Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVI 37-338 — uWJvni loo NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založnišvo tržaškega tiska D. ZOZ . Trst Avstrijska delegacija t Moskvi Upanjem v skorajšnjo neodvisnost Danes sestanek Saragat-Scelba za razčiščenje v vladni koaliciji iclerja Raaba in spremstvo so na letališču sprejeli Molotov, Mikojan, utiko in drugi - Avstrija pristaja na sovjetske pogoje, želi pa olno gospodarsko neodvisnost - Nezadovoljstvo v Washingtonu vega #Anschlussa» (ki je po sovjetskem mnenju postala večja zaradi ratifikacije pariških sporazumav) in če se bo Avstrija obvezala, da ne bo sodelovala v nobenem zavezništvu, koaliciji ali bloku. Avstrijska vlada je pripravljena pristati na oba pogoja, želi pa tudi gospodarsko neodvisnost. kar pomeni predvsem, da bi ZSSR morala pustiti svoje velike monopole v avstrijski petrolejski industri-ju, v kompleksu podjetij USIA in v donavski plovni družbi. V dunajskih krogih so pred Raabovim odhodom in po sobotni sovjetski noti zahodnim velesilam kazali precejšen optimizem. Avstrijski tisk večinoma ugodno komentira sovjetsko noto in opozarja, da ne vsebuje nobenih polemičnih elementov, kar dovoljuje precejšen optimizem. Pač pa so Raabovo potovanje precej različno sprejeli na Zahodu. V Bonnu se skrivajo za splošno rezerviranostjo in se omejujejo na izražanje želje, da bi to potovanje moglo pomeniti pozitiven uvod v druge razgovore med Vzhodom in Zahodom, ki bi koristili pomirjenju. Predvsem pa so Raabovo potovanje sprejeli rezervirano in celo z nezadovoljstvom v ZDA. Povabilo avstrijskemu kanclerju Raabu. naj obišče Moskvo. tolmačijo v Washingto-nu kot «najnovejšo potezo Kremlja, da bi veljal za prvega zagovornika miru«. Ameriški listi pravijo, da so wa-shingtonski uradni krogi v skrbeh spričo Raabovega obiska v Moskvi, dasiravno, kakor beleži «New York Times«, na Dunaju zatrjujejo, da v Moskvi ne bodo ničesar ukrenili v zvezi z državno pogodbo brez vednosti ZDA in Velike Britanije. Bojazni ameriških vladnih krogov, da bi med Raabovim obiskom utegnili doseči sporazum o delni ureditvi avstrijskega vprašanja, so prišle do izraza tudi pred nekaj dnevi, ko so ZDA hkrati z Veliko Britanijo in Francijo po.slale SZ noto z opozorilom, da vprašanja Avstrije ni moč obravnavati brez njihovega sodelovanja. Zaskrbljenost ameriške vlade nad Raabovim obiskom izvira najbolj iz domneve, da bi med Avstrijo in SZ utegnilo priti do sporazuma v smislu »omejene« neodvisnosti Avstrije. Ta omejitev bi bila v tem. da bi se Avstrija zavezala, da se ne bo pridružila nikakim vojaškim blokom in da ne bo dovolila, da bi tuje države uporabile njeno ozemlje za svoja vojaška oporišča. ŽIVAHNE PRIPRAVE ZA KONFERENCO 29 DRŽAV V BANDUNGU Vprašanje koeksistence bo med najvažnejšimi vprašanji na dnevnem redu - Severni Vietnam podpira načela koeksistence - Arabske države bi želele obravnavati palestinsko vprašanje - Indijsko letalo z nekaterimi člani kitajske delegacije se je ponesrečilo Eisenhowerjeva navodila vojaškim silam v območju Formoze FAURE BI ŽELEL JULIJA sestanek štirih zunanjih ministrov Temu sestanku naj bi sledila konferenca «na visoki ravni» - Za sporazum o kitajskih obalnih otokih in o priznanju pekinške vlade - Komentarji tiska o sovjetski napovedi razveljavitve pogodbe s Francijo in Anglijo PARIZ, 11. — Novi iranski ministrski predsednik Hussein Ala je danes prišel v Pariz, kjer se bo operiral. Zanimanje v Londonu za politiko nove vlade , Pr*«ledum!tske8a Cr Kaah castne čete je ? ni«_^re*,ra^ kratko BPOMIMsKI IIVEVI Na današnji dan je bil leta 1945 ustanovljen Slovensko-itali-janski antifašistični izvršni od. bor, prvi organ ljudske oblasti v Trstu. m i m Danes, TOREK 12. Julij, Sava ^ Sonce vzide ob 5.26 >® *jj|° L#nj 18.46, Dolžina dneva Dari'Z* vzide ob 24.00 in.zatone ob w Jutri, SREDA 13. aprila Hermen eoild Zde2°i _ POMEMBEN KORAK K IZBOLJŠA VANJU MEDSEBOJNIH ODNOSOV JUSOSLOVANSKO-ITALIJANSKI POMORSKI SPORAZUM NA NAČELO nDEŽELE Z NAJVEČJIMI UGODNOSTMI" OB DESETLETNICI OSVOBODITVE VELIKONOČNI PRAZNIKI SO ZA NAMI' 1S'30: *Dlv,a a^,i Skedenj. 18.00: »Oper«1)1 ena* Italijanske ladje v jugoslovanskih pristaniščih in jugoslovanske v italijanskih bodo uživale ke pogoje in ugodnosti kot nacionalne ladje - Pomen tega sporazuma za tržaško pristanišče Pomotški Vestnik1 italijanske agencije ANSA objavlja v zadnji številki najvažnejše člene jugoslovansko - italijanskega sporazuma o pomorstvu, podpisanega hkrati z ostalimi gospodarskimi sporazumi 1. aprila v Rimu. Novi pomorski sporazum je zelo pomemben za plovbo o-beh dežel, ker določa obojestransko uporabo načela »dežele z največjim ugodnostmi* in v praksi uveljavlja za ladje obeh držav v vseh pristaniščih notranji režim. Clen le tako določa, da bodo ravnali z ladjami tako Italije kot Jugoslavije v jugoslovanskih odnosno italijanskih pristaniščih vedno na osnovi notranjih zakonov in odredb, kot da bi te bile nacionalne ladjfe, kar velja tudi za takse, davke in ostale fiskalne prispevke države, občin in ostalih javnih ustanov. Clen 17 dbloča ugodno ravnanje z mornarji, ki hočejo začasno iti z ladje, ki je pristala v pristanišču. Od taks pa bodo na osnovi člena 18 oproščene vse ladje, ki bodo samo pristale v nekem pristanišču ne da bi istočasno izvršile trgovske operacije, prav tako (člen 19) ni treba plačati v nobenem primeru carinskih dajatev ladjam, ki so v neko pristanišče pripeljale blago, a ga niso izkrcale. Ce pa vkrcajo ali izkrcajo tovor ne bodo plačale večjih pristojbin, kot bi jih plačale ladje pod nacionalno zastavo! Ladje in državljani obeh držav lahko uporabljajo pod čnakimi pogoji kot ladje ali državljani nacionalnega ozemlja vse kanale, mostove, ceste in ostale naprave, ki služijo za normalni pomorski promet ali za zunanjo trgovino, ne da bi plačali kakšno takso razen v kolikor ni to določeno tudi za domače ladje ali državljane. Pomemben je člen 21. ki u-reja ravnanje v primeru pomorskih nesreč in v primeru, če se neka ladja zaradi slabega vremena ali okvar mora tateči v neko pristanišče. V takih primerih se lahko ladje popravijo in nabavijo rezervne dele. potreben pogonski in drugi material pod istimi pogoji, kot bi šlo za ladjo pod domačo zastavo. Ce je kapitan prisiljen prodati del tovora, da lahko plača tako nastale stroške, lahko to v takem izrednem primeru napravi v okviru notranjih tarif in zakonov. Ce pa se ladja potopi ali nase- Kopi Radio i\oner in iHiccolove» skrbi «11 Piccolo» se je včeraj spoprijel s koprskim radiom oz. t njegovimi oddajami po željah. Ze nekaj let sem namreč radio Koper oddaja program glasbe po željah s čestitkami, voščili itd. Med onimi, ki se za to poslužejejo koprskega radia pa niso samo Slovenci in domači Italijani, temveč v izredno velikem in rastočem številu tudi Italijani iz Trsta in krajev v republiki, predvsem iz beneške pokrajine. To je vsekakor dokaz, da program oddaj po željah ljudem ugaja, kar je sicer moral z grenkobo ugotovit i In priznati že večkrat tudi sam italijanski in tržaški nacionalistčni tisk. Toda ljudem okrog «11 Pic-eola« gre seveda zelo n'a živce, da se Italijani poslužujejo «tl-tovikega« radia v Kopru in ker se z demokratičnimi sredstvi tega preprečiti Ve da, so se sedaj poslužili grožnje in to fia tipičen in njim lastni farizejski način. Ker ljudje v zahvalo za naročeno oddajo pošiljajo koprskemu radiu prostovoljne prispevke v obliki denarja io ugotovili, da gte za evalutne prekrške» in navidezno opominjajo (dejansko pa grozijo!) z zakonskimi u-krepi proti tim «kršiteljem Valutnih predpisov«. (Ker naj bt pošiljali ljudje dinar v pismih, bi se iz «Plccolovih» navedb dalo sklepati, da v Italiji obstaja — v brk vsej hvalisavi demokraciji — cenzura pisem, ker kako naj bi sicer vettl, da je v pismih denar?) Toda poleg tega zaskrbijo «11 Piccolove« demokrate tudi dejstvo, da se Italijani ne poslužujejo koprskega radia samo za voščila temveč da poslušajo tudi ostale njegove oddaje in se jezi nad «naivnostjo italijanskih poslušalcev, ki so prisiljeni poslušati propagandistične vložke, spretno pomešane med oddajo po željah«. Čudno? Kdo more vendar prisiliti poslušalce koprskega radia v Italiji, da poslušajo njegove «p ropagandne« oddaje? Pa ja ne, da jim recimo kakšen miličnik z revolverjem v roki tišči glave k radijskemu oddajniku? Ali se je «11 Piccolo» vprašal, če ni morda to posledica dejstva da tudi italijanski poslušalci raje poslušajo »propagando* koprskega radia kot pa propagando italijanskih radijskih postaj, predvsem pa tržaškega radia in njegove «julijske kronike«? V ostalem pa smo prepričani, da se bo «11 Piccolo» moral zaradi tega še večkrat ježiti, Jcer kot vse kaže, italijanski poslušalci res niso naivni. Razen seveda če »a v veselje ePiccolovih« pisunov in gospodarjev ne bi povrnili časi, ko je bila za poslušanje zavezniških oddaj predvidena stroga kažen, vključno konjinacija in internacija. de pa ji bodo budili enako pomoč, kot domači in ji dovolili izkrcanje ali pretovarjanje blaga, ne da bi zahtevali kakršen koli prispevek. Ves material, ladijski trup, ostali tovor itd., ki bi ostal po brodolomu bo vrnjen lastniku, ali njegovemu zastopniku in če tega ni, konzularnemu predstavniku takoj ko se vrnitev zahteva. Nacionalnost ladij se ugotavlja na osnovi notranjih zakonov m dokumentov, katere izdajo oblasti ene ali druge države ter se obe državi obvezujeta priznati dokumente, katere izdajo oblasti druge države. Kapitani tako jugoslovanskih kot italijanskih ladij pa bodo lahko najeli v primeru potrebe v pristanišču druge države potrebne mornarje na osnovi lokalnih določb, če jim bo to potrebno za nadaljevanje vožnje. Te določbe ne veljajo v šestih primerih: a) kadar gre za specialne določbe v korist domače mornarice (pri spevki države za vzdrževanje rednih prog, dotacije ladjedelnicam in slično), b) kadar gre za posebne privilegije športnim pomorskim društvom, c) pri notranjem prometu v pristanišču vključno s pilotsko in vlačilno službo, d) pri izseljevanju in prevozu izseljencev, e) pri obalni provbi in f) pri ribolovu. Vendar pa bosta obe stranki sklenili posebne podrobne sporazume. ki bodo obravnavali ta vprašanja kar velja zlasti tudi za obalno plovbo in ribolov, ki ju sedaj podpisani sporazum ne vsebuje. Sporazum o pomorstvu ureja, kot vidimo, vrsto zelo važnih vprašanj plovbe, pristajanja in pristaniških uslug in je zlasti pomemben, ker rešuje ta vprašanja v duhu naj-večjega obojestranskega razumevanja. Upamo, da bo v okviru pogajanj o obmejnem prometu rešeno tudi vprašanje obalnega prometa ob Tržaškem zalivu. Ze ta sporazum pa predstavlja tudi za tržaško pristanišče važno novost, ker bodo tako lahko jugoslovanske ladje v Trstu in tržaške v jugoslovanskih pristaniščih opravljale normalne vožnje 'v najboljših pogojih, kar bo seveda pripomoglo k povečanju pomorskega prometa. ka redakcije nismo mogli to vest objaviti že v naši nedeljski številki. KONFERENCA V OPATIJI Železniške tarife za madžarsko blago Zaključila se je jugoslovan-skc-madžarska železniška, kon. ferenca, ki je bila zadnje dneve v Opatiji in na ka-eri so razpravljali o novi ureditvi železniških tarif za izvoz madžarskega blaga skozi jugoslovanska pristanišča. Na konferenci so sklenili ustanoviti novo tarifo za tranzit blaga skozi .reško pristanišče. Ta tarifa bo zaenkrat začasna in bodo kasneje sestavili dokončno število na osnovi praktičnih rezultatov. Tarifna konferenca o prevozu madžarskega blaga .