GLAS NARODA List slovenskih delavce? v Ameriki. CITATBJ1 OPOZARJAM. d* pravočasno obnove mrofai no. 8 tam nam boste mnogo pri hranili pri opominih. — Ako it niste naročnik, poiljite en dolar Sa dvomesečno posknšnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered m Serood CIm* Matter September 21st, 1M3 a« tbe F—i Office H New Y«rk. N. onder Art of C«ncve« of Mvtk Srd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 28. — Stev. 28. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 3, 1939—PETEK, 3. FEBRUARJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. SENAT NASPROTUJE R00SEVELT0V1VNANJ1 POLITIKI Hitler upa dobiti kolonije brez vojne ZDR. DRŽAVE NAJ VZDRŽUJEJO NAJSTROŽJO NEVTRALNOST IN NAJ SE NE BRIGAJO ZA DRUGE V senatu je nastal velik vihar zaradi Rooseveltove vnanje politike. — Dežela bo potegnjena v vojno ne da bi vedela kdaj.1— Nekateri senatorji zahtevajo javno zasliševanje. — Sklepi tajne konference morajo biti objavljeni. WASHINGTON, D. C., 2. februarja. — V Wash- ingtonu je zopet nastala zgodovinska vojna met! senatom in Belo hišo. V senatni zbornici je nastal velik vihar, ko so senatorji izvedeli, da je predsednik Roosevelt na tajni seji senatnega vojaškega odbora rekel, da bo njegova vlada podpirala Anglijo in Francijo, da pa ne bo šla v vojno. Razjarjeni senatorji so zahtevali: 1. Vrata senatnega vojaškega odbora morajo biti odprta časopisju in javnosti, da bo ameriški narod vedel, ako ga njegovi voditelji vodijo po poti, ki pelje do vojne. 2. Zakladniški urad mora pojasniti poslovanje tajnega stabilizacijskega sklada v znesku dveh milijard dolarjev, češ, da bi mogoče poslovanje ogrožalo svetovno stališče Združenih držav in da mora narod natančno vedeti, kaj vlada dela s tem denarjem. 3. Da se naj Zd ružene države inenijo samo za svoje zadeve, naj vzdržujejo strogo nevtralnost in se naj ne brigajo za evropsko politiko. 4. Da naj bo dvignjeno zagrinjalo pred usode-polno konferenco v Beli hiši, tako da bo narod natančno vedel, kaj je predsednik povedal z ozirom na zveze Združenih držav z evropskimi demokracijami in z ozirom rta odnošaje z nemškim in italijanskim diktator8tvom. Vsi senatorji, ki so nasprotovali predsedniku l Woodrowu Wilsonu, ko so šle Združene države v svetovno vojno, so razburjeno govorili v štiriurni debati proti Rooseveltovi politiki in samo voditelj demokratske večine Barkley in nek drug senator sta branila predsednika Roosevelta. Republikanski senator Henry Cabot Lodge, vnuk senatorja Lodgea, ki je bil največji nasprotnik predsednika Wilsona, se je združil s tovariši svojega starega očeta senatorjem Hiramom I. Johnsonom in Davidom I. Walshom ter je skupno ž njim zahteval, da je vnanja politika predsednika Roosevelta objavljena. Bennett Champ Clark, sin senatorja Champ Clar-ka. ki je bil v demokratski stranki največji sovražnik predsednika Wilsona, je prevzel vodstvo borbe v vojaškem odboru in zahteval, da je vse poslovanje vojaškega odbora sporočeno javnosti, zlasti, kar si tiče Rooseveltovega oborožilnega programa. Senator Clark je rekel, da bo na seji vojaškega odbora v petek stavil predlog, da bo objavljeno, kar se je godilo na tajni konferenci s predsednikom F. D. Rooseveltom. Clark je tudi odločno nasprotoval predsednikovemu načrtu, da Združene države prodajo Franciji 600 aeroplanov. Clark je rekel, da so navisji vojaški častniki pri predsedniku Rooseveltu osebno protestirali proti prodaji aeroplanov Franciji, s posebnim povdark kom, da bodo Francozi izvedeli za tajnosti ameriških bombnikov. Sivolasi senator Hira,m Johnaon, ki je imel mnogo sporov s predsednikom Wilsonom, je ostro nastopil proti prodaji aeroplanov Franciji ter je s tresočim glasom rekel: je — ali hočepno biti za- FRANCIJA POSREDUJE ZA PREMIRJE Posvetovati se je pričela z drugimi državami za posredovanje na Španskem. — Fašisti prodirajo proti severu. PAT?IZ, Francija, 2. feb. — Francija je pričela posvetovanja z drugimi državami, da doseže premirje v španski državljanski vojni. ()1> istem času pa je vlada poslala na špansko mejo 50,000 vojakov. Francija je pričela posvet«,-vanja, ker se boji, da bo republikanska armada vržena čez mojo v Francijo, ako se boji nadaljujejo. Pogajanja z generalom F. Francom vodijo Angleži v mestu Burgosu. Diplomatski krogi pravijo, da je bila naprošeua tudi nemška in italijanska vlada, da zastavite svoj vpliv, da pride do premirja na Špan-kom. Republikanski vojaki, katerih tii mogoče poslati nazaj na Span-'ko, bodo poslani v koncentracijska taborišča, ali pa bodo, ako bo dovolil genera! Franco, poslani, v osrednjo Španijo, kjer se »fpublikanska vlada še vedno dr/i iu ima v svoji posesti še četrtino Sptirisk*. PHRPIGNAN, Francija, 2. februarja. — Francija se boji, da bo republikanska armada v divjem begu pri bežala čez mejo, ko fašisti neprestano prodirajo ob reki Kegre v severni Kataloniji Republikancem preti nevarnost, da bodo fašisti odrezali zadnjo cesto, po kateri se jim je mogoče umaknili v Francija- NORRIS DVOMI 0 TRETJEM TERMINU KAZNENCI ZASTAVKALI Kaznenci v San Quentin kaznilnici so vprizori^i gladovno stavko. —Obljubljena jim je bila boljša hrana. SAX QUENTIN KAZNILNICA, 2. feb. — V tukajšnji kaznilnici je 5500 kaznetieev. -4000 jih je zastavkalo in .»e nočejo dotakniti nobene hrane. Pravijo, da hrana ni užitna. In poleg tega, da imajo dan za dnem — corned beef. Warden Smith bo skušal /lomiti gladovno stavko z boljšo hrano. Strajkarjem je obljubil kavo z mlekom in sladkorjem. Popoldne je warden objavil: — Ob -petih popoldne bo o-bednica odprta. Kdor hoče priti, bo deležen dobre večerje, kogar ni volja, naj v svoji celici ostane. Na mizi bo hash, fižol, kava s -metanu in sladkorjem ter kruh. Dopoldne so vprizorili k a ■ znanci na dvorišču Memonstra-ci jo. — Mi smo se naveličali te enakomernosti. Hočemo kaj drugega. Raje poginemo kot da bi to jedli. Warden upa, da bo lakota kmalu končala to svojevrstno sta vkn. CEH0SL0VASKA NEMŠK0 ČASOPISJE ŠE VEDNO IZGANJA ŽIDE Nemčija pritiska na Ce-hoslovaško glede Zidov. — Iz dežele bodo vsi ''našeljen- SLOVENSKA MLADINA NA RADIO WJZ WAKHINGToy. n. c., jan. — Progresivni senator Norris rc*no dvomi, da bi mogel predsednik Roosevelt kontrolirati iiai.