo pijačo.
jjajbolj priporočna primes in najboljše nadomestilo za zrnatokavo
0° 00°o
Kathreiner-Kneippova sladna kava se dobiva-pristna samo v izvirnih zavojčKih zvarstvenoznamko župnik Kneipp- in imenom =
Kathreiner.
5.0 0yo o'
oQo o o o o o °o b ouo 00
'°o°°oO0
K°°°
:o?^° !° O n°^° 0 0Qon ^ O oo° o °Qo ou nsgoo^oo ^°O°o0C
1° °0 O 0000
' O r, O ?0°0oo°0 S°o0o°o0o
° °OCO
00