-kozi Reko je bila potrebna, ker so 1. aprila obnovili promet skozi Kotoribo in se ie tako obnovilo pošiljanje madžarskega blaga po najkrajši železniški zvezi skozi jugoslovansko ozemlje. Na Dunaju pa je v tej zvezi istočasno sestanek prometne žvčze Madžarska . Trst - prekomorje, na katerem sodeluje prvič tudi jugoslovanska delegacija Spominska plošča padlim borcem i\OB uazgoniškem županstvu Turistična živahnost v nedeljo in ponedeljek mešano komisijo, ki se bo v | in kjer proučujejo podobno sredini aprila sestala v Bu- železniško tarifo v korist dimpešti in ki bo sestavila I Trsta. V četrtek 7. t. m. je občinski odbor občine Zgonik na svoji seji sklenil, da bo za desetletnico osvoboditve vzidal na poslopje županstva spominsko ploščo z imeni vseh padlih borcev občine Zgonik v narodnoosvobodilni vojni. Sklep občinskega odbora je hvalevreden in nrav bi bilo, da bi podobne sklepe sprejeli tudi odbori občin našega ozemlja. Razen tega bi bilo želeti, da bi se ob desetletnici osvoboditve občinske uprave v imenu vseh občanov cddolžile spominu padlih borcev še na druge načine. Razpis natečajev za študije v inozemstvu Italijansko zunanje ministrstvo — generalno ravnateljstvo za kulturne odnošaje, je poleg najavljenih razpisalo še naslednje natečaje: 6 mladincev iz Križa na začasni svobodi Sest kriških mladincev, ki so jih pod obtožbo krivega pričevanja aretirali in zaprli na zahtevo javnega tožilca Pascolija, so v soboto končno izpustili na začasno svobodo. S tem so oblasti vsaj do neke mere zadostile pritisku javnega mnenja, ki je odločno zahtevalo njihovo izpustitev Seveda pa vsa zadeva še zdaleč ni rešena, kajti razprava se bo nadaljevala in javnega tožilca bo če vedno zastopal dr. pascoli, ki se je tako žalostno proslavil s svojimi žalivimi in grobimi izpadi, kakršni niso bili v navadi niti v času fašisma. Zaradi predčasnega zaključ- ODGOVOR NA TENDENCIOZNO PISANJE DELA TRŽAŠKEGA TISKA Pojasnilo jugoslovanskega predstavništva v zvezi s kolektivnimi potovanji v RIŽI Predstavništvu FLRJ v Trstu je izdalo v zadnjem času dnevno nad R00 dovoljenj in vizumov za potovanje v Jugoslavijo - Odločna zavrnitev podtikanj o narodnostni diskriminaciji - 0 poslovanju tržaške kvesture Velikonočni prazniki so za Iz urada predstavnika vla-ju Jugoslavijo kot turisti, med- de FLRJ v Trstu smo prejel «V zvezi s pisanjem dela tiska, ki poskusa napačno in tendenciozno prikazati poslovanje urada predstavnika vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije v Trstu pri izdajanju vizumov za skupne turistične izlete na področje Jugoslavije, daje urad predstavnika vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije v Trstu sledeče pojasnilo: Poleg normalnih vizumov ki jih izdajajo tujim dižavlja-nom jugoslovanski konzulati, obstajajo tudi posebni vizumi za skupinska potovanja tujih turistov. S turističnimi vizumi, ki se izdajajo v najhitrejšem času ob znatno zniža ni taksi in omogočajo potnikom vrsto ugodnosti, kot na primer polovično vožnjo na jugoslovanskih prkvbzHlh sredstvih, žeti Jugoslavija olajšati irihod in bivanje tujcem, ki cot turisti obiskujejo jugoslovanske turistične centre. Dosedanja praksa je pokazala, da izleti, ki so jih organizirale turistične potovalne a-pencije v Trstu, pretežko niso Imeli turističnega značaja. Udeleženci teh, izletov niso obiskovali turističnih krajev v turistične namene, pač pa so izkoriščali ugodnosti turističnih kolektivnih vizumov za privatne obiske ali trgovske stike. Vkljub stalnim opozorilom na razne zlorabe teh olajšav so Se še naprčj ponavljali resni devizni in podobni prekrški. Da se onemogoči takšna nezadovoljiva praksa, je urad predstavnika vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije v Trstu predhodno obvestil turistične agencije, da bodo v bodoče lahko izkoriščale ugodnost kolektivnih turističnih vizumov izključno osebe, ki prihajajo tein ko se bodo ostalim tujcem izdajali za potovanje na jugoslovansko področje normalni vizumi v skladu z obstoječimi predpisi. Pri postopku urada predstavnika vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije v Trstu v zvezi z izdajanjem vizumov gre torej izključno za normalno izvajanje notranjih jugoslovanskih predpisov in nikakor za neko diskriminacijo ali kršitev vMemoran-duma«, kot to poskušajo prikazati nekateri listi.« Urad predstavnika vlade FLRJ v Trstu Očitno je, da se pojasnilo urada predstavnika vlade FLRJ v Trstu nanaša predvsem na članek, ki ga je objavil «Piccolo» v soboto 9-aprila. V. tem članku, ki ima tendenciozen naslov »Jugoslovanske oblasti blokirale velikonočna potovanja ii Trsta*, je vrsta podtikanj, ob katerih se splača ustaviti. Predvsem naj ugotovimo dejstvo, ki jo mimogrede sicer že omenjeno v pojasnilu jugoslovanskega predstavnika v Trstu: da so bile vse potovalne agencije že 1 aprila obveščene, da se vizumi za kolektivna potovanja, katerih namen je obisk sorodnikov ne bodo več izdajali. Pustimo zaenkrat Jugoslavijo ob strani in poglejmo, kakšno prakso izvajajo v Avstriji. Kolektivni izleti iz Trsta v Avstrijo so dovoljeni le pod pogojem, da gre za strogo turistčne izlete. To pomeni, da se mo- rajo izletniki ustaviti le v tistem kraju, kamor je izlet namenjen. Ce so izletniki n. pr. namenjeni na Dunaj, mora vodič izleta paziti, da pridejo vsi na Dunaj in ne sme pod nobenim pogojČm dopustili, da bi še le najmanjši PO RAZTEGNITVI ITALIJANSKEGA ZAKONA GLEDE INA CASA Stanovanja je treba dodeliti res najbolj potrebnim delavcem! Z enoletnim »Hladom INA-Casa, vKljučno z državnim predujmom, bodo lahKo zgradili 600 stanovanj V našem listu smo že objavili odlok generalnega vladnega komisarja o prispevkih za upravo INA-Casa, Ta odlok razteguje na tržaško področje italijanlki zakon za gradnjo stanovanjskih hiš za delavce, ki jih gradijo g prispevki delodajalcev in delojemalcev. Za začetek zidanja stanovanjskih hiš INA-Casa na našem področju je italijanska vlada določila milijardo lir predujma. Tej vsoti bosta dodana še zneska v obliki 4,30 odstotka državnega prispevka na skupen znesek, ki ga bodo doplačali delojemalci in delodajalci, in 3,20 odstotka državnega prispevka na ceno dodeljenih stanovanj. Po pravilih italijanskega zakona bodo delodajalci prispevali 1,15 delojemalci pa 2,57 odstotka na mesečno plačo. Poleg tega določa zakon za nekatere delavske kategorije olajšave oziroma nižje mesečne prispevke. Po nekaterih podatkih n»j bi enoletni sklad INA-Casa na našem področju dosegel 800 milijonov lir. V prvem letu bo torej ta sklad dosegel skupno z državnim predujmom 1,5 milijarde lir. To seveda v primeru, če bodo delavske prispevke združili z državnim predujmom. S tem zneskom, če račuhamo, da en stanovanjski prostor stane povprečno 500.000 lir, bodo lahko sezidali 800 stanovanj. V Italiji se najčmnina ata-ftovfcnj, ki jih dodelilo delavcem, giblje od 3000 do 5000 lir mesečno. Ore za trisobna stanovanja, kuhinjo in pritikline. Za odplačevanje stanovanj, tako da postane de-lavec po 23 letih listkik sta- novanja, pa so določeni obroki, ki se gibljejo od 8000 do 8000 lir mesečno. V 25 letih odplačevanja odplačajo delavci le 75 odstotkov vrednosti stanovanja. Ostalih 25 odstotkov krije država. Odplačevanje je brezobrestno. Denar, ki izvira iz plačanih najemnin in iz odplačevanja se steka v stalen sklad, iz katerega črpajo denarna sredstva za zidanje novih stanovanj, tako da se sklad dejansko periodično obnavlja. Dodeljevanje stanovanj se vrši na osnovi lestvice po potrebah prosilca. Vsaj tako določa zakon. Hkrati pa se z zidanjem stanovanj zaposlujejo predvsem srednja in mala industrijska podjetja ter obrtništvo. Gre za splošen razvoj, ki ne rešuje samo stanovanjske krize, ampak prispeva tudi k omilitvi krize dela srednjih in malih podjetij. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da morajo v sklad INA-Casa prispevati vsi delavci, tisti, ki bodo dobili stanovanje in tudi tisti, ki ga ne bodo dobili. Zato bi ta sklad lahko imenovali tudi vzajemni delojemalski in delodajalski sklad, ki naj gre v korist bolj revnim in potrebnim delavcem. In prav v tem nastaja glavno vprašanje. Izkušnje potrebnih in revnih delavcev nas učijo, da jč treba biti pri podobnih skladih zelo objektiven, nepristranski, da se pri dode- ljevanju stanovanj, oziroma pri uživanju ugodnosti tega vzajemnega delojentalskega in delodajalskega sklada, ne Shiejo delati diskriminacije narodnostnega in političnega tngčaja. Pn nas v Trstu imoi prav glede dodeljevanja stanovanj že Večkrat opozorili na pristransko delovanje odgovornih organov. Poleg tega gre tudi za denarni mesečni prispevek delavcev, ki imajo že tako prenizke plače, da bi jim lahko nabili še kakršen koli davek ali odtegnitev. Res je, da se s temi skupnimi odtegljaji gradijo stanovanja za delavce. Res pa je tudi, da so sedanje plače prenizke, da so službe nestalne iti da preti skoraj vsakemu delavcu ali uradniku, če ni zaposlen v državni ali kakšni drugi javni ustanovi, brezposelnost. Država je sicer že določila milijardo lir predujma. To naj bi spodbudilo delavce, da sprejmejo nove odtegljaje brez odpora, ker jim jc dana možnost, da bo eden ali drugi od njih v najkrajšem času lahko dobil stanovanje. Ker pa je zakon že raztegnjen na naše področje in bi bil vsak odpor ali pomislek proti temu zaman, priporočamo odgovornim oblastem in predvsem komisiji, ki bo odločala o dodelitvi teh stanovanj, da ravna resnično nepristransko in da dodeli stanovanja resnično najbolj potrebnim dčlavtem. del izletnikov ustavil že nekje med potjo, n. pr. v Celovcu. Isto velja za izlete v Francijo in druge države, kar pomeni, da je jugoslovanski ukrep povsem normalnega značaja in uveljavlja tiste norme, ki so v drugih državah bile že zdavnaj vpeljane. Dejstvo je. da večina izletov iz Trsta ni bila turističnega značaja, temveč da so take izlete izkoriščali posamezniki predvsem za obiske svojcev. Toda vsa stvar je šla predaleč, kajti zgodilo se je ne samo enkrat, da je prišel avtobus na določen kraj na pol prazen. ((Izletniki* so Izstopali na vseh mogočih postajah, zahtevali vse mogoče ugodnosti, ki niso bile v nobeni zvezi z izletom itd. Prišlo je do grobih prekrškov carinskih predpisov, saj so n. pr. ob pregledu UTAT-ovega avtobusa našli v njem 300.000 din. Se bi lahko naštevali podrobnosti. vendar se o tem ne splača zgubljati nadaljnjih besed, kajti že po tem je jas- Dr. SONJA MAŠERA bo odsotna do 20. aprila t. 1. no, da v takih primerih ne more biti govora o turističnih izletih. Zaradi rane na mezincu desna roke z verjetnim mišičnimi poškodbami so morali včeraj s prognozo okrevanja V 10. dneh sprejeti na I. kirurškem oddelku 18-letnega peka Ernesta Cristiana iz Ul. Giulia ki je povedal, da se je ranil z zračno črpalko v trenutku ko je hotel napolniti zračnico svojega kolesa, ((Piccolo* nadalje namiguje na ((diskriminacijo*, ki naj bi jo jugoslovansko predstavništvo vodilo v zvezi z izdajanjem potnih dovoljenj in vizumov državljanom italijanske narodnosti. Zvedeli smo, da je jugoslovansko predstavništvo v Trstu izdalo v dneh pred prazniki dnevno nad 200 potnih dovoljenj in vizumov, v glavnem osebam, ki so bile namenjene na obisk svojcev v Istro. Kar se pa kolektivnih potovanj tiče. so bila odpovedana ona v Istro, namenjena predvsem Italijanom, kot tista v Postojno in Ljubljano, katerih bi se udeležili predvsem slovenski potniki. Zatorej o diskriminaciji ne more biti govora, lahko pa b: to vprašanje zastavili italijanskim oblastem: Zakaj toliko in toliko Slovencev, italijanskih državljanov, ne dobi potnega lista? Zakaj so nekaterim Slovencem dali potni list za vse mogoče države, le za Jugoslavijo ne? Zakaj potnih listov ne dobe osebe, ki imajo vse listine v redu, a imajo žal še sedaj v kazenskem listu vpisane obsodbe fašističnih sodišč zaradi njihove borbe proti nacifašizmu? Zakaj dela tržaška kvestura tolikšne težave pri izdajanju vizumov jugoslovanskim državljanom, ki imajo stalno bivališče v Trstu? Zakai delajo take te-žaVe jugoslovanskim trgovcem in šoferjem pri izdajanju vizumov, medtem ko imajo tržaški trgovci in šoferji dovoljenje za večkratni prehod? In končno: zakaj niso izdali vizumov članom okteta, katerega so povabile na gostovanje goriške slovenske kulturne organizacije? Končno naj omenimo še ukrep tržaške kvesture, ki je prepovedala izlet škedenjske-ga športnega kluba «Servola-na» v Avstrijo. Res bi bilo zanimivo vedeti za vzroke te prepovedi, saj je bil izlet namenjen vendar v Avstrijo in ne v Jugoslavijo!? Po vsem tem je torej nesmiselno govoriti o «zaporah». diskriminaciji itd. Kar se pa vprašanja obiskov tiče; predvsem v najbližje zaledje, pa naj poudarimo, da bi bilo po našem mnenju to vprašanje rešiti v okviru sporazuma o obmejnem prometu, o katerem so se do nedavno vodila pogajanja v Vidmu. Dokler pa to vprašanje ne bo rešeno, Agentom sta se uprla V noči med nedeljo in ponedeljkom je neki agent povabil skupino 4 oseb, od katerih so tri pele, da prenehajo z motenjem nočnega miru. Agent je nato zahteval njihove osebne izkaznice in medtem ko so jih drugi pokazali se je 26-letni Raimon-do Marincich stanujoč v ezulskem taborišču uprl zahtevi in se je nato s pomočjo 27-letnega Silvija Perentina, stanujočega pravtako v taborišč, pognal proti agentu in ga začel pestiti. Agentu se je tedaj posrečilo ustaviti neki avto, katerega šofer je nato obvestil o zadevi openske agente, ki so šli nemudoma na mesto in razgrajače odpeljali na poveljstvo. Mnrincicha in Perentina so prijavili sodišču pod obtožbo žalitve, napada in odpora do agentov ter kaljenja nočnega miru, mOdtem ko so njunega prijatelja Bruna Parovela tudi iz taborišča na Opčinah kaznovali z globo. nami in ljudje so se zopet vrnili k svojim vsakdanjim opravkom. Letos so bili ti prazniki šč posebno živi, ker so dejansko pomenili začetek pomladi, ki se je zaradi mraza in deževnega vremena tako zavlekel. Zato so ljudje se v večjem številu kot druga leta zapustili mesto in šli na izlete ali v bližnjo okolico, ali pa dlje, kakor jim je pač dopuščal mošnjiček. Ze v soboto so bili vlaki natrpani in so morah k posameznim vlakom dodati po nekaj vozov, prav tako so morali povečati število avtobusov na raznih progah. V nedeljo je odpotovalo iz Trsta 140 avtobusov, približno toliko pa jih je prišlo od drugod. Velik naval na vlake je bil tudi včeraj, tako da je odpotoval neki vlak za Videm s precejšnjo zamudo. V nedeljo je bilo v Trstu tudi mnogo Avstrijcev in Nemčevi , z osebnimi avtomobili, moto-' *5- cikli in avtobusi, zadnji pa so odpotovali iz mest včeraj. Tudi iz Italije je bilo mnogo turistov. Včeraj popoldne je bilo vse obrežje polno avtobusov in turistov iz pokrajin Benetke, Treviso, Padova, Vi-cenza, Belluno itd. Spremljali so jih duhovniki, dekleta pa celo nune. Vsi so imeli s seboj košare in torbe z živili, pletenke vina in celo steklenice bele kave. Zato je bila cesta tako postlana z oljnatim papirjem in drugimi odpadki, da so imeli pometači, ki so že včeraj stopili v akcijo, polne roke dela. Ker je bilo včeraj res leoo vreme, so bile vse okoliške gostilne natrpane z izletniki. Od Repantabra pa do Bazovice m vasi v Bregu, od Opčin do Proseka in Križa je povsod mrgolelo ljudi, ki so zalivali domači «pršut» z domačim vinom. Polne so bile tudi vse gostilne v Barkov-ljah, Skorkiji, na Kolonkovcu itd. Tako da je bil včerajšnji dan prava otvoritev sezone izletov na Kras, ki So v navadi zlasti pomladi in jeseni. Zelo velik turistični promet je bil te dni tudi v Sloveniji in Hrvaškem Primorju. V O-patiji je bilo nad 2.000 tujcev V Ljubljani so bili vsi hoteli do zadnjega kotička, zasedeni precej turistov je bilo tudi na Biedu. Med tuii-sti je bilo največ Nemcev, Avstrijcev, Belgijcev m Angleževe Bilo je tudi mnogo Italijanov, ki so šli- v »fclo- cijska preiskava ni mogla ugotoviti točnih vzrokov nesreče. Organi pa so bili mnenja, da je Cok vozil s precejšnjo hitrostjo, kar je zadostovalo sodišču, da ga je spoznalo za krivega obtoženih dejanj. Cok pa je imel srečo, kajti sodnik ga je obsodil le na 2 meseca zapora. Sodnik Edel, tož. Nisiteo, zapisn. Virani, obramba odv. Ferluga. IZ včerajšnjim dnem se je praktično začela sezona na Krasu val za podelitev petih letnih j Izredno veliko inozemskih turistov v Opatiji in drugod študijskih štipendij za Avstrijo, za osemmesečno bivanje od I. novembra 1955 dalje, PO 12.000 iilir.gov ter 600 šilingov za povrnitev potnih stroškov: namenjene sc doktorskim kandidatom in dbktotjem katere koli fakultete, ki dovolj obvladajo nemščino, da bodo lahko koristno obiskovali avstrijske tečaje n ustanove; izključeni so poročeni znanstveniki. Prošnje, opremljene z vsemi predpisanimi listinami, morajo biti vložene pr zu-ranjem ministrstvo — generalnemu ravnateljstvu za kulturne odnošaje s tujino - urad V -študijske štipendije - Piazza Fi-renze št. 27 - Rim. do 20 aprila 1955. 2. Natečaj na podlagi spričeval za podelitev šest študijskih štipendij za Španijo v šolskem letu 1955-56, ki jih nudi španska vlada, po 12.000 pezet, za osemmesečno bivanje v Spaniii; namenjene so doktorjem katere koli fakultete in diplomiranim umetnikom. Štipendisti bodo nadalje prejeli kot prispevek za kritje potnih stroškov 1.000 ne-zet ter uživali še razne druge ugodnosti. Prošnje, opremljene s predpisanimi listinami, morajo biti vložene pri naslovu, navedenem pod točko I, do maja 1955. 3. Natečaj na podlagi spričeval za podelitev študijske štipendije za Finsko, ki jo nudi finska vlada za akademsko leto 1955-56. v znesku 200.000 finskih frankov, za osemmesečno bivanje na Finskem. od septembra 1955 dalje. Štipendist bo moral obiskovati študijske tečaje na eni izmed finskih univerz ali visokih šol najmanj polovico časa svojega bivanja na Finskem. Štipendija ie namenjena doktorjem ter jo bo dodelila posebna italijansko-finska komisija. Prošnje, opremljene s predpisanimi listinami, moraio biti vložene Pri naslovu navedenem pod točko 1, do 15, maia 1955 4. Natečaj na podlagi spričeval za podelitev treh študijskih štipendij za Dansko, ki jih nudi danska vlada, za akademsko leto 1955-56, po 3.780 danskih kron za osemmesečno bivanje na’ Danskem, cd 1, septembra 1955 dalje in s pravico do oprostitve univerzitetnih taks: štipendist bo nadalje prejel tudi 50 danskdi kron kot prispevek za kritje potnih stroškov Namenjene so doktorjem katere koli fakultete. Prošnje opremljene s predpisanimi listinami, morajo biti vložene pri naslovu, navedenem ood točko 1, do 25. maja 1955 Nadaljnja pojasnila dohijo lahko vsi, ki se za tečaje zanimajo in bivajo na Tržaškem o-zemlju, na Prefekturi upravna služba - II. nadstropje! soba št. venijo, kolektivno ali posamezno. V Ljubljani ie bilo mnogo avtobusov in avtov iz Gorice. Vidma. Milana in celo iž daljne Pescare. Zaradi nap; e vožnje povzročil nesrečo V trenutku ko sta Alfredo Pucci in njegova žena Liliana oktobra 1953. leta ponoči stopila s pločnika in hotela prekoračiti Ul. Giulia z namenom, da bi šla proti domu, je v zakonca priletel s precejšnjo silo 34-letni Boris Cok z Lo-nierske ceste, ki je bil tedaj namenjen ■ z avtom domov. Oba zakonca je Cok takoj po trčenju odpeljal v bolnišnico, kjer so ju morali zaradi hudih poškodb pridržati. Šoferja je policija prijavila sodišču, kjer se je moral_ zagovarjati zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb. Poli- Vespa brez šoferja v skupino sedečih -oseb V trenutku ko je 18-letni Fausto Toffoli iz Ul. Artisti hotel s svojo vespo zaviti s ceste Prosek-Sv. Križ na travnik, kjer je bilo ustavljenih več vozil, je vanj trčil s precejšnjo silo 43-letni Roman Merkuža iz Gabrovca, ki je bil s svojo vespo namenjen domov. Obe vozili sta se zvrnili na tla in Merkuževa vespa je nato brez šoferja zdrsela naprej ter se končno ustavila ob zidu, kjer so tedaj sedeli 54-letni Giovanni Botter iz D’Annunziovega drevoreda. 