*dno konvencijo demokratične stranke I. 1SM4I t Po njegovem mnenju 1h> iz-! vajal Roosevelt na konvenci-J jo velik vpliv, večina delegu-j totv pa nikakor ne bo zanj. Nasprotniki New I V ala so pre I več razpredli svoje mreže, da bi mogel biti še v trot je nomi-j ni ran. V nedeljo, 5. f< brua rja ob devetih zjutraj bo hrooklviiski Tamburaški orkester pod vodstvom Mr. dolin tlerjoviča, z i-pet nastopil na postaji W.IZ, kakor skoraj vsako nedeljo zadnjih par mesecev. < >b enem bodo na tem pro-gramu tudi prvič nastopili pevci cerkvenega mladinskega zbora slovenske cerkve sv. Cirila. Ako vam bo mogoče, poslušajte tii program vsako nedeljo in pokažite *\<»je zanimanje s tem, da večkrat pošljete kakšno kartico ali pismeno priznanje "Children Hour" W.IZ New VoCk. FRANCOSK RABELJ UMRI. PARIZ, Francija, 2. feb.— Na postaji | m nicest ne železnice f»e je danes mrtev zgrudil Henry Anatol Deihler, ki je nad štirideset let vršil v Franciji ralieljsko službo. Več kot 400 zločincem je odsekal glavo Kdo bo njegov naslednik, se lic ve. izgnani ci." PRA4JA, Feboslovaška, 2. februarja. — Cehoslovaška je včeraj objavila postavo, ki določa državljanstvo vseh onih, ki so dobili čehoslovaško dr žavljanstvo po 1. novembru, H>18, ali pa so živcu v ozemlju, ki je bilo lansko leto odstopljeno Nemčiji, Poljsiki in Madžarski. Odredba tudi prepoveduje bivanje naseljene* v" na (*'e-hoslovaškcm. Besedilo odredbe izrecno ne omenja Židov, toda mi vsled te odredbe najbolj prizadeti '/.• d je. Vsi oni, ki spadajo po! to odredbo, se morajo /glasiti pri ohlastvih. Pozneje pa bodo pokrajinske oblasti odločile glede njihovega državljanstva. Razun v izvanrediiih slučajih, kateri morejo biti izročeni notranjemu ministrstvu, t s i mogoča nikaka pritožba proti odločitvi pokrajinskih oblasti. "Naseljencem" bo določen čas šestih mesecev, da si- izse- li jo. < 'ehoslovaška, ki je po razdelitvi obdržala samo dve tr^-tini svojega prejšnjega ozemlja, ima več tisoč političnih beguncev, 'ki ne morejo ostat i v deželi zaradi velike nezaposlenosti med domačim priibi-valst vom. Privatna poročila pravijo, da je eehoslovaška vlada izdala to odredbo na močan pritisk Nemčije, ki je zahtevala pose h ne postave proti Zidom. PRAGA, Ceh«»slovaška, 2. februarja. — Vlada je objavila dve odredbi, po katerih je prvič Zidom odvzeto čchoslovaško državljanstvo, drugič pa so "naseljenci'* primoraui v šestih mesecih zapustiti deželo. Državljanstvo bo priznano samo "arijeem" in glede Židov bo le malo \z]\ ni. Število židovskih beguinvv na < 'choslovaškem eeiiijo na -H M mi do :» dni postila. V tem času ni zaužila nobene hrane, pač pa le sem-patam požirek vode. Postiti se je začela, kar >e ji je baje v sanjali prikazal neki svetnik ter ji rekel, da ji bodo vsi grehi odpuščeni, če a prigovarjanja zdravnikov, naj prične jesti, niso nič pomagala. Ko -t> je začela po stiti, je tehtala 1st) funtov, po .'».j dtielt je pa padla njena te ža na 7.> funtov. pleteni v novo vojno in narod o tem ne bo ničesar vedel > Ali naj bomo v stanju naroda, ki je bil zapeljan v vojno, brez vednosti in brez njegovega dovoljenja? To je vprašanje in edino vprašanje!" "Dobri Bog," je zaklical senator Johnson, "ali ne mislite, da ima ameriški narod pravico, da ve, ako gre po poti, ki pelje v vojno, ali pa da ga nje gov: voditelji vodijo na prag vojne?" "Narod je naš gospodar in edini gospodar, ki ga poznajn." MIRON CRISTEA BOLAN BI KARKNTA, Romunsk , 2. februarja. — |)r. Mirou ('ristea, TO let stari romunski patriarh iu ministrski predsednik je resno bolan v pat»i-arliatski palači. V štirih dneh je imel dva srčna napada. Njegovo srce je slabotno že nekaj let. iiii^iii»tillliiliili;^tii»tititiiMiH;^;itfi ADVER4 ISE u* • GLAS NARODA" MUSSOLINI JE ČESTITAL HITLERJU RIM. Italija, .11. jan. — O priliki šeste obletnice narodno soeijalistične vlade, je |M>slai italijanski ministrski predsednik Mussolini Hitlerju dolgo brzojavko, v -kater: j«* poudaril, da imata Italija in Nemčija iste ei I je ter da tudi delujeta v telil smislu. ALI ste že naročili ^ Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939? Hitler uspešno posluževal v septembru ob času čehosl o vaške krize — da bodo Hitlerjeve zahteve z vsakim zavlačevanjem povečane. 2. P ret n ja, da bo Nemčija pomnožila svoj izvoz, da druge države ne bodo mogle "dihati". .'{. £elja drugih evropskih držav, |>osebno Poljske, da dobe kolonije. Politični opazovalci so mnenja, da bo Hitler združil države, k' žele dobiti kolonije v fronto držav, ki nimajo nič, proti državam, ki i-majo. 4. Zagotovilo italijanske pomoči. 4 * \ V i 11 e und Macht*', mesečnik voditelja Hitlerjeve mladine Bald ura voti Schi radia je natisnil prerokbo italijanskega urednika Virginio Gayde, da bo v bližnji bodočnosti na ta ali oni način zadoščeno nemškim kolonijalniir zahtevani. Ta list tudi pra\i, da Nemčija neobhodno potrebuje v nanjo trgovino in v-!ed tega zahteva kolonije. "Ako Angleži in Francozi vrnejo kolonije, ne bodo samo zmanjšali svojih izdatkov, tem več bodo tudi postavili Nemčijo na stališče, da vodi svojo trgovino manj nasilno,** pravi isti list. BERLIN, Nemčija, 2. feb.— Nemško časopisje je pričelo o stro pisati proti predsedniku Rooseveltu ter ga dolži, da s svojo politiko ščuva na vojno v Kvropi v korist židovskim bankirjem. Napad, katerega je pričel list *4Nachtausgabe*\ je odgovor na )»oročila iz Združenih držav, da je predsednik Roosevelt na tajni seji senatnega vojaškega odbora senatorjem rekel, da se mora Amerika pripraviti, da (Nimata Angliji in Franciji proti totalitarnim državam. A*Nachtau>gabe** pravi, da -o Združene države o« Ikri t o prelomile svojo nevtralno politiko. Zato se mora sedaj s vet odločiti za vojno ali mir. "Veseli smo, da je predse l ii i k Roosevelt (»ilkrito pokazal svoje mišljenje, da ne ščuva samo na vojno, temveč >e tudi pripravlja v korist židovskim bankirjem, ki so pravi dikta torji v Ameriki. List pravi, tla je predsednik Roosevelt senatorjem rekel, da je bodoča meja Amerike ob Ren i. 14 S tem je Roosevelt pokazal, da med Združenimi državami in evrop^lrimi demokracijami obstoji določen spora* z um in določena vreu," končuje "BVWB MX BOD ATf—New Tori r W "GLAč> NARODA lAi (VttlCI Mr TUB PWIU) y ;/ *y £r V PUBLISHING COMTAN1 I fete...............I3.ro Ze Iowih'.'Tu an uek> leto .. f7.,IO $1-50' Ze rx»l lete. -----93.60 -QLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ »N PB1ZMBOV " ~---J3 POSADKA PARNIKA ESSO BATON -OLA* NARODA*, SI« WENT 18tb STREET. NEW YORK. N. Y. TELEPHONE: CIMan 9—124» DOPISI bree podpiee In oeekooeU ee ne priotočujrjo. Denar se ne ročni tt o mm) ee blagovoli po«tlJatl po Uoorj Ordw. Prt' spn-membl kraje D«rt>4-■tkoe. |>rueUno, de ee umm tudi prrjtoje bltslIAfe nexnaui. de bltrej« najde-•o nealoTolke. — NOVA STRANKA NA ANGLEŠKEM Kakor |>oročaj«> listi, je Lihi t.- oni ustanovljena nov« poliLča* stranka |mmI vodstvom zuuiie^ konzervativnega jm»-Jitika Winston* Churchilla. Nova stranka Ih> zavzela kritično stališče mipram via tli, ve mis r \m mM i jo listi, tla ne bo mnogo pomenila, čeprav je CbureliHlov osebni vpliv selo velik. Listi dalje menijo, da je l»ila nova stranka ustanovi je-na ravno za božične praznike zaradi tega, ker .-»■ je hala lotiti -e organizacije v normalnih |»olitičuili dneh, ko so zhrane vseh stranke, tako da je težje dohiti disideiite. Poslanci, ki so pristopili k novi stranki, do-edaj v širši javnosti in zlasti v inozemstvu ni-o posebno znani. Iz vladnih (krogov izjavljajo, da jim um a stranka ne \h) delala jKisehnih predla vie in da se spltrli ne no I go držala. FRANCOSKE SKRBI ZARADI ŠPANIJE Dogodki v Španiji so | h; vzredil i, da v Parizu naraščajo skrbi za nadaljnji razvoj mednarodnega |»o!ozaja na Nie-dozeuiskem morju. V Parizu sedaj ni vet" nol>encga dvoma, da Čaka Mussolini le še na odločitev v Španiji ter tla •!>«» takoj nato prirej novo diplomatsko ofenzivo proti Franciji. Vsa francoska (»olitika glede Španije je sedaj pod »vplivom dejstva, tla se je Italija ob priliki Cluunl»erlainove£a obiska na eni -trani zavezala spoštovati suverenost in integralnost španskega ozemlja, na drugi strani pa s« je pridržala svobodo za primer, če hi se Francija še kdaj vmešavala v špansko stvar. Z levice se je doslej izvijal na Daladierja izoliran pritisk, sedaj pa so pričeli pritiskati nanj tudi že radikali in desničarske skupim*. Glede na to je (»osebno značilno, da je radikal Berthol I. ki je na kongresu radikalov v Marscillu še hranil Daladier->vo politiko, sedaj kot poročevalec radikalnega 'kluba za zr-nanjr. |>olitiko pozval vlado, naj prouči, kakšno politika ji-trelia voditi glede na španski problem. olcžaja, ki je nastal spričo aktivnega vmešavanja Italije v španske zadeve. * "GLAS NARODA" ^ pošiljamo v staro do- £ movino. Kdor ga ho- j te naročiti za svoje 1 sorodnike ali prijate- \ Ije, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poii- t (jamo. i RAD BI IZVEDEL — za naslov svojega brata — JOHNA FKRDKRBKR iz vasi Sodevce, Stari trg ob Kolpi, Slovenija. (V kdo ve zanj, kje se nahaja, naj nti sporoči njegov naslov. Zadnji čas je bil v Michiganu. (t pa sam či-ta te vrstice, naj se oglasi bratu, MARK FERDERBER, P. O. Box 77, Bourlamaguc, Queoec, Canada <3x) ROJAKI! ROJAKINJE! NAJVEČ H IN NAJVARNEJŠI SLOVENSKI ZAVOD JE Mestna Hranilnica Ljubljanska Ima lastnih rezerv nad Din 26,000.000.— vieh vlog pa okoli '' 400,000.000.— Hranilnica posilile popolnoma normalno, vloge so izgalacljive brez vsakih omejitev. " A LJUBLJANSKA Kapitan in mornarji tovornega parnika "Esso Bayton", ki rešili deset oseb iz angleškega letala "i*a\alier \ ki se j«- moralo tekom velikega viharja -pustiti na morje. Tedenski kotiček J*iše I. BI KUVIXSK1, l-itt bnigii, Pa. Zadnji pr-na Kast Hud i ob -laipino Z Vidiki l»ila med Ceneni kruli. tek zvečer esm d«4lu mesta za d Žensk. vse ohlo/i-iit mi tovori. Ker je njimi moja znanka. Nemka po rodu, -oni vprašal, kaj da ne sejo. - < Mj. !i lie Veš? ji- pri čela /,iianUa kaj «71 se nikoli [ir zgodilo po I Ini/jim sol licem in iin-iida v«n" m-Pomisli, v naši grcerij-ki tr govini si» prod.tj.ili kruli radi konkurence — struco i>o «-11 K lUH. Slo\ elleeui dobio Zliaili pogri hui-k. T;*ko * < i|i, t;i t ir tn;i »ni je ,-eveda znau ti počet>ka. saj j prav :Im d naših rojak o \ pod z<'!"iio niso. ali njenega la-lnika r.: ein o hfio }Hizii;ii. Tako t-va hila pre iu «tno s«»stro \ /avo«lu. ri> hi» kmalu le vji bolnišnica dovršena č« imamo kaj dosti bolnikov. Hvala Botru, di.-mai ;t črni cent. pa i-mo ga nakupili11«atelje s,» polne, ali za tebe dovolj za par dni. ' Ih» malo kmhi pt mi-, ka.it* In ž«-»ns4va ni l;ig;da. Kd n; bolniki v naš« M. rev !m»Ih -rziiH-i l j h't i h p« kov. ki o-krini nlei ne rnid«jo tako /.N|»a v jo jo dot i čn i di-trikt z eent- kremplje* pogrebuikov. k"i Tlim italijanskim kruhom, ni j sk< raj vsi ozdravijo in s«. hotel pristopiti v njihovo oi j initial j«' ganizacijo ter .pričel punlaja inja. vesele IjulH^gji ž:\-'je ti na svojo roko Iva hleba za 1 c«ntov. !>rutri pa -o zniž;i li m« 7 ei-ntov. ta ]i;i -pet na eentov in t ko je naprej, tlokler nista bili -J -truei za groš. Ali tudi pri tere tii -t;i lo, ker koj nil to s,, j,. jH»j.MV i! na oknu neke irrocerijc -jede či napis: Sve/i krtih, en p« fi nv hleb. Iti tokom četrt ure .je prodal P M t h tel m »v, toda kdo je ii»«m;iI š<- k;ij drui^'ga icoipitr 4<«»r ti^ovir ni mo>r<-l ZilsllfZiti ob t' J eeui ehič;ijna dva Indij.-; uca pri lib-bu. Ko -eni s,, naslednji dan z mojimi sotlelavci razgovarjal. je eden pri|Mimuil: — N'u, ;iko zaniorejo užig«i lice prodajati jh» eii cent šknt Ijico. juikaj 4»i pa kruha ne? — Ta primera na velja ga je 'zarvrnil drugi - ker / enim črncem ne morejo biti plačani vsi činitelji, toda p'» mojem mnenju hi moto «h.se ti1|. štirje centi rza< lost ovali. Eden za farmerja (saj niti zdaj več ne dobi) |m>I centa za mli narjit, «>7. cesti pričel razgovarjati s človekom, ki se nisva i h »a na I a, jm pristopil rtijak (I m M K Uilto ! se je na »|i"lnii dnn (Nidal v Detroit, Mich.. Oci si je poškodoval. Ko jak Al ton Kcbe. v ('l>ff Mine. Pa., brat našega župnika R*"v. Matt. l\"bc. ima rn-ivatlo tlela-ti v pretnoi^ovi jami ž«' več let samo .skozi /,inis-k«' mesece, t«»li-i k<». da sj «|i>!lto zimo skrajša, kot mi j«« pravil. Ali to jM»t JK! bi h, .i bol je, da bi doma pri peči ostal in >e tako izognil ne>r« či. Ko je iiiiiiinr za Ini; tei|< n v rovu tračnico premikal, mu j«- y«n|,-i i/ tal. |M3mešati;t z žveplom. brizgnil;« v ob«- < č»->i. Sprva ni porajtal dosti za» to. win; \\ \TI; s \ k T o \ \ i i ry\p \ \M JK ta /V Ml J| \ II) Nt oJiJLLt PMJ I*t» TJt£i£j\, __ upajoč, tla mu ho čez par dnu ko bo sjH't pričel cltd:. t i. žc ]irešiti Hanio od sebe, toda v tejn čiusu pa je skero osleptd, i:i tlokter ga je poslal v mišo Mercy bolnišnico, (ire mu že na (boljše ali boji >e. da ne bo več nikoli tako videl kot pr. j. Jaz upam. da s,, moti; ker on še ne pozna naših izkušenih zdravnikov-špecialistov. " * • Sreča. — V našem okrožju so ceii»» ga-olina -povišali o I i:» na IS centov. Hvala Bogu, da nimam kare, si hoio vsaj ji z o prihranil. * * * Korirtni nasveti. A ko imate žive cvetlice v h licih, ne zalivajte jili od ■zgoraj. m-pak denite lonce v drugo, z vodo ualito pi-nd '. tako da riist-liua .