54-letna Maria Susan por. Paoli iz Ul. sv. Marka in 53-letna Jasipina Ščuka por. Možetič iz Ul. Ponzianino, Vse tri so odpeljali z rešilnim avtom in medtem ko so Botterja po prvi pomoči odposlali domov, so obe ženski odpeljali v bolnišnico, odkoder so ju odslovili s priporočilom 3 ali 4-dnevnega počitka. kern». _ -vpttt- KitlO na Opčinah. lD.Ofc "J p, ni v Kalkuti*, D. VSttd, Knovvles. jk MEEEEEV TOREK, 12. aPril> iMJ tust rosi aJA a 11.30 Lahki orkestra 12.1 11.30 Lahki 'P1. ,v ,d Za Z krajih m ljudeh, 1 • Glai>M , kogar nekaj; ' .i.ldijt 8* željth; 14.00 Lahke K» pianist Franco Rusri>, Riuni^ lurni obzornik; Rt {>}•# popevke; 17.30 vio'1” 18.00 Mozart: Koncert Sllin in crkester; 18.24 Ma ^ ft" iz baleta «Le Cyd», rijt riSt R._ Kodermac crkester; i».z» ™-t640 TeP baleta «Le Cyd»: t slovanskih oper; IrtTLdiie univerza: 19.10 PrrtJugK f£ lobije; 20.00 Šport; 20« & ir srr.-s® Lahke melodije; 2230 ven: Simfonija št. 5 op. jj p,-Choipinovi noteturni* nočna glasba. * K * * 11.39 Poje SoKjU^ljJ ID upem* Vesti in glasbe iz tM** Z glavo ob glavo Medtem ko je 51-letni Ivan Počkaj iz Ul. Ponzianino vozil z vespo, na kateri je bila tudi njegova 43-letna žena Laura, po Miramarskem drevoredu, je v višini hišne številke 179 z glavo trčil ob glavo 27-letnega krojača Vicenza Trimboli.ia iz Ul. Udine, ki je hotel tedaj prekoračiti cesto. Medtem ko se je Počkaju posrečilo obdržati ravnotežje, je Trimboli zaradi udarca padel na tla in so ga morali z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljati v bolnišnico, ( GLEDALIŠČA ) VERDI Torek: ob 21. uri: 0’Neil «Prvi mož*. Novost v izvedbi skupine Ricci - Magni. Ponovitev jutri. IZ SODNIH DVORAN Od šal do žalivK od pretepa do sodišča Zgodba o Davidu in Golij atu pred sodiščem, toda z zadovoljivim zaključkom Težko si je predstavljati, da bi majhen in suh možakar prfetepel in obenem povzročil telčsne poškodbe orjaku, ki ni mogel najti drugega izhoda, kot da se je maščevalno odpravil na policijo in napadalca tožil. To pa se je zgodilo aprila lani. Vesela družba štirih oseb med katerimi st.a bila 28-letni Friderik Krebelj iz Ul. Mon-tecchi in neki Anton Bembič, je omenjenega dne zapustila gostilno v Ul. Molin a vento in se ustavila na pločniku. Med pogovorom pa so začeli padati razni zbadljivi dovtipi, ki so se kmalu spremenili v žalitve. Krebelj je bil najbolj vesel in njegovi dovtipi so razburili orjaškega Bembiča, ki se je z vso silo pognal proti njemu. Prisotna prijatelja sta hotela priskočiti suhljatemu Kreblju na pomoč, a sta bila prepočasna: Krebelj je namreč dvakrat zamahnil z roko in Bembiča spravil k.o. na tla. Obsojanja vreden prizor pa je prisotne prisilil k smehu in vsi skupaj so se začeli norčevati iz Bembiča, ki je stisnil zobe in odšel domov, kjer mu je v glavo šinila ideja o prijavi. Dan kasneje je svoj sklep izvršil in s tem spravil Kreb-ija na zatožno klop. Krebelj se je sicer moral zagovarjati, vendar se je tudi zanj končalo kolikor toliko dobro: sodnik ga je res spo-lahko zainteresirani zaprosijo I znal za krivega, vendar mu vižum ali potno dovoljenje pri uradu predstavnika vlade FLRJ v Trstu, kjer so v tem pogledu zelo široki; nad 200 ■Vizumov in potnih dovoljenj dnevno izpodbija vsa zlonamerna podtikanja, ja prisodil le dva meseca zapora in še to z vsemi olajšavami, ki jih predvideva zakon, kar pomeni, da kazni ne bo presedel, pod pogojem seveda, da ga Bembič za eventualni k.o. ponovno ne toži, Sodnik Del Conte. tož. Pa-dovani, zapisn, Virani, obramba odv Valastro. GLEDALIŠČE V KRIŽU V soboto 16. t. m. ob 20.30 VEČER NARODNIH PESMI IN PLESOV Izvajata folklorni skupini iz Brega in pevski zbor iz Doline. ter»: 12.10 20 miinut godci; 13.00 "Želišii ste "-ggaifj šajte! 13.30 Glasbeni ^ " V Oil if; politični feljton; 18-15 Qrela narodne pesmi pojeta ,. žar in Roman Petrovč'^# Športni tednik: 20.10.‘ jgra ne glasbe; 20.30 FDjJiJv «5, Aleksander Marodic.. pl Knox»; 21.00 Tri V* sodile (Chabrler, Alfvei% sco); 21.30 Igramo vam in r.azvedrilo. TKLEVI*IjA y| *n IŠ» 9.15 Reportaža * mednarodnega velesejm a nu. Film »Ob 9. uri 8» kemije*; 17.30 Zena; t, i« fonični in vokalni k®" pnf!,. gira Mario Rossi: »"jsA vesti,- 20.50 Italijansko * jmjl Stvo danes in jutri; K ristična oddaja o SP°P rji*51' Brez vabila; 22.30 Da gospe.' Ljudska prosveta PD »Ivan Cankar* obvešča člane in prijatelje društva, da je vsak dan od 17. do 22 ure v društvenih prostorih na razpolago nzmizni tenis, šah in dama. Vabljeni vsi, ki se želijo zdravo" in prijetno zabavati. Prosvetno društvo v Barkov-Ijah naproša vse pevce, da se z gotovostjo udeleže pevskih vaj danes in v petek, ker bo zbor nastopil 17. t. m. zjutraj pri bv. Ani in popoldne v radiu Trst postaja A. Presneta politika... Potem ko je 52-letni Franc Besednjak iz Rojana spil v neki gostilni pol litra vina, je stopil k prodajni mizi in zaprosil gostilničarja, da bi mu napolnil majhno steklenico, kateri) je hotel odnesti domov. Komaj pa je mož stopil iz gostilne, že mu je bil za petami Francesco Del Caro, ki ga je začel izzivati. Posledica izzivanj'a je bila, da se je moral Del Caro zateči v bolnišnico, kjer so mu samo izprali majhne praske na čelu. Zadeva pa se s tem ni končala, kajti Del Caro je vložil tožbo proti Besednjaku, ki se je moral zagovarjati zaradi povzročitve telesnih poškodb. Tožitelj je namreč prijavil, da ga je Besednjak v prepiru udaril s steklenico po glavi, kar pa je obtoženi seveda odločno zanikal. Priznal je, da so je med njima iz političnih razlogov razvil najprej prepir in nato še pretep, pri čemer pa mu je steklenica padla na tla in se razbila. Med prerivanjem je Del Caru spodrsnili in možno je, da se je pri padcu ranil na drobcih razbite steklenice, za kar pa toženi ne more biti odgovoren. Toda telesne poškodbe so bile in tako je sodišče obsodilo Besednjaka na dva meseca zapora in na plačilo 10.000 lir za moralno škodo. Besednjak bo moral tudi plačati 15.000 lir odvetniku zasebne stranke. Sodnik Del Conte, zapisn. Virani, obramba odv. Padova-ni, odv. zas, stranke Nurra. , Rossetti. 16.00: ((Divizija Folgo- (e», 3. Manni, F Tozzi. Excelslor. 16.00: «Neznan ljubimec*, Van Heflin, G. Rogers. Mladoletnim prepdovedano. Feuice. 16.00: «Elegantni Jupiter*, C. Da.ppor:o, Della Scala. Mladoletnim prepove- dano. Nazlonale, 1600: «Lahko noč... odvetnik!* A. Sordi, G Mašina, Filodrammatico. 16.00 «Boonenje bobnov*, A. Ladd. Supercinema. 16,00; ((Čudovite dogodivščine Pluta, P:ppa m Paperina*, Walt D;sneyev film. Arcobaleno. 16.00: «Desirče», J. Sunmons, M Oberon Astra Rojan. ' 16.00: «Skoda, da je izprijenka*, V. De Sica, S. Loren, Capitol. 16.00: «Rdeča planjava*, G. Peck. Cristailo. 15.30- »Vitezi okrogle mize*. R. Tavlor. A Gardner. Gfstiacieio. 15.00: »Dčšlree*, M. Oberon, J. Simmons. Alabarda. 15.30; «riabrina», A. Hepburn. Ariston. 16.00: »Crn prestol*, B. Lancaster, J, Riec. Armonia. 19.00: ((Znamenje ko-. bre», N. Patrick. Aurora, 16.00: »Sulica, ki ubije*. tl Tracy. Garibaldi. 15.30: «Mo**iwbo», C. Gable. Ideale. 15.30: »Obleganje sedmih , strehe*, VV. Holden. Impero. 16.00: «Med dvtma Iju-beznima*. G. Garson. Italia. 15.30: »Sabrina*, H. Bo-gart, A. Hepburn. S, Marcu. 14.50: »Saloma*, R. Hayworth. Kino ob morju. 15.00: »Hiša Rl-coidi* T. Gobbl. Moderna. 16.00: »Mouterristov zaklad*. L. Amanda. Savona. 16.30: ((Pristaniška fron-„U», M. Brando. v isle. 16.00: ((Ljubezenske sini*, M Flore > Ittorio Venelo 15.15: »Rdeča planjava«, G. Peck. Azzurro. 16.00; »Ne streljaj, po-ljubi me!», D. Dav. Belvedere. 16.00: «zensko hrepenenje*, b. Stanwyck. Marconi. 16.00: »Slnha Mora*. na*. E. Flynn Masstmo. 16.00: «Saaskatcbewan-skl rdeči Jopiči*, A, Ladd. Novo Cin«.' 16.00: «Mala svetnica*, M. Lisi, Odeon. 16.00: «Dinastija sovraštva*. b. Hale. Radio, 16,00: »Don Lorenze* L. Tajoli. Secolo, 16 30: «K,ie je svobo- da*, Tolo. TRST Ul. sv Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema in-serate, male oglase, osmrtnice 1 j5, od 8. do 12.30 in 00 18. ure- EXPReS ADRIA pe- THS’r pf„l. Ul. Cicerone st. tel. 292« j aje Adria Express jho<> znanje spored njih izletov ,955 ^R.2N%medrrodiraliV gometna tekm Jugoslavija) ^ y,}9 Vpisovanje do ^ 17. - 22.5.1955 DUNAJ 30.4.I95 vpisovanje do^ n^za.-5caA^ MUENCHEN, v 15-, lJ- ji CARLO odhodi 1-m 29. maja hariz ________, rtii* dnevni odhodi 17 na t* SICILIJO uSti - 10 (specialni pnajman skupine P° oseb) prf . "TGresS* [af? «Adria-E P jšeib priskrbi v na) v8dne v>' trgovske, nf an*i,n stične m zume. Predpr°da&, Resjjan. Trg8gradff'^ Redipufij^.’ e in riano, Lia“ V imenu IV in V. ^ na Katinarl 1 jčabu1 učiteljici .A]1 jj-me c morna £2Sa; 12.15 ceno; 13.25 Operna gJi« Vesti in glasbe iz f‘ln’0’' Orkester G. S at reda. *TO FEB Slovenska poročila. 13.30, 14.30. 19.30 in 4J|t 00 Hrvaška poročila: vsa* 20.00. < 15, 1^’ Italijanska poročila, »■ 17.00, 19 00 in 23.00. w¥.; T» * Iz naših lhtov. v H0’# dan (razen nedelje m ka) ob 14.36 mj|.: tj. Iz naših listov v peneš*17 dan (razen nedelje m ka) ob 17.06. . 7OO ^ 6*40 Jutranpa gl^Led - & ledar . vremenska J**?« gia^j poved časa; 7.05 Jutra 7.30 Nasveti za ghsP°.? Ritmi im pesmi; jo v* glasba; 14.00 Od meloUPž-^ v j440 Narodne ri iflij« lodije; I4.w nrarvo;-jL. s „„ poskočnem ritmu; rrn0lii'Ka ne police; 15.20 Harn^ s| 9 ritmu; 15.30 Pisan spor jj d eri in uga-iiK, -■ [r-’-.*< ščine; 16.15 Za vsako?« dl 17.45 Glasbeni kalejd\i\j VV. Faulken «Wash J? .„T Šport: 19.15 V deželi lsp4n»' jev in trubadurjev melodije); 20.15 Klavir glas* 20.30 R. Strauss: «Sa|0£ bena drama v 1 dejanj 1* ■, o \ »■; n ‘ •’ a 327,1 m. 202.1 nh l1* Poročila ob 5.00, 6.U0. ■ 15.00. 17.00 in 22.00. H« 11.30 Radijski koleda jt Glasbena medigra; J17 ,j# Mozart: Simfonija št. VEsd* isl«- i» 14.40 Pohorski f*nt,l*J igrajo; 15.30 Dr. . MrH® Jezikovni pogovori; vej*, ki iz literature . -.•■i ,•*» »Prečastiti*: 16.20 fjiejik '1 igrajo; 17:15 Koncert zabavne glasbe; H>.w giovel,T.. ________________________ PRI MOTO GUZZI TAK IZROČITVE! Airone *0 fl • to Zigoli 98. Gardell' j, ve ^ torni tricikel j. UP^eStri(> Mondial bati. Nad®” ^j, si. Avtomoto Dlesen gcOb1' za popravila. CREMA^t Fabio Severo 18 ^morski dnevnik s — 12. »»rili 1»M MMDEUo OSREDNJEM VPRAŠANJU IN DEMOKRACIJE! Nične oblike socialističnega elliania SLenoten proces socialističnega razi/oja °2,c//e zagovornikov kapitalizma postajajo vedno bolj nevzdržne ■ Temelj-ni cinitelji mehanizma neposredne demokracije: delavski sveti in komune Ur..Kardelj je odgovoril decembra lani na vrsto vprašanj PebsJdi?, ,(lanske napredne revije «INTERNATIONA LE riVERh. Objavljamo nekatere izmed teh odgo-™v, ki so bili objavljeni v marčni številki te revije. ^ Prasanje: p0 prvi svetov-se je mednarodno oibanje razcepilo. rij? se i0 v dveb sme- u jriokraiični socializem. Vsem ?re”est>* .težišče pred- nemu !" t0> da bi politič-mokrn*fZV0JU zagotovil de-zl,ačnj ter pred-kr,n;. 0 zapostavil pomen tntfnJ; ■ demokracije s te-spremembami >' ttolLrma* dru^be v smerl so “avtoritativni socializem, t . .. P' tezisce na Jabnizem, ki je predvsem ”‘emhfl le:,SCe n" sPrR-,a e v proizvodnji, iti r.e r021, . zanemaril nadaljnji Uslvnl i rn?kraciie, ki jo je merv la. liudska revolucija, Podi?«' 5'e nasprotno iz-ritnt *n vzpostavil avto-rn° politično stanje. trm! .bko Jugoslavija, ki vsebini 'n soc,al‘s,wn' oten , tlfužbenega gibanja Ke ’ Ve?dar so pota in obli- rstličnegx,Vesa Spanja z*k’ kližnia , verjamem da bo gibanja na vse te različne oblike socialističnega gibanja gledati kot na enoten svetovni proces socialističnega razvoja, ki prihaja različno do izraza, kar je odvisrio od konkretnih pogojev, v katerih se razvija in katerega konkretni politični nosilci so tudi različni. V tem smislu vplivajo tudi dosežene socialistične izkušnje internacionalno. Socializem /daj ni več zgolj politično gibanje, ni samo del sveta; marveč je raznolika praksa, ki se prebija na razne načine in v različnih oblikah v mnogih deželah prek osvoboditve in čedalje šibkejše obrambe starega sistema. Sodobna socialistična misel, z njo pa tudi sodobna socialistična politična akcija mora torej predvsem dopolniti svoje klasične marksistične teoretične teze z zaključki iz ogromnega bogastvu socialističnih ru tega intervju-!**> he se spuščal v analizo k*koV o )ev. in vzrok .v. Vse-V iti imer l’ dve težnji nasta-‘azjh 11 važno vlogo v prvih JpCisij, *azv°ja mednarodnega Va bel11**’ ko s? je šele uti-?*le zaAt,f°5!alizmu in ko se je c* id;,;,, m*' boj za politično ‘hina uveljavljanje socia- iSomsk?1 k,° so blli nieR°v' ‘ibki 1 elementi še zelo Vtki °z'roma ko je okto-bo V(?!Uc'ia šele začela !u,tiHivACla zma- Povsem ra-bagojih . je v takšnih **h v aoratl 'edAafiovorniko° fne Pozic'‘ *lasrJe Pevzdr° ..kapitalizma ir1' za mnol nejSe’ To velja t So -- - zaostale Hoke- ja vsekakor pomembno’prispe va. Z ’ graditvijo -specifičnih demokratičnih oblik, ki pstre-zaio novi socialistični ekonomski bazi'— družbeni lastnini nad proizvajalnimi sredstvi — .Jugoslavija vsekakor v določeni meri vpliva tudi na nadaljnji razvoj prve in druge težnje, o katerih govorite. Jugoslavija «posreduje» že s samim svojim obstojem in značajem svoiega notranjega razvoja, v katerem prihaja do izraza globoko napreden družbeni napor, da se premagajo očitni pojavi zastoja v sodobnem socialističnem gibanju, nastali orav zato, ker to gibanje zadirajo nekatere zastarele politične oblike ali dogme, ki nastajajo iz etatistično birokratskih in tehnokratskih«teženj ali iz internega fetišizTa-nja klasičnih buržoaznih demokratičnih oblik. Neposredna demokracija Vprašanje; Ali mislite, da je najvažnejša vloga jugošla-1 vije v tem, da pokaže v šariti Jugoslaviji, da je moč rtžjfostdvtfi Organsko zdezo med socializmom, pojmovano v ožjem ekonomskem smisli, in demokracijo? Odgovor: Da, mislim, da je prav v tem najvažnejša vloga Jugoslavije. Kad bi pa pripomnil, da tu ne gre za preprosto povezovanje klasičnih buržoazno demokratičnih oblik t socialistično ekonomsko bazo, ker je takšno mehanično po vezovatfj? Viemogoče, marveč gre za organski razvoj nclj ali manj novega demokratičnega mehanizma na podlagi po-drnzbtjenja proizvajalnih sredstev. Klasična evropska demokra-cijb je orgunski polhični izraz kapitalistične privatne lastnine in ktlphaflstičnih družbenih odnosov, to se praj vt konec koncev oblik državei ki naj uredi funkcioniranje družbe na podlagi privatne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi. Politična krepitev delavskega razreda .ahko v taksnim sistemu sicer v določenih pogojihrprivede do poje maoja vpliva kapitalističnih činit?l.i Si ?° na^n- obllkp- ki tu , Socu?.bstlcnp Jaj0’ Potencial- 11,0 zrnRe* svetov b0,emtakem tn Vno zgodovin- »v-t ' 10 se rif.,,; . »tr ^ Postaja jas-proizvajalnih "t p-.- fazp tia ze dsljbr*PraVe j’ Jn? m politič-££ "vsaVdanje rttzvoj slh' >C?.i^' W - £' l«l i »t 11*19 i J s k o v^V1' 'esitvat'- ohiii/Iv'avno ka- '”1cev sJ ,a k!lz htz.U1 etn^-v sPet Pravi, da ze V ZDA so poskusno cepili skoro dva milijona otrok s Salkovim cepivom Proučevanje rezultatov je bilo tajno, a sodelovalo je vec sto znanstvenikov t|h-neiše — Vsei »tvari naj- na vprašanje nacionalizacije so ,l. posameznih proizvodnih pa- nog. o čemer v delavskih gibanjih vseh dežel zelo mnogo govore. Da je v delavskih gibanjih to vprašanje nredmet tolikšnih trenj, to je med drugim v veliki meri tudi posledica dejstva, da se bbcionali-zacija zmeraj uveljavlja v etatistični, državnokaphaiistični obliki, to se pravi, da dajejo proizvodnjo v roke državnemu aparatu oziroma izključno strokovnjakom z njihovimi tehnokratskimi težnjami, ki zakonito izvirajo iz takšnega sistema. To pa pomeni prvič da se zanimanje delavcev zit ’ proizvodne probi-me bi-st veno ne more povečati iz preprostega razloga, ker člo-vek-delavec s svojihi individualnim delom v tem sistemu ne poslane svobodni ustvarjalec družbenih proizvajalnih redstev, marveč se se nadalje čuti ” specifičnih me/dnih odnosih nasproti držav! kot monopolist. Drugič, proizvodnia se tu obremenjuje z birokratizmom. kar mora privesti tudi do negativnih ekonomskih rezultatov. to se pravi često celo do položaja, da nacionalizirana proižvodnia ne more vzdržati ekonomske tekme s privatno proizvodnjo. Izhod je tu samo - resnična osvoboditev dela z drliz.benimi proizvajalnimi sredstvi prek ustrezne demokratične oblike samo- nia in demokracije: kako u-pravljati nacionalizirano proizvodnjo, to se pravi, kako biti kos državnemu monopolu in skupaj z njim birokratizmu, ki vodi v politični monopol. Tu se po mojem mnenju odloča usoda demokracije r.e pa v besednih bitkah o prednosti «večstrankarskega« ali »enostrankarskega« sistema. Ob upoštevanju vseh teh či-niteljev, na drugi strani pa tudi nujnosti praktičnih ureditev v naši .konkretni stvarnosti smo prišli v Jugoslaviji do tistih oblik neposredne demokracije. slonečih na ^samoupravljanju delovnih ljudi nad družbenimi proizvajalnimi sredstvi, ki so danes izhodišče v izgraditvi našega demokratičnega političnega sistema. Bistvena značilnost tega sistema je, da začenjamo s samoupravljanjem p+oizvajalcev ukinjati državni monopol in spreminjati včerajšnjega mezdnega delavca v zavestnega u-gtvarjalca, in sicer tako, da ga spreminjamo v enakopravnega udeleženca v neposrednem izkoriščanju in upravljanju družbenih proizvajalnih sredstev. Konec koncev to pomeni, da upravljanje proizvodnje preneha biti tudi u-pravljanje ljudi. To upravljanje čedalje bolj postaja kolektivno in individualno u-pravljanje stvari V rokah ljudi. Ce je bila podlaga politične stabilnosti kapitalizma določeni in stabilni status privatnega lastnika, ki je vplival na osrednje državne odločitve prek svoje stranke, tedaj postaja podlaga politične stabilnosti socializma določeni stabilni status posameznega delovnega človeka- proizvajalca, ki prek svojega samoupravnega organa — delavskega sveta in komune — deloma neposredno odloča o stvareh, deloma pa vpliva na sklepe centralnih družbenih organov, ki organsko rasto iz teh njegovih samoupravnih organov. Seveda to ni cilj, ki bi ga iahko dosegli kar čez noč. To je dolgotrajni proces premagovanja starega, v katerem delamo šele prve korake. Bistvena pa je tu smer gibanja. Dosedanje izkušnje so nam potrdile, da smo na pravi poti. Vprašanje: Kako si je Jugoslavija skušala zagotoviti tako Socialistične odnose u ekonomiki kakor tudi politično demokracijo? Odgovor: Mi smatramo, da načelom in nalogam, o katerih sem govoril, ustreza mehanizem neposredne demokracije. Vrvi korak k njegovi izgraditvi smo storili, ko smo vzpostavili delavske svete v podjetjih, zdaj pa to načelo polagoma prodira v vse instance državnega in družbenega upravljanja. Temeljni či-nitelii tega sistema So; 1 Delavski svet v podjetju 'demokratičen organ samo- Današnji dan bo morda ostal v zgodovini kot zelo važen datum v borbi človeka proti bolezni. Danes namreč bo predsednik mikiganskega vseučilišča verjetno izjavil, da šo nalezljivi bolezni otroški paralizi dnevi šteti. V znanstvenih laboratorijih v Ameriki je uspelo izdelati cepivo, ki napravi človeka imunega proti tej