«nka vlago s .koreninami od sjx>tlaj navzgor. I)ji vam ne bodo jajca r; z-pokala pri kuhanju, pomoč:-tc jih prej v mi-zlo votlo. Ak- va> glava bnli ;ili vam pride slabo pri vožnji z i m »ulični i železnico, biisom uli avtom, stresi t«' iz pi«pirnat. Škrniclja ore.šJce. slaščice, iili kar je. t inn blizu l>«»n-ji'ir M ilia novca je prišh» do kr-voprelitja. Btlzkliir \ešič je < karabinko 15 krat streljal na Alojza Suberta in kuharico Ifužo Jablanovič. Šula-rt je bil ."> krat zadet, kuharica je bila pa zadeta -amo v de-no n go nad členkom. Kaj je napotilo Kttšiča. da je streljal na Suberta in kuharico in zakaj ši je potem končal živi jen ie ni znano, šuberta in kuharico s-o prepeljali v bolnico v Xego-tni. ADVERTISE IN ' GLAS NARODA' [•»fsuro/ *f V4MT I n ff«c Mf mutui« I M ——f »L I iM«Tf Uj ' H« » M . *0*W6«L0 TBPTU«« 00 Bf VVAT reče«« Mm-f»f«Uftj« «cw (MMki IMUWM l»WJl BOM« EM « O* "Ost U;UJC u OCROMMbT SVETOVNE KAZSTitre V NE« mm so siDt« "ECA PtfiEIIETlU Izšel je Slovensko- Amerikanski K O L K I) A K -----------1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPtSJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA Ki 0 II ' X /NMfnillO Ne zamudite te prilike! Slovenic Publishing Co. 21€ W—t litfc Str—t Utm Ymk, M. Y. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: K:« $ U.45 $ 4.75 « 7.«1> flljUU t^i^u J4J.VI ..........I »In 1UU ...........I>iu. JUO ...........I »iti. JM ...........l»'»n. 5110 ............l»iu. ltniO ..........I »tu. LIKUI V Italijo: Za 9 0.30 $ 1 t -a* — $ 57 -«11'J.50 $167.— Lir 100 Lir -JUO Lih SAM) Ur 1000 Lir 2000 Lir 30U0 KER KE CENE SEDAJ HITBO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačil« vetjih jih mli Urah. krni UVB8U. NUJNA NAKAZILA ŠJKMO PO CAB1JE ZA PRISTOJBINO $1__ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) SIC W. 18th ST., NEW YORK i Kojak mi pis*«: — Zadnjič .-i poročal, ki kot eno mi nio. Gletle »Iveh mlatlili zako-s cev iiua> prav. ČV »ta dva. >o -stroski dvojni, četudi se tolažita. tla za dva i>to toliko ko£ta kot za ene^a samega. Toda vsako pravilo ima -vojo izje mo iu tudi to i^a ima. Ce I-i na primer konj in vrabec ustanovila svoje gospodarstvo, l»i se oba prelirauila / istimi -tr.» >ki kot -e sedaj piebranja i-uia konj. Ta pt»pravek dokazuje, da >♦> nekateri nasi ljutlie zelo ^lob » koumni in iuiajo izreden dar opazovanja. Dva ptrtnika e človelt približa Ameriki, ga pričakuje v pristanišču boginja Svol>ode! — Lahko tebi, prijatelj, — odvrne drugi, — ker »i >am« r. — Mene pa ne čaka »v prist i ni h" u boginja Svobode, mene čaka moja žena. Teitelj je razlagal -vojini mladim modrijanom, tla priimek do-tikrat pomeni, da >o imeli predniki poklice, ki -o -e nanašali na ta imena. Xa pr. recimo, da >e eden otl vas piše .Mlinar, to bi pomenilo, da -o bili morda pradedje u dinar ji. Ali pa ime Kovač, gotovo -o bili njegovi starši ali -oro dniki kovači itd., itd. — No. pt vej nam M reža r. kaj so mogli biti tvoji pro«ledje .' — Pajki. — se je od reza! M reža r. Rojak je divjal, tla se je Bo gu smilil. — Tak. kaj ti | a je, za l>«>-žj«» voljo' — >o hoteli vedet; prijatelji. — Ubil jo bom. ubil jo bom nc>ramuico. To je bih» zaenkrat Vse, kai je bruhnil iz sebe. Šele ko se je nekoliko polti hižil, je jKivctlal. kaj in kako. — Xek«lo pozvoni, ona pa plane kvi>ku in y:re v vežo. Ker je le ni bilo uazuj, pogledam. k«>d se mudi. Odprem vrata iu vidim, 'kako m> na -lopnicah z Uilekaijeni poljubu je. — Ali, kaj bo to, — so ga tolažili. — Pusti ji veselje. Mlada je še, ti si |m star. —: Saj bi ji ne zameril, — |«» ugovarjal, — če bi mesarja |>o-lju!>ovala. Mlekarju plačamo ea-h, mesarju siuo i»a dolini setleui dolarjev. Obupan oče je tarnal: — Tako vam rečem, dandanes je z otroci križ, velik križ. Dva sinova imam. Prvi je politik, drugi pa tu«U ni »losti vreden. — Koliko let ste ^lari? —i je vprašal sodnik. — lili let, — je liho odgovorila ženska priča. —. . . in koliko mesecev? - -je nadalje izpraševal sodnik neka vali r>ko. — Petindvajset, — je odgovorila priča,. ki ji je rdečica zalila obraz. Najlažja j>ot do iiogastva je, ako ga tvoji pretluiki spravi jo skupaj in ti ga v oporoki zapuste. c^p — Število poroK se množi,— praivijo vladni statistiki ter smatrajo to za znamenje pro-speritete. Po mojem .skromnem mnenju pa poroHca v današnjih dneh ni nikakšno znamenje prosperitete, pač pa znamenje "O LAS NA BO D A"—Yprt Friday, February 3,. 1939 SLOVENE (TUGOSLAVT PAILT Km« iiiMiiarik je nosil ua Hvuji rt&i >iruk .pi>tuu iz že-h za z nemi vati ni i h napisom: " N itVvo. NitVvo je r.u^ka l»e-.-ttlii: j h> na m" |K>tneui '4 »i č za-tt).*' J;. Irko pa >e kaj tirugega. Tin It> lM>«tli nt» bomo razpravljali. teiuve«- > a uit o -mamka, -tan e lun ii»pisnin nataknil na roko. Kito j** It.n IS4J-J. Bismarek je bil tetlaj |M><>luuik na ru*k«*ni dvoru. \'s< motorni ru*!;i ear ga je |Hr\abil na lov in Bi*-iimrdk >e je rati odzval. kajti bil je veliik prijatelj lova. l*ov f-«* jf vi^il ve»* sto vrst tlalee > «1 JVtrojcritdu. Bi>marek j«? liotel | ni - |M«t i prtulra-no na iiM'stti, tli.^ bi kuj izvile! oil • liii/U'. Ne prt'tleii bi ear na eilj. (>t&i>eljal se je to-rej L vlakom, izstopil na bližnji pofttaji in se p** uajtotil proti lovskemu grimiieu. Toda izgre-il je nnwi" zaradi debelega snega in je pritaval na koneti v ne/na no ru-4co vas. K srei'i je gmoiil r«*4ci, kar lilII je 'MiiojgiH* ito. tla -e je mo-gel m »razumet i s kmeti. Bi*-niarek ji ki je vprašal: "Kiiko tlalee je ml tod do earjevega lovskega "NlCEVO" 4*Nieevo!*' je odvrnil mužik j stil voznika, iu vozil daljo. , Tedaj se je .spomnil be-e- Konjiea »la še vedno dirjala diee. ki jo je mužik punovil na in Bi^mardc je slutil, da se bo nekaj zgodilo. "Saj •bomo še obležali v sne- voznji: " Niet vo!' iiokel «->i je: Saj to je nekaj gu. ee |H»jde tako naprej," je, naravnost velikega, da elove- lekel možiiku. Mužik pa. kakor da >e ga o|uizka ne tiče. zopet: ' * N iee vo! * In potem -e je zgodilo. Bis-mai k iu voznik -ta odletela v -neg. sani so se razbile. Kosi vozila so ležali vsevprek j»o aesti. Bismarck je bil razjarjen in je tplauil na noge ter ter prijel za bie, tla bi nakle- ka nit" ne spravi iz ravnotežja. K na s-aina beseda zadostuje, tla gledaš svet s hladnokrvnostjo. In je šel ter pobral ko-et k '/.tloza, 'ki je bil od letel od sani ter si je dal iz njega skovati prstan, vanj pa vrezati besedo 4< Ničevo." Tega prstana ni odložil do konca svojega življenja. i.-kovaini sodnik dan za dnem predočeval, je Lojze končno priznal, tla je brata uflnl. V«e pa kaže, da n jegova iapoved ni bila ipovsem v sklatlu z rer?s-nreo. Izpovedal je, da sta se na dan pred Tolovim z bratom .-,prla zaradi denarja in v pre-piiu tu-di s|)tjiprijela. V pre- rožniki našli Lojze t o vo srajco okrvavljeno ,pod levo paad ulid. sedaj najdeno Viktorjevo okostje pa je pe|>olnoma nepoškti-dovano tin ne kaže nobenih znakov nasilja. Zato je verjetna domneva, tla je Lojze med prepirom na travniku najbrž zailKulel Viktorja z nožem mi jt topu tla ga je brat napadel z; onesveščcnega ali že mrtvega boksarjem, katerega se mu ji po nekaj udarcih posrečilo bratu izviti jz rok. S tem tla je potem išele 011 brata udaril v . % senca, nakar se je zgrutlil. Za-,?1-'0 ne ^jsimti. nikal pa je Lojze, da bi bil on \ako Viktor pr,.el ob z.v- Ijenje,-kajti vso tajntist je Loj- po'> I pazduho odnesel t to doma in skril truplo v greznici. I>o potankosti se z gotovo- j»a je brata »kril -ojzt v .greznico in UbftK so ga, ker je ugrabil dekleta. Na ce^ti jpri Kladuši blizu Banjaluke -ta ustrelila Meli-med Gračanin in Zerih Kekiv kmeta Gnjenana Bajazitoviea, iker je ugrabil m ju no sortnlnieo llep" Nazit'o. Bajazitovič, je i bil zaljubljen v njo. toda lije-na ljubezen >e je kmalu ohladila. Fant si ni vedel pomairali drugače, nego da je dekleta ugrabil itn odvedel doutov. Zato sta ga Kekič in Gračanin ust redi I a. J P LOJZE MARN, KI JE UBIL BRATA VIKTORJA, SE JE OBESIL. Ljubljana, 1 H. jan. Ob menjavi straže v za polili ljubljanskega okrožnega -od i še a r-i j«' včt-raj med 17. in 1 H. uro vzel življenje Alojz Mam iz Kmart ua ob Savi. Izmenjani jetnnki paznik ga je našel nepremično napol ležečega t»b radiatorju centralue gradiča ?**i kurjave »«beš<>!mgM na robec in 4tIK*aj>et ver^t,*' so mu odgovorili uiužiki. * * AI i me lahko odpeljete tja?" 44 I*ahko." In mužrk je da hi uupre> get suni. Kmalu je prišel na- blačni porih, toda kljufl> težkim imUcijem, k: so jih \'fev.:iki orožjjiki zljr.ili za njego'vo kriv«lo, je bil jmj kratkem času izpuščen na svobodo. postopanje pmti njemu pa je bilo zaradi jxmianjkanja dokazov ustavljeno. Vr-a stvar bi bila utegnila totla tudi tiiikojšnja pomoč jet- zaspati, tla n'uso net hi v no tega niškega zdravnika tir. LMUeljaJua Koroškem aretirali zloglas-ka ga ni mogla več rešiti. Že i nega Vlomilca .Jožeta Aužurja, danes -e je v jetnišnici »glasil! pri katerem so našli legitima-fkrkojnikov oče v -\prems4vu cijo p e greš. a neg« čevljarskega /.aj z vprego, ftnla koujičfca .-ta . nekega -ovaščana, tla se dogo- bila nniivji in se nista zdela Bi-uaart4ku ni«" kaj ix^ebne-pripravna xa vožnje. vori o vsem potrebnem z'jze mart*k, ko je i«ede| na sani. Meni se namreč zelo mudi." Mužik je mimo i»oslii-al in otlvrnil samo: 44 N" it'-evo! * Konjička -ta izprva dirjala. |Httt*m «ta stopala vevlno počasneje. To je Bisniareiku. ki je bit sicer kropaik mož. ouia* jalo živce. 4*Ti dve kljuseti ležeta ka-kor po tii, ne pa kakor konji," je dejal Bi>untrrtk unužiku. Kmet pa je -edel mimo na svojem -etležu in odvrnil ka-kor tla se ga nj>aaka ne tiee: '* Ničevo!* Potem je udari I z bičem jmi živalih. Konja sta zdirjala. Bi sum reku se je zdela vožnja nevarna, zato je o|>omnil. 14 Ne Inj živali, jm ga Viktorja, bi mor-t Ve pa 'kažejo, da je brata v.-e-j'la še vedel kaj )>ovedati. saj kakor ubil iz koristoljiibja. da .je legitimacija zadosten dokaz, pa je moral biti | kitek pretepa, j da se je saim>inorflec in bra toki se je -končal z Viktorjevo' morilec Lojze Marn ftajdašil smrtjo, -drugačeu. Že ob prviizaitpuo v-aj z njegovo dvom-liišni preiskavi >o namreč o- JI ji vo družbo. 118 LETNA CIGANKA. V Gdinji je umrla te fini ei-ganka Bogomila Kožer. Imela je lis let. Do zadnjega je bila pokojnica zdrava in kreo-ka. PETELIN USMRTIL GOSPODARJA. '*l|l,lli||rji||llllll|||..|||lllll|||||gl|||lllll|,| „||H 'iiuiiie'li]ll,<|itti't|i||tl)||,|M||>||[|||||liHn>|t ADVERTISE IN 'GLAS NARODA l*ri nekem (X'telinjem boju v penij-ki prttsto'Iniei Limi je petelin usmrtil svojega g- -po darja Loui>a l^uintanilla, » kn terim je hotel lastnik izbt>jeva ti donosni pet« liliji boj. Go sjHj'dur je tvbttrožil p« !e|ina z majhnimi, o-tro brušenimi o atrogaini, ki .-<> pri petelinjih bojih v navadi. Da bi žival podžgal prt. t i nasprotniku, mu je na jako boleč naein jzdrl nekaj ]>eres. Petelin j,. zara«li tf^ii tifko pcltesiiifl. da j«- planil go-.pt m I ;.r ju na vrat in ira začel «»bdelavati z o-lruiri tanilla nkaj ur }»•» prt*v y.n v bt»kni-nicti pt»dlegel ranam, ki mu jib je /ad d bojeviti p" telin. ponudnika VHktorja M tirna in tla niso na prijavo Marnovega očeta vevškim orožnikom jh>-novno xačeli iskati s|edt»v<* za pogrešanim Viktorjem <'krogJ Marnove domačije. Naleteli so v zabetouirani greznici na človeško okostje, v katerem so H>o čevljih in zlatem zobovju sorodniki z vso gotovostjo .-pt»-znali o-tanke tragičnt) preminul ega V i k t or ja. Na t>odlagi teh novih o kol nosti so brata I^ojzeta ponovnt* odvedli v za,pore. totla kakor pretl leti. je i »prva tudi sedaj vztrajno tajil visako krivdo, natl bratovo smrtjo. Pod težo drtkazov, ki mu jih je pre- VA2NO ZA NAROČNIKE Poteg naslova Je rax vidno d« kdaj imate platino naročnino. Prva iter lika pomeni mesec, druga dan Lu tretja pa teto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stroškov. Vas prosimo, da skušate naroCui-no pravoCaano poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku t Vašem kraju ali pa kateremu lamed aastopnikov, ko jih Imena so tiskana s debeli«! črkami, ker so upravičeni obiskati tuo; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov na rt Učnih. Zastopnik bo Vam Uročil potrdilo sa plačano naročnino. CALIFOBNIA: 8an Francisco, J scab COLORADO: Pueblo, Peter Cwlig. A. BaftU Waiaeuburg, M. J. B«rak INDIANA: Indiana polla. Fir. bpaaV ILLJNOIS: t Chicago, J. Bey<^ dcaro. J. FaUm (Chicago. Own la IUinoia) Joliet, Jennie SaUe. i. Bpalleb Mascoutah, Frank Augustla North GWcago ia Wsukegan, HAR1ULND: Kltauainer, Fr Tsdopivas MICHIGAN: la MINNESOTA: nhisbolm, Frank Otmto. J. LviUNfe m. Jam. I. Psabal K**J*ih, Louis ..Gilbert. Louis V« Virginia, MONTANA: Noondup. M. M. Paninn Washoe, L. Gbamps NEBRA8KA: Ofpuha. r. Broderlck OHIO: Barberton. Cleveland. An top Bobek. Chas. Kar. lloger, Jacob Beanlk. Job- uispnik Ulrard, Anton Nagods Lorain. Louis Baiant. John Kus^a Youngstown, Anton KikaU OKBOON: Oregon City. J. Koblnr PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Broughton, Anton Ipnvso Conemaugh, J. Brassvcc Coverdale In okoUca. Mrs. I man Export, LauSn FfnpnnfU FarreU, Jerrj Okorn Forest dtj. Malh Kamin Fr. Blodni kar Greenaburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown. *rha ralanli Kraja, Ant, TauieU Luaer^e, Frank Balloch Midway. JvZ* 2oat Pittsburgh In okoUca, Philip Pragar Steeltou, A. Hren Turtle Creak. Fr. 8cMfnr West Kewtou, Joseph Jovaa...... WISCONSIN. Milwaukee. West Allls. Fr. Sksk Sheboygan. Joseph Kake« WYOMING: Mock Springs, Loads Tnuehaw Diamond vUle, Joe Boifc* ___ spisi: AHN'H NKW AMERICAN INTEKPKETER. — Trds vex ^7» atran« Cena $1.10 ITčns knjiga za Nemce in za oue. ki so nemščine zmožni. AMKK1KA IN AMEMlKANCl. Spinal Hfv. J M. Trunk. (6U8 strani.) Trdo vezano Opia pottatueznlb držav; priseljevanje Slo-veut-ev: njihova društva in dru^a naruuue ustanove. Bogato ilustrirano. Cena $5.00 ANULE&KO SLOVENSKO KEKILO. Sf«avU dr. F. J. Kern. Vezana Cena $2.00 BLR8KA VOJSKA. »5 strani. Cena 40c BODOČI DRŽAVI«!ANI naj nnro«« knjižica — "How le become n citizen of t«te United States". V tej knjigi so vss pojasnila in zakoni za naseljenr Cena 35C- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena 35c. DENAR. Kplaal dr. Kari Kugi i A. 236 strani Denarni problem je zelo zapleten in tcšavei* In ga nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar-skl strokovnjak, je razširil sto.u delo tsko. da bo aiužilo slehernemu kot orients Ca I spis 9 denarju. Cena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dolar. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; alike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1« -trs nI. Zanimiv potopis • slikami Ustih krajev naša stare domovine, ki «w Slovencem le malo snanL Cena 70c. (•OVEDOREJA. spi as I R I«gvart. 143 strsuL 8 slika Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRI RODE. 8» stranL Poljudni spisi o naravoslovju In svezdoanao-atvtk Cena 50c. E0K06JEREJA. Sestavil Valentin Kasinger. 64 at rani. Cena tidovea .... Jt Broft. .... JS KRATKA SRBSKA GRAT^TIEA. 68 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. M stranl- Ce na 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani > Ves. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VKDBNJU. 111 str. Cena 50c. KUBIČNA RAČUN1CA. Trda NsvodUa sa lsračnnanja ga In tesanega lean. 144 »tr. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša In praktična sblrka navodil aa kuhinjo lu dan. ' Cena 50c. MATERIJA lu ENERGIJA. Spisal dr. Lavo čer-melj. S sllkamL ISO stran* Nauk o atomih. molekuUh In elektronih. Poljudno pisana rnsprnvn o IsaledTnu modems ena nostl, Cena $L25 MIJCKAR8TV0. 8piaai Antou Pave. 8 ^»V 166 stranL Knjiga sa mlekarje In ljubitelja sriakaratvu sploh. 0tn» $1.00 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejsa zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $125, ves. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo NAROD. Ki IZI!MIRA. IOI strani Poljutlpii ot»la najneveriiej^t-Ka naroda us a»e- T tu. uiegove še*e lo navade. j Cena 40c. NAŠK ŠKOIJ1JIVK ŽIVALI v 1'ODOBI in BESEDI. t *flisal Frau Krjavtt-. IT.'i si rani. Hrt>3. Cena 40c. OBRTMI KNJIGOVODSTVO. sireni. Vt-z... Knjljia j»» nanifnjrna » prvi vrsti 7» stavbno. uineliiM lu strojno ključaruičarstvi. *«r ieie-soiivarstvu. Cena $2.50 ODKKITJK AM KRIKE, spisal H. MAJ A K. Trije / deli: li»2. 141. strani. Ona mrhku ves IVIjudfii iu natanoeu opis otikrlLia novega sveln. Spis he rita kakor zanimiva povest ter Jv sestavljen |k> uajbolj.šili virih. Cena 50c- f'KAKriC'M RACt'NAR. Trda v p*. J31 «tr... Priročna kujiži- a. ki vsrbuje vm;, kar Je pri nakupu iu prodaji ootrebuo. Cena 75c. PROBIJOII SODOBNE KILOZOKIJE Spisal dr. F. Veber. S41 otrsui. Knjigo toplo prl|Ktroe]tujo vsakomur, ki ae h o«V oznaniti z glavnimi 6,«mi sodobna A filozofije. Cena 70c, RUSKI RKAI.IZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 4 41» strani. t V knjigi so opisuui predboduikl in idejni utemeljitelji te avojevrstlte *uake struje. Cena $1.50 SPOMINI. Jože I^vtižar.) J43 strani. > V tej knjgl obuja na5 ananl potoplsec iupaik Ijirtižar spomine na svoja brezštevilna »>o-tovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE, cena brod. Cena 50c. SLOV.-ANiiLE^KI IN ANULE&KO SLOVKN- SLOVAR. 148 straoL Cena 90c. SLOVENSKO NKM^KI SLOVAR. 143 str. Druga polovlra knjige vsebuje nemAko-alo-venski slovar ln kratko slovnico slovenskega ln nemAkesa jezika. Cena 40c. HOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. rraae Veber. 352 BtranL Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povile. O"« bn*. cena 50c. VELIKI VSEVEDE«. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti; burke In Šaljivi [»oskusl; vedeftevslnn tabela; punktlrcnje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1*8 strani. Knjiga je is*la v založbi Vodnikove drulbe * ter vsebuje življenjepise mož. Umi svojim delom privedli slovenski narod ia auženjatra T svobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL Zanimivosti is ruske agodovine ln natanteu opis vojaike republike aaporodklh koaakov. * Gena 50c. ZDRAVILNA tSU^A. K! strani. Cena 50c. VERNE DCldE V VICAH Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Oena.. JS Eden nsjboljMh spisov francoskega mojstra, vneta ls »nJega kmetakega SlvUenjn. VOLS SPOKOJSNTK ( ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _SSc __ ___ ___ "8 EXB WX HDD A1"—New Tor* ' ' k * V Friday, February 1939 SUJVENB mrODSUVT fJAILT SLJEHER NI boo ItlMIIH Z opijem o&vajajo Japonci —Kitajsko ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. = 46 ======= Omnia ne zasmeje. "Popolnoma dobro si poučen.** 44Taflto tudi sain mislim." Ol)a sedeta na divan, da se o vsem še natančneje pogovorita. Obema je srce prepolno. 4 * Ravno prav je,*' pravi Gun ter čez malo časa, "da ti morain ravno sedaj vseh tri tisoč martc, ki ti jih dolgu jem, vrniti, potem ee boš mogla saj nekoliko z najpotrebnejšim preekrtjetL Mogoče nri bo dal še kak (predujem za nekaj mesecev, da ti bom mogdl še bolj pomagati." MToda Ounter — kako mi moreš denar sedaj vrniti!" Pove ji o prostovoljni nagrabi i gosfxxta Werderja. "To je torej dvj» ti«oč štiristo mank. Štiristo mank seiu prinesel i % St Muri t za nazaj, ker za seibe nisem ničesar potreboval, tretjega marca pa sem dobil tristo mark kot fevojo plačo, ("'e ti tedaj sedaj dam tri tisoč mark, obdržim za sebe še sto mark in to mi popolnoma zadostuje.*' Gunda ee ga oklene olkoli vratu. "Ali naj v resnici vzamem?** "Saj moraš, Gumla. in kot rečei»o, mogoče bom dobil še kak prednjem. Gospod Weirder je zelo potetrežljiv in tebe ima sek> rad." , 44Da, Gunter, dober mož je, in njegova hči tudi.*' V^dih se izvije vz Gunterjevih prsi. Tedaj pa ga Gumla objame in ga tiho vpraša: "Gunter — pravljično vilo si menda že davno pozabil!" Grenek nasmeh jI odgovori. Nato pa pravi osorno: 4 '.Ne, Gunda; saj vendar veš, kar Imamo v srcu, trdno tiči. Gumla vzdihne. . 44Potem pR sem se motila, Gunter; pomisli, mislila sem, da ljubiš Joano.*' 44Moja pravljična vila je — Joana Werderjeva!" pravi potrto. 44Sc*daj pa nobene besede več o tem." Gunda r*e jhie vrže bratu okoli vratu. 41 Gunter! In ..edaj naj bom srečna?" 4'Ali misliš, da bi mogel biti zadovoljen, ko bi bila ti nesrečna? Gunda, trdno drži svojo srečo!" Ko se Gunter poslovi in zopet gre po stopnicah doli, se v piv cm nadstrdpju tiho odpro vrata in pri-icaiže se Hans Roland z rzprašujočim obrazom. Gunier mu .ovsod do-1 opij v vsaki trgovini in vsakdo zoreva polagoma na vročem ga lahko kupi. Milijoni far- solncu nova letina krasne cvetlice, pokrivajoče subtropične ravnine in gričevje notranje Kitajske. Lahen vetrič maje nedkoočnO morje rdečih, aol-tifh, belih in nežno rjavih makovih cvetov. Krasna roža in vendar se iz nje izdeluje eden najstrašnejših strupov. Opij metla Kitajske uničujoč polagoma, toda neizprosno duwo naroda, ho po vseh znakih sodeč, zadnji činitelj v kitajsko-jaiponski vojni. Nehemerno obsežna 111 dobičkonosna trgovina s tem mamilom je >bila najbogatejši vir teh dohodkov Kitajcev in Japon-cev. Kitajska nu jno potrebuje merjev goje mak. To douaša Japoncem trojni dobiček, davek od pridelovanja opija, davek od njegove prodaje in propadanje kitajskega naroda. Japonci so binoli organizirano trgovino 0 Japonci uvedli svoje metode,, znaša dobiček ed trgovine Slava delu .................. HR VOLARlf': Rožmarin; JOS. PAVClČ: Potrkan ples .......35 NOTE ZA KI.AVIR All HAR- 100 milijonov dolarjev, ki bi jppoiii&e blagajne, in pomaga VM-. ,l,rJl ___ _ :: _ " 1 * _______1__• • TT', • C% Popoldne je bil Hans Roland še ipred določenim časom na mestu. Nemirno hodi gori in doli, včasih tudi pogleda na vrt Werderjeve vUe in »jpet na uro. Slednjič pa ee bolečih, obotavljajoč i h korakov prikaže tako hrepeneče pričakovana. Naglih korakov 'hiti proti njej, jo nežno pogleda, jo prime za roko in h> položi na svojo ramo. Nekaj časa gresta tako molče eden poleg drugega in imata oba mnogo opravka, da pobijate svoje razburjenje. Ham* prvi najde besedo. 44Gunda — slacika, draga Gunda, kako ^em ti hvaležen, da »i pritHa." Gunda zai\li in ga pogleda. "Smj drugače nisem m<*glat po v*em teiu, kar mi je Gunter povedal." ,4Teom pozneje peljal k njemu in svoji materi." Guadin cforaz je preplašen. . "Že dane- naj bi šla * teboj k tvojim utarišem?" Hal&a jo pritisne k sebi. "L seveda, Gunda! Vendar ne bom pod milim nebom obhajal aro je carofce, temveč po vseh pravilih tndi donte. Mati najbrie sedaj zbogana leta sem ter tja in pogrinja mizo « vad lepo posodo, ki jo je podedovala. Ti boš je to Hans, tudi jaiz imam se nekaj stvari ostane rsh*a. Tedaj je godna I za kajo. Piipa za opij ima dolgo, votlo cevko z eno odprtino, kjer se pritrdi kroglica. Oe "hoče človek vživati vsp slast opija, mora biti tudi okolje temu primerno. Doma ali v boljši kadilnici ostane kadilec na otomani ali v jw^telji. Kadilec efpija pokadi nekaj pip potem pa spi dva do tri ure. Otrplega telesa in upadlih lic so tudi kadilci železne volje, ki temu strupu ne pod ležejo povsem. Mnoge matere dajejo svojim dojenokom majhne količine opija, da nehajo tuliti. Opij je močno omajal moralno opozornost kitajskega naroda. Zdaj je postal zelo učinkovito orožje Japoncev. Dolinki od prodaje opija' -o omogočili mnogim kitajskim generalom vodki državljansko vojno sk<«i cela desetletja. Ce je hote) Cankajšek aeo\?edana. Kadilec kupi li^tHk. ki mu daje pravico kaditi opij skozi vse leto, v katerem naj bi se kaje odvadil. ČV se ne odvadi, dobi novr listek in sicer za pol leta, potem pa za tri mesece. Potem lahko kupi nov listek še enoletno zdravilno kuro. Ui^pehi teli ukrepov so pokazali pred vojno samo v dolini Jaugce. kjer je bila deloma lažja kontrola, na drugi strani so pa življenjske razmere neprimerno boljše. Premožni Kitajci namreč kade opij zaradi jo osvajati Kitajsko. . Kitajska vlada nujno potrebuje svoje bi više dohodke od trgovine z opijem. Kitajci imajo še velika polja opija v pokrajinah, ki jih Japonci še niso zasedli. Toda z zavzetjem Hankaua so izgubili Kitajci tudi možnost spraviti opij na trg. Opij v japonskih rokah je ostro naibrušen meč, viseč nad najvažnejšimi deli Ki-taVke. Ta meč zadaja zdaj odločilni udarec -zadnjim naporom 'Kitajcev, da bi osredoto-{ čili svoj odpor. Zorko Prelovec—15 SAMOSPEVOV u Iftas s klavirjem ..........1.23 ŠEST PESMI ZA (jLAS IN KLAVIR ........................ ALBI M SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir L— M0NIK0 1. SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA ............... .... J3S 2. I»0 JEZERU KOLO .......................... 35 3. BARVICA MLADI KAPETANE ...... .... 4. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA ............... .... .35 j. TAM NA VRTNI <>REDI MARIBOR WALTZ ........... ---- J5 Frane Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... Ferdo Juvanec—IZ MLADIH LET, moški zbori ................. .65 .SU J Z STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira. (Holmar) 59 Orlovske liimne (Vodopivee) ________ Slovenski akordi. 22 mešanih in moških zborov (Kari Adami«) Trije mešani zbori (Glasbena Ma- tiea) ...................................... V pepelnieni noči, kan t at a za sole, .75 -36 Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. NAROD S POKOJNINO. Moški zbori OSKAR I>EV: Barčh-a; Oj, moj sotel je Sov; Kam mf fantje, d rev v vas puj-demo .......................20 V začetku tega meseea je stVVpil na Finskem v veljavo zakon, katerega daljnosežne posledice se bodo pokazale v polnem dbsegu šele v nekoliko desetletjih. L. 2000 tukaj sicer nima ti-ste uloge, kakršno ima v naslovu znanega utopistič-nega romana, predstavlja pa trezno izračunani čar?, ko bo ves finski narod deležen po-v kojnine. Načrt za ta velikopotezni socialni zakon sega še v leto 3028. Ta načrt so mogli šele spomladi predlanskega leta' predložiti parlamentu. Še isto leto so ga uzakonili in sedaj je stopil v veljavo Treba je 'bilo dograditi velik upravni aparat, da so lahko Izvedli ta zalkon za starostno zavarovanje, ki obsega cel narod. Novi zakon o pokojninskem zavarovanju zadeva vsa dela sposobne Fince od 18. leta dalje, a tudi inostranči, ki imajo dovoljenje za delo v finski deželi, bodo deležni njegovih prednosti. Starostna renta se prične plačevati tedaj, ko zavarovanec doseže 65. leto, seveda pa so zakonodaji p^vkrlbeli- tudi za primere predčasne invalidnosti. OSKAR DEV: ••Srečno. Ijulx-a moja: Ko ptiči-ca na tuje gre; Sofi; Moj očka 'ma konjička dva; D*ihiv sem pisemce; Slovo; Je vjiihnila luč .40 EMII. ADAMIČ: Modra devojka (U-lokranjska .. .20 Vso noč pri itotot-i ............2M Jurjeva .......................25 Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdraviea .........80 VASILIJ MIRK in A. GROBMINO: VetriC-; P« gradini ...........30 FERDO JUVANEC: Zjutraj.......................20 Slovanska .................... ibor in orkester. (Sattner)____ .50 Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .....................60 Dve pesmi. (Prelovec) za moški zbor in solo................................20 Naši himni, dvoglasno .................... JZ5 Gorski odmevi. (I^aharnar), II. zvezek, moški zbori ................ ,30 ZA TAMBIRICE: NA GORENJSKEM JE FLETXO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor (Bajuk) .................75 Bom šel na planince, (Bajuk), podpuri .................................. .54 ZA CITRE: 1'oduk za citre. — 4 zvezki — (Kožrljski) .............................. ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Korarnira — ..... JStt Josip Pavčič: NAROI) POJE (za mlade pianiste) R4 sl.,v»-n.-kih narodnih |M*smi za kla vir in z besedilom ........ $1.35 Nar«»čiIo jHisijite na: Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 99 Temelj jn-emijskiJi prispevkov zm starostno zavarovanje je obdavčeni dohodek. Letna premija znaša v prvih petih bujnih sanj, siromaki pa, da letih 1 odstotek in se zviša potem na 2 odstotka. Za prvih pozafbijo na svoje križe in težave. V »pokrajinah, kjer «e opij prideluje, je tako poceni, da si ga lahko privoščijo tudi najsironiašnejši k liliji. Opij je cenejši od cigaret. »Opij je eno glavnih orožij Jajponcev v vojni proti Kitajski. Zdaj dobiš v Mandjžukuo BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c • poitnino vred. "Glas Naroda" 216 Wast Uth 8tm* Vfw Tork, H« T. Tjet let je določen najmanjši prispevek 50 finsfleih mark in po petih letih znaša najmanjši prispevek 7."> mark, najvišji 1000 mank letno. Zavarovalni zavod, ki r-»> ga ustanovili nala.š«* za ta namen, šteje danes 1.9 milijona članov, •ob prelomu tisočletja lw> to število naraslo na 2.2 milijona, tako da bo praktično ves narod zavarovan in upravičen do ]>o-kojnine. Prispevki se pobirajo samo pri sprejemanju plač. Polovico prispevka plača delodajalec. Višina prispevka in seveda starostna dolm, od katere teče zavarovanje določata Z novim zakonom j«* Pinsk;i stopila v prvo vrsto držav, ki vodijo v področju socialne zakonodaje. Posebno pomeni ben je ta njen korak zavoljo tega, ker bo dal vzgled drugim državam, zlasti pa skandinavskim, kjer l>o menda Danska prva, ki bo sledila vzgledu fin-skega ljudstva'. DOŽIVLAJAJ V MR'nTAS NIČI. najvišji ,prLročajo o m*na-vadiiem doživljaju, ki ga je imel v Of>atovu vojvtxlstvo višino Htarostne rente, ki bo.Kielce, neki m rear. V mrtvaš-zato zelo različna in 1m> znaša-[ nieo tecra kraja >e je pom či la po dao-ne pokojnine, so predvideni (kril s ponjavo, ki je zairrinja-državni in občinski dodatki, la mrtveca. Zavarovanec lalrko zviša svoje j Rano zjutraj prišel v mrt-prispevke. da 1h> dobival višjo j vašnico mizar JVržef Jaclinie-pokojnino. vendar pa je 2000| wicz, ki so ura naročili, nai finskih mark skrajna meja za napravi rakev za mrliča. Xe gledal, kdo h*ži pod VSE PARNIKE SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. Zli W. 1Kb SL. No. Y'wfc. N. V. 1 KRETANJE PARN1KOV SHIPPING NEWS 4. februarja : Conte di Savoia v Genoa Aquitania v CberlMjurK Hotna v a : Itoina v (Jcrma lie »le Frau«-e v Havre L'l. m area : Kurofta v Bremen marca : Harisa v Hamburg -I. marca: <>utse|ilan'l v Hamburg ponjavo, je. mizar vzel nn-ro za uiiiolxiliK^ga Mueho. rPt ^a >«• j«* pri merjenju dotaknil z metrom, zato .se je Mucha zbudil. Dvignil r-e je pokonci in za-rjul nad mizarjem: 44 Kaj meni r-i vzel mero. ne pa onemu!** Mizar se je tega tako pre strašil, da je oim*«lle| in padel na tla. S«'l«' ko ni bilo Jacli niewicza mul