strahotni bolezni. Danes bo predsednik mikiganskega vseučilišča objavil, kakšen rezultat je dala poizkusna cepitev 1,833.000 otrok vseh predelov velike države, Vseh vrst plemen in krvnih skupin. Vse to veliko število otrok so namreč cepili s cepivom, ki ga je sestavil dr. Jonas Salk, strokovnjak za te bolezni na pitsburškem vseučilišču. Povsem razumljivo je, da vlada v svetu velika nestrpnost glede učinka tega zdravila in zato ni nič čudnega, da milijoni ljudi v svetu z napetostjo pričakujejo uradno izjavo in uradne podatke o tem. Ta nestrpnost pa je tembolj velika zato, ker so se kljub najstrožji tajnosti, v kateri znanstveniki delajo, razširile vesti, da je lanskoletna cepitev otrok imela stoodstotni blagodejni učinek. Znanstveniki so sicer obžalovali dejstvo, da so se podobne vesti razširile, češ da še niso potrjene in gotove, hkrati pa jih isti ljudje niso niti zani-1 podrobnejših podatkov vse do-kali, saj so celo potrdili, da 1 tlej, dokler ne bodo objavljeni so pri neki poizkušnji, ki jo je napravil lani dr. Salk med 5.000 šolskimi otroki v Pitsbur-gu, ugotovili, da je v krvi cepljenih otrok število zaščitnih teles mnogo večje, kot pri necepljenih otrocih. V laboratorijskih poizkusih, ki so jih delali, ko so pripravljali cepivo, je dr. Salk ugotovil, da so razne vrste opic, ki so bile cepljene z večjimi količinami virusa, ki povzroča otroško paralizo, bile učinkovito zaščitene proti tej bolezni, ko so jim vcepili tudi novo Salkovo cepivo. Znanstveniki, ki »e-ukvarjajo s tem, niso hoteli dati PRVA UGIBANJA 0 BODOČEM Einaudi ima še vedno največ možnosti izvolitve Kljub temu, da je sedanji predsednik že precej v letih, se še vedno omenja kot najresnejši kandidat ■ Sam pa hoče ostati ob strani do zadnjega, trenutka, da ne bi tako vplival na volitve 11. maja t. j. čez mesec dni i in čelo predstavnika demo-poteče mandat sedanjemu krščanske desnice Pello, ki Pa predsedniku italijanske repu- je kandidaturo že odklonil, J« vseh delavcev in 8& ?.*'* 4 ?sS tJS? b° bi ■'h je 'aino pre-p°’* v »ocia-*e zlasti >r ,a*°mski:a 8 splošno u! '4 .......... bo v k»♦*’",V',J Prbiž* fjšk? i * 1 i st i č n i ? bodo po- pohV;’,,;"1'/ - cL torij j omogoči. ej' da Je treba upravljanja uslužbencev v podjetju. Delavski svet v okviru plana in predpisov samostojno u-nravlja podjetje kot družbeno lastnino. Delavski svet torej ni lastnik, marveč upravlja imenu družbe, čeprav ej svoji funkciji zelo avtonomen. Delavski svet samostojno razpolaga s skladi, ki po predpisih pripadajo pod- ^2JeIKomuna je najnižj! teritorialni samoupravni organ komuna združuje skupne kori-stt krajevne skupnosti s koristmi posameznih delovnih kolektivov v podjetjih, kakor tudi individualne koristi delovnega človeka na splošno in kolektivne koristi skupnosti. Komuna postaja - skupaj « podjetiem silec v čedalje bolj no- ,,Kl; vseh dohodkov iz druž-r-ene proizvodnje, razen tistih, ki gredo V skupne centralne družbene sklade Komuna vpliva tudi na velikost skladov, ki ostanejo *a samostojno razpolaganje podjetij. Njena glavne skrb so potrebe prosvete zdravstva, socialne zaščite, ko m tinalne graditve dalje razvijanje proizvajalnih sil itd blike Luigiju Einaudiju, ki je bil izvoljen za predsednika republike 11. maja 1948. Zaradi tega je predsednik parlamenta Gronchi sklical parlament in senat za 28. april z edino točko dnevnega reda: izvolitev predsednika republike. Poleg vseh članov parlamenta in senata bodo pri volitvah sodelovali tudi zastopniki sicilske pokrajine, sardinske pokrajine, avtonomne valdostanske pokrajine in južnotirolske pokrajine. Pri teh volitvah bo sodelovalo skupno 843 volilnih upravičencev. Pri prvih treh glasovanjih bo izvoljen za predsednika tisti kandidat, ki bo dobil dvotretjinsko večino in če bi tako ne bil izvoljen noben kandidat, bo zadostovala navadna večina. Za dvotretjinsko večino je potrebnih 562 glasov, za navadno večino pa 422 glasov. Kateri kandidati pa bi prišli v poštev za novega predsednika republike? Ustavimo se najprej pri sedanjem predsedniku Einaudiju. Njegova kandidatura 1948. leta je izšla iz vrst krščanske demo. kracije pa čeprav je Einaudi liberalec. Toda Einaudi je tedaj združeval liberalce in sa-ragatovce hkrati pa niso bili proti njemu niti Nennijevi socialisti niti komunisti. Da nes je večina krščanskih demokratov še vedno naklonjena Einaudiju. vendar pa se v samih njihovih vrstah širijo glasovi, da bi ponovna izvolitev Einaudija za predsednika ne bila primerna, saj je Einaudi prestar hkrati pa da je krščanska demokracija že prebolela udarec od 7. junija za katerega naj bi bil, po nje hovem, vezan tudi Einaudi. Einaudi sam se ne mara vmešavati v te volilne zadeve in hoče ostati popolnoma nevtralen. Po istih vesteh pa naj bi bil pripravljen sprejeti ponovno izvolitev in to kljub govoricam iz lanskega leta, da ne mara več kandidirati. V kolikor bi ne prišel poštev Einaudi. imajo demo kristjani turli druge kandi* češ da je premlad. To odklanjanje kandidature pa desničarskim krogom krščanske demokracije prav gotovo ni po godu, saj je Pella najprimernejši most za zbližanje z monarhisti in ostalo desnico. Tajnik krščanske demokracije Fanfani ima tudi svojega kandidata: Zolija, ki naj bi predstavljal človeka »italijanskega odpora«, ki naj bi služil kot most za morebitno zbližanje z Nennijevo socialistično stranko. Zoli je kot predsednik senata baje vedno skušal ublažiti trenja med sredino in levico. Nennijeva socialistična stranka je na kongresu socialistične stranke v Turinu predstavila kot svojega kandidata vrhovnega poveljnika italijanskega odporniškega gibanja v Severni Italiji Ferruccia Par-rija. Ta kandidat je prav gotovo eden najprimernejših kandidatov za predsednika re publike, vendar ima njegova kandidatura žal malo na-de na uspeh zaradi odpora, ki ga bo proti temu nudila vsa italijanska desnica s krščansko demokracijo vred. K temu moramo dodati še dejstvo, da bi bil proti tej kandidaturi verjetno Celo Togliatti, ki naj bi. zaradi negotovosti Parrijevega uspeha pri volitvah, bil bolj’ naklonjen ponovni kandidaturi sedanjega predsednika Einaudija kot pa morebitni kandidaturi in celo izvolitvi katerega koli demokristjana, med katerimi bi v skrajnem primeru, kot se zatrjuje v nekaterih krogih, bil edini še kolikor toliko sprejemljiv kandidat sedanji predsednik parlamenta Gronchi. prav »idealno« sredstvo, točni podatki o učinku novega cepiva pri velikem lanskoletnem poizkusu. Ker so se zavedali, kakšen porazen učinek bi imela objava nepopolnih podatkov oziroma s prenagljenimi podatki, so vršili vso statistično proučevanje v taki tajnosti, kot je v navadi pri komisiji za atomsko energijo. Sto statističnih strokovnjakov mikiganske univerze se je pri svojem delu strogo držalo obveze o največji tajnosti. O vsem tem delu se ve le, da je bilo zares velikansko. Pri 1,833.000 kartotečnih listkih, ki so bili predmet tega proučevanja, so zbrali 144 milijonov podatko(v. Te ppdatke so proučili in jih porazdelili ne le glede na popolni ozi« rofnti rčlativni učinek* novega cepiva, ampak tudi glede vloge. ki jo ima način, postopnost in količina cepiva, ki se uporablja pri tej preventivni cepitvi. Poleg tega so statistični strokovnjaki računali tudi z raznimi stranskimi in vzporednimi učinki novega cepiva na organizem. In na vseh teh neštetih podatkih bo temeljilo današnje zaključno poročilo, ki bo ugotovilo, če in v koliki meri Salkovo cepivo učinkuje proti tej hudi bolezni. Od tega zaključnega poročila je odvisno, ali bo državni zavod za zdravstvo dal svoj pristanek za svobodno razpečevanje novega cepiva. Zato poleg nestrpnosti, ki vlada med zdravniškimi krogi ter med milijoni prizadetih oseb, vlada enako razpoloženje tudi pri raznih ameriških farmacevtskih zavodih, ki so po njihovih lastnih izjavah vložili že več desetin milijonov dolarjev v izdelovanje in razpečavanje novega zdravila. Ce bi zavod novega zdravila ne odobril, bi ti zavodi imeli veliko izgubo. Vendar se računa, da je ta možnost brez vsakega temelja, to pa iz dveh razlogov: prvič, posredni podatki o učinkovitosti zdravila so, kot Smo že rekli, precej ohrabrujoči, poleg tega pa bi tudi v primeru, če bi bilo zaključno poročilo nekoliko bolj previdno, če bi namreč ugotovilo, da cepivo bi mnoge občinske uprave kakor tudi mnoge družine vendarle cepile svoje otroke z novim čeprav ne idealnim zdravilom, kar bi pomenilo da bi farmacevtski zavodi i lahkoto razpečevali novo zdravilo. Zdravstveni nadzornik New Yorka Lovrenc Gerosa je baje že določil cepitev 280.000 otrok Nevv Yorka in to tudi v primeru, če bi državni zavod za zdravstvo izjavil. da novo cepivo nima nikakega škodljivega učinka Farmacevtski zavodi so že pripravljeni vreči na trg 27 milijonov doz novega cepiva Desetlisoči zavojev novega zdravila so že pripravljeni za odpremo v vse predele Združenih držav-; S to količino zdravil bi lahko cepili vse otroke v ZDA. ki obiskujejo prvi in drugi razred osnovne šole, med katere bi lahko všteli tudi onih 1.833.000 otrok, ki so bili cepljeni lansko leto. Znanstveniki računajo, da bo to drugo množično cepljenje dalo dokončen odgovor glede popolnega učinka novega zdravila. Pozneje bi bili dani vsi pogoji za množično izdelovanje cepiva tudi za ostale predele sveta. Izdelovanje cepiva proti o-troški paralizi zahteva daljše obdobje, ki traja najmanj tri mesece. Cepivo se izdeluje iz kultur ledvičnega tkiva opic. Te kulturg, se razvijejo v vrtečih se steklenicali, zato da bi se hitreje razvile. Kulturam nato dodajo virus, ki povzroča otroško paralizo in ki se v teh steklenicah zelo naglo razvija. Vso kulturo nato filtrirajo ter ji dodajo formaldehid. ki virus pomori, in to mešanico spremeni v cepivo, pomaga otroškemu organizmu, da izloča večje število zaščitnih telesc. Temu osnovnemu procesu sledi daljši proces korttrole in spravljanja cepiva. Do sedaj cena Salkovemu cepivu še ni bila določena. Za sedaj se sicer ve, da zdravilo ni ceneno, vendar se računa, da bo do sredine prihodnjega leta vendarle cena toliko padla, da bo dostopna tudi povprečnemu potrošniku ali vsaj tistim ustanovam, ki se ukvarjajo z borbo proti tej bolezni. cije, ki je na samem sebi i« po bridkih izkušnjah doživela razočaranja nad ljudmi in razmerami, ki so vladali. Samo po sebi se razume, da so takšen razvoj poleg del iz moderne svetovne literature pospeševala tudi nekatera Cankarjeva dela (zlasti »Hlapec Jernej«, komedija »Za narodov blagor« in »Hlapci«), ki smo jih že vsi v srednji šoli vneto brali in z njim skupaj strastno sovražili novo rodo-ljubarstvo liberalizma in klerikalizma. V marsičem so k temu pripomogla tudi svobodoljubna predavanja našega prof. dr. Ivana prijatelja, ki je pogumno imenoval ex ca-thedra in v svojem eseju »Domovina. glej, umetnik!« Cankarjevega »Hlapca Jerneja« za umetniško prepesnitev »Komunističnega manifesta«. To je bilo vsekakor pogumno, nedvoumno in napredno dejanje razgledanega znanstvenika, kulturnega pedagoga in esteta. Čeprav smo se takrat že vsi poslavljali od mladostne romantike in iskali novih umetniških smeri, je bilo tudi v naši preorientaciji v socializem še zmeraj veliko romantike. V tem tudi ni bilo nič slabega, kvečjemu je bilo lepo. Drugače tudi med nadobudnim- pesniki in pisatelji niti ni moglo biti. Kipeli smo od uporništva, ki ga politično zaradi Obznane nismo mogli javno z vso dušo izpovedati. čeprav bi to strašno radi — vsaj nekateri. Zato pa smo nove ideje skušali čim bolj uveljaviti v svojem vihar-nišitem literarnem delu. Globoko smo bili prepričani, da umetnost v gigantskem boju mednarodnega revolucionarnega proletariata za svobodo, za človeštvo, za socializem, ne more stati ob strani. Oktobrska revolucija in 7.RSR sta nam bili nedotakljivi svetinji. F. Bevk: Spominjam Moji spomini na Borisa Kidriča niso niti bogati niti pisani, ker sem živel večidel v Slovenskem Primorju. Spoznal sem ga pozimi leta 11144. ko sem z Alešem Beblerjem in Srebrničem prišel na zasedanje SNOS v Črnomelj. Mojo pozornost so priklenili mnogi tovariši iz vodstva, med njimi tudi Peter, o katerem sem slišal dotlej le pripovedovati. Naredil mi je vtis človeka jeklene volje, ki ve, kaj hoče. in je odločen, da svojo zamisel za vsako ceno tudi u-teShiii. Krepko, a toplo mi je stisnil roko, s prikupnim nasmehom preko vsega obraza, sijoče oči so me prodirale, hkrati vpraševale in brale odgovore. To mi ga je v trenutku približalo. Pedkokomu sem že v prvem hipu tako zlahka rekel «t i» in «tovariš», A kljub temu se večkrat pred njim nisem mogel otresti neke zadrege, kakor jo čuti dijak pred učiteljem. Ko sem po dneh zborovanja s tovariši odšel na Kočevski Bog, tu i jc Boris Kidrič t zrn zii željo da naj To zaupanje mi je laskalo, a I di ni varčeval s priznanjem, me je tudi spravljalo v žuga-1 Ce je kdo brez zlega namena to. Doslej sem napisal te tie kateri članek za primorske lokalne liste, a se nisem imel za sposobnega, da bi pisal v osrednje glasilo o tako važnem političnem dogodku. Branil sem se in se iigbvarjal na svojo nezmožnost, a Peter mi jc Še z večjo vztrajnostjo prigovarjal in me prepričeval, da sem se slednjič moral vdati Ce je imel kako misel za edino pravo, ni bilo sile, ki bi ga mogla odvrniti od nje. Ko sem drugo jutro prinesel članek v njegov lesčni domek na skalah, sem bil prepričan, da sem se pozno t' noč zaman potil ob petrolejki. Popravil je samo dva ali tri izraze in stavke, a ne prej, da j° s prepričevati jem dobil moj pristanek, dasi mu nisem ugovarjal. Zrasla mi je samoza vest. Poslej nisem bil več n taki zadregi pred n jim. nisem se otepal, kadar je šlo na njegovo pobudo za kako novo pisanje ali pripravo za politič no zborovati je. Ce mu stvar bi o zase danili SNOS napisal članek I ril preveč ngaiala. je molčal, date in to liberalca Martina 1 za (tSloVeilSkega poročevalca«. ‘ čc pa trtu je bila po srcu, lu< streljal preko cilja, ga je poučil. Znal je pridobivati ljudi. Zviharil se je le proti odkritim in prikritim nasprotnikovi naših narodnih stremljenj. Tiste dni, ki sem jih preživel v njegovi bližini, sem tiho občudoval njegove velike sposobnosti in neizčrpne sile. Na zborovanjih je po navadi govoril brez kakih zapiskov, a tako gladko in tudi jezikovno dovršeno, kakor da bere iz knjige. K temu mu ni pripomogel le izreden govorniški dar, temveč prevsem široko znanje in globoko poznavanje vseh problemom Le tako je bilo mogoče, da je cele brošure narekoval naravnost v pisalni stroj. Zanimala so ga prav vsa področja, na katerih sloni narodovo življenje, posebno kulturna vprašanja, o katerih je govoril in razpravljal z isto široko razgledanostjo kot o politiki tn gospodarstvu. Stremel je za tem, da bi se naša kulturna dejavnost čim bolj vskladila z novo socialistično stvarnostjo. Nekattra publika- cija ali kulturna ustanova je nastala na njegovo pobudo. Spominjam se njegove zamisli pomladi leta 1V44, du bi izdali literarni zbornik, ki pa žal ni izšel zaradi pomanjkanja prispevkov. Vse to kljub prezaposlenosti, saj je bil sekretar OF in so šle skozi njegove roke niti iz vseh kotov naše domovine. Ne samo mi, tudi nasprotniki so znali pravilno oceniti velik prispevek njegovega dela za uspeh osvobodilnega boja. To priča njihovo besno sovraštvo do Petra. Ko smo pomladi leta 1945 z večjo ekipo odhajali na Primorsko, so vpili domobranci, ki so pri Bab-nem polju napadli našo kolono, aKidriča nam dajte!« Takrat Kidriča ni bilo z nami. Prišel je šele pičla dva meseca pozneje, ko je bila v Ajdovščini sestavljena prva slovenska vlada in je on postal njen prvi predsednik. Takrat je bila primorska ze svobodna. s tem je bila izpolnjena tudi Kidričeva vroča zelja, ki ril n je bila ti' da primorskih Slovencev posebno prt srcu. Srečka Kosovela niso v socializem napotile le knjige, predvsem ga je napotilo bridko. ponižanj in pomanjkanj polno življenje mladega štu-denta-emigranta, ki ,ie na samem sebi izkusil in spoznaval družbene in politične razmere, kakršne so bile takrat v Jugoslaviji. Mlad nacionalist intelektualec, poln navdušenja in domorodne ljubezni, ki j* trpel, ker je njegova ožja domovina ostala pod Italijo, je morrl dvakrat trpeti zaradi razočaranj, ki jih je doživljal v Ljubljani. Mladega človeka so takrat utesnjevali gmotno ih duhovno z obeh strani najmočnejših vladajočih političnih strank: z liheraino-nario-nalistične krkor tudi s klerikalne. Konservativni in reak-cionarni prav tako pa skorumpirani sta bili 7.P obp. Politika je bila med nami že v višjih srednješolskih razredih tako osovražena, da smo sprva vsako politično delo kot disidenti odklaniali in se zatekali ali v »apolitičnost« ali v popolno politično neodvisnost, ki je tudi našim literarnim prizadevanjem najbolj ustrezala. Hoteli smo biti v svojem mišljenju, čustvovanju in ti-Stvarjanju popolnoma svobodni. Siti smo bili jerobstva in pritiska, skušali smo se sprva postaviti naa vsakdanjo politiko in življenje, pri tem ja se sporazumevali med se-ooj v odporu zoper razmere, spoštujoč medsebojno različnost nazorov. Bili smo odpadniki iz liberalnih in klerikalnih vrst. čeprav je bilo teh manj, ker je bil klerikalizem bolje organiziran in je znal tudi spretneje zatirati vsak poskus odpora. Tako je bilo v Ljubljani, tako v Mariboru, tako pdvsod, kjer je vrelo med mladino. Čutili smo se zapostavljene in zatirane. brali smo Tolstoja, Gorkega, Dostojevskega. Rollanda, Barbussea. Tollerja in še mnoge druge in kdo bi se čudil, da smo se postavljali za »ponižane in razžaljene«, da smo gledali na proletariat^ z gorečo ljubeznijo in pričakovali od njega rešitve doma in po vsem svetu. Bolelo nas je, ker se je delavsko politično gibanje po Obznani precej razbilo. Revolucionarni del se je moral umakniti deloma v ilegalo deloma pa v pollegalnost. V socialdemokratskem gibanju je prevladovalo kompromisarsko desno krilo, levico pa so poleg policije razkrajali še razni osebni in frakcijski boji. 7,ato so se razni mladi disidenti skušali najprej organizirati v nepolitična društva ali krožke, ki bi nudili vsakemu posamezniku čim več osebne svobode v mišljenju in dejanju. Toda v praksi to ni uspevalo. Zato tudi ni mogla uspeti organizacija mladih kulturnih delavcev, ki so jo hoteli takrat ustanoviti v Ljubljani. Posredno pobudo zanjo je dal Kosovel, ki je snoval almanah »vse mlade generacije, brez ozira na struje in prepričanja«. Od vsega prvotnega, širokopoteznega je ostala le majhna skupina, ki je bila nazorsko (kljub različnostim) še najbolj enotna. Organizirala se je najprej v dra-matski odsek, ki se je osamosvojil in spremenil v literarno dramatski klub »Teater«, nato pa se preimenoval v krožek »Ivan Cankar.« Krožkov kronist in ideolog je bil Srečko Kosovel. Toda tudi v tem krožku ni bilo mogoče najti dve skupini, srednjo, lahko bi rekel centrumaško, v nekem smislu predvsem sa-mosloverisko in pa levo, kozmopolitsko, internacionalistič-no, ki se je že odločila za socializem in ga sprejemala kot. edino odrešilno idejo in gibanje v kaosu razmer. (Nadaljevanja Jutri}, k. GORI SKI IN BENEŠKI DNEVNIK OBVESTILO NOTRANJIH KOMISIJ CRDA 0 RAZGOVORU Z MORETTIJFM V TRSTU Zahteva ijo večje sini kalne svn ■ v v* bosci ne in namestitev vajencei ter mladih delavcev Iz lakoničnih Morettijevih izjav delavci sklepajo, da si bodo morali sami pomagati Pred dnevi je šla v Trst delegacija notranjih komisij tržiške ladjedelnice CRDA z r.amenom, da z osrednjimi organi ponovno razpravlja o raznih perečih vprašanjih, ki tarejo ladjedelniške delavce. Delegacija se je sestala z ravnateljem personalnega oddelka Morettijem. Predložila mu je nekatere zahteve, o katerih je bilo ravnateljstvo CRDA že pred časom obveščeno, pa ni storilo nobenega koraka, da bi vsaj nekatere izmed njih izpopolnilo. Predvsem so delegati notranjih komisij zahtevali večje sindikalne svoboščine, ki postajajo v tržiški ladjedelnici v zadnjem času vedno bolj ogrožene. Govorili so o potrebi najemanja vajencev, ker je to eden izmed najbolj perečih problemov za bodoče obratovanje ladjedelnice. Znano je namreč, da v Tržiču zadnja leta sprejemajo na delo le toliko vajencev, kolikor gre delavcev v pokoj, pa še to v zelo zmanjšanem obsegu. Brezposelni mladeniči zaman iščejo zaposlitev v CRDA, pogoj za zaposlitev je; biti «ezule» ali pa biti iz družine, katere poglavar je bil zaposlen v CRDA. Na tak način je razumljivo, da šte- razveseljiva, vendar se prebivalci goriške pokrajine boje, da bodo nova stanovanja prišla zopet v poštev predvsem za tujce in ne za domačine. Ta strah izhaja iz dolgoletnih povojnih izkušenj, ko so bili vsepovsod v gori-ški pokrajini deležni novih stanovanj ezuli ali pa družine uradnikov, ki so prišle iz notranjosti države. Mnogo prošenj za stanovanja v ljudskih hišah zaradi tega leži še vedno v predalih posameznih občin. Upati je, da bodo tokrat te upoštevali in da bodo pri dodelitvi novih stanovanj poskrbeli predvsem za domačine. Vino zakrivilo prometno nesrečo Na Tržaški cesti je 20-letni Josip Kozina iz Boljunca z vespe TS 7614 podrl 65-letnega zidarja Giacoma Novacchija iz Ul. Virgiliana 6 v Tržiču. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Do nesreče ne bi prišlo, če bi No-vacchi nekoliko manj pil. Pri piegledu so mu ugotovili podplutbe in poškodbe na desni negi. Leteča policija je ugoto- vilo brezposelnih v Tržiču in vila, da je bil tudi Kozina vi-bližnjih občinah posebno pa na Krasu narašča. Delegacija notranjih komisij je vnovič predložila zahteve po gradnji oblačilnic v ladjedelnici, postavitvi prh in drugih sanitetnih naprav. Ponovno so postavili na dnevni red vprašanje nagrajevanja delavcev, ki so delali več kot | 30 let v CRDA. Razgovor delegacije z ravnateljem pa po vseh izgledih ni imel nikakršnega uspeha. Delegacija je namreč po o-bisku izdala razglas, v katerem obvešča delavstvo ladjedelnice, da so bili odgovori Morettija dokaj lakonični in se bo treba zaradi tega še nadalje boriti za dosego pravic. ki delavstvu v CRDA pripadajo. horič, 61-letna gospodinja Rosa Adami. Oklici: tiskar Ezio Campe-strini in delavka Ada Vidoz, delavec Roppa in delavka Emma Ciubei, delavec Giovan-ni Zucco in gospodinja Maria Brandolin, mehanik Pietro Maurig in tkalka Jožefa Cotič, podoficir aviacije Albano Baricchi in gospodinja Maria Ghini, agent javne varnosti Trzo Ceccato in gospodinja Maria pittarel, policijski stražnik Domenico Cerrito in gospodinja Felicia Canzeri, u-radnik Luigi Basso in delavka Amelia Donda, šofer Luigi Pregelj in gospodinja Nives Turolo, brigadir orožnikov Gaetano Rizzo in gospodinja Maria Mariuzzi, delavec Gio-vanni Fois in gospodinja Isa-bella Da Giacomo, mizar Gio-vanni Plesničar in delavka Lucia Kosič, policijski stražnik Giovanni Giustizieri in uradnica Ave Vuga, delavec Guglielmo Marassi in gospodinja Anna Neidhart. Poroke: policijski stražnik Luigi Sindona in gospodinja Rosalia Nanut. lafilpn iijiiiiiiiii IM- i _ -i_ f ^1 IBS pSilli ::.i: BHEZ PRESENEČENI V ITAI.IJfllVSKEM lUHHlIVIKTMEM PRVENSTVU Triestina pustila obe točki na Siciliji Velika zmaga Milana, neodločen rezultat v Vidmu Bologna je po zmagi nad Inter zopet zavzela drugo mesto v lestvici V nedeljskem 26. kolu itali-, ki sta bili osvojeni. Triestina i ohranijo. Da jim je to uspelo, DIRKA PARIZ - ROUBAIX Forestier prvi 15"pred Copptjem in Bobelom Tradicionalna dirka iz Pariza do Roubaixa, ki šteje tudi za svetovno prvenstvo (klasifikacija Degrange - Colombo), se je letos končala v znamenju borbe med velikimi imeni. Če bi sam zmagovalec še ne spadal med največje, (ima pa za seboj ze kar lepe uspehe . _ . , . . .. i ... . • , in več prvih mest na važnih janskega nogometnega prven- se pa se ne bo vrnila z juga, so se morali truditi zlasti po-! dirkah.) so pa vsekakor takoj stva so bili za nekatere «veseli temveč bo odigrala prihodnjo , tem, ko je Armano razliko J/a njim velika imena Coppi Bobet, nato Impanis, Koblet, MEPNAROPNIi) TEKME JUGOSLOVAN^ Krasna zmaga Dinama Zagrebčani, ki so s cer zadnji čas kazali slabo igro, so zaigrali * N kot prerojeni in premagali moštvo Šparfaka z 2:0 • Zadovo!jiva 'O* Vojvodine, kljub porazu in nezadovoljiva igra Partizana, kiiub zim? piazniki», za nekatere pa | nedeljo se tekmo z Napolijem. * zmanjšal. Bolonjčani pa so že nanj veseli, če že ne žalostni. Upati je, da bodo za to tekmo v prvem delu prvega polčasa Za Triestino to pot ni bilo Tržačani vsaj bolj spočiti, izgubili enega igralca, ki je v pravega veselja, pa tudi tako Lihko pa seveda v Neaplju ne prvem polčasu le še statiral, hudo ni, da bi bilo povoda za oo, kajti Napoli je željan po- v drugem je pa sploh zapustil mnogo žalosti. Gotovo so ne- praviti kopico slabih vtisov, ki igrišče. S to zmago si je Bo- Gauthier, Van Steenbergen itd Vrstni red na cilju: 1. Forestier (Franc.), ki je prevozil 249 km v 6 urah 6’42' kaj tudi okoliščine krive: ako jih je v letošnjem prvenstvu logna zopet priborila drugo I ■>. Coppi (It) presledek 15” . L. Bobet (Fr); 4. Scodeller, v času Coppija; 5. Impanis (Belg) presledek 42” 6) Sterck (Eelg); 7. Koblet (Sv); 8. B. Gauthier v času Impanisa; 9. J;cques Dupont, presledek 1’ 18”; 10. Plankaert (Bel) i. č.; 11. Van Steenbergen (Bel) presledek 3’6”; 12. Derycke (Bel); 13 Deledda; 14. Anquetil; 15. V nedeljo je tekmovanje v štvu Guardia. Jugoslovani^ jugoslovanski I. zvezni ligi po-! prvi prišli v vodstvo, ve čivalo. To priložnost so izko-' se je prvi polčas konca ristila nekatera moštva, ki so odločeno 1:1. V drugem odšla v inozemstvo. Najbolj, času so domači prešli v odgovorna naloga je čakala za- I stvo. Kmalu za tem bi ^ grebški Dinamo, ki je moral I če Ceselinovič zopet ize/|t) vrniti obisk praškemu Šparta-J toda pri tem ga je nepra ^ ku Ko je Špartak gostoval v i oviral nasprotni igralec, Zagrebu, je zmagal s 4:2. V I nik pa ni izvajal iz tega tem času pa se je forma Di-.sledic. < nama še poslabšala, tako da ni | Beograjski Partizan čudno, če se je Dinamo po po- j v gosteh dunajsko moštva ^ razu 6:0 s Hajdukom prejšnjo , nersportklub. Zmagal j«1 nedeljo branil oditi v Prago, zlasti še zato, ker ni mogel razpolagati z vsemi svojimi < igialci, med katerimi je manjka: n. pr. tudi Horvat. Dinamo je že ponudil Špartaku, da bi namesto njega nastopil Huda nesreča v Drevoredu XX. septembra Pri pevmskem moslu je padel z motocikla V nedeljo popoldne je na ovinku poleg pevmskega mosta prišlo do prometne nesreče, v kateri se je ponesrečil 24-letni Rihard Nanut iz Pod-gore, Ul. IV. novembra 44. Nanut se je na motoscooterju pripeljal iz Ul. Torriani, na ovinku pa mu je spodrsnilo. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu pri pregledu ugotovili poškodbe na levi strani čela, levi ličnici. poleg tega pa si je prebil tudi zgornjo ustnico. so enoten proces socialističnega razvoja razvoju našega demokratizma. Seveda se te težnje šele zače- (Nadaljevanje s 3. strani) nih kmetov oziroma njihovih zadrug, v tem mehanizmu so vskladene v demokratičnem boju mnenj različne koristi, ki pridejo do izraza na področju takšne skupnosti. Volitve v te organe se ne vrše po partijskin ključih. Kandidatov ne postavlja niti 1 koniti družbeni proces, ki od-Zveza komunistov niti Socia- • pira nove perspektive za raz- listična zveza delovnega ljud-jvoj socializma in socialistične-stva, marveč jih postavljajo ga demokratizma ali zbori volivcev ali določeno po tekmi sredi tedna v Vidmu napravil pred lastnim občin- mesto na lestvici v nedeljo Udinese na lastnem stvom. V nedeljo je imel v go- f Udinese, od srede sem dru-igrišču ni mogel zmagati, te- steh Spal. Zmagal je, toda ta gi na lestvici, je zopet nekoli-daj tudi Triestini ni zameriti, zmaga gotovo ne sodi med ta- ko izgubil v dirki proti cilju, če ni mogla zmagati na tujem ke, da bi neapeljsko občinstvo Precejšnja utrujenost njegovih igrišču. Po tekmi v sredo jo b,io zopet veselo svojih nogo- igialcev, razen tega pa še je namreč čakala še dolga pot metnih predstavnikov, če v j odsotnost nekaterih najboljših v Catanio in po vsem tem je nedeljo ne bodo igrali bolje,' sta povzročili, da so Videmča-jasno, da Tržačani niso nasto- tedaj bi Triestina mogoče le ni lahko zadovoljni, da so re-pili najbolj spočiti. To se ie rešila neodločen rezultat. I šili točko. Bilo je že blizu kon» poznalo tudi v igri. ki se je V znamenju praznika je za- (a tekme, ko se je še vedno Schotte (Bel); 16. Barone, vsi i PSK. toda Špartak na to ni končala s tesno zmago doma- iKral Milan. Svojemu nekda-. zdelo. da bo prišlo do enega v času Van Steenbergena; 19.! hotel pristati. Vendar se je cih Catania je igrala bolj z:- njemu rivalu Fiorentim je na-. velikih presenečenj: poraz najMinardi (itaiija) presledek : zgodilo, česar pred tekmo mo-vahno, čeprav vse skupaj ni £.ui štiri gole, (ki kot toliko- domačem igrišču v Vidmu. Za- j 3 43 bilo tako, da bi občinstvo < krat tudi to pot nosijo značko devo je nato rešil Selmsson. 16*20”; 23. Grosso (It) i c imelo mnogo užitka ob tej tek- «Made in...» — pač po Schiaf- y neodločenim rezultatom je mi. Domači pa so se zavedali, f;nu. Nordahlu, Soerensenu). tako Udinese dosegel 15 zapo-da ne gre več izgubljati ugod- [ Florentini kar ne gre. Še tisti 1 re dnih tekem brez poraza. Zdi nih priložnosti, ko igrajo v, igralci, ki se trudijo in bi jih £e da je tu vendar konec te lastni hiši in potrebni dve toč- , iahko označil za dobre, v pra- triumfaine poti, kajti težko je -------------------- — i vem trenutku ne najdejo P ra- , Vf-rjeU, da se ne bi prihodnjo! . ---------------------------------Ivih pomočnikov v drugih i-' ntdeljo Juventus na lastnem : 31’4; Yan ®‘*n; gialcih in tako ostane vse pri-I igrišču dovoli zagrizla, da si j ^ Forestier (Fr) 20- zadevanje brez uspeha. Lahko osvoji obe točki. (SV) b) *orestier l”) 20, se pa reče, da je Milan poka- To nedeljo je v torinskem zal v primeri s prejšnjo nede-1 derbyju spet ostalo pri neod- jt lepo razliko. ' ločenem rezultatu. Sicer je res. Čeprav se je Nordahl na da bi bil v nedeljo skoraj bolj lestvici strelcev spet pomaknil zaslužil zmago Torino, ki je -.a malenkost naprej (za en j dosegel prvi gol in tudi prvi njajo uresničevati, praksa pa j gol), pa ni več sam v vodstvu, igol — za Juventus (z avtogo-ras bo glede posameznih kon- i In to pot mu ne dela več druž-j(om). Potem je prišla Juventus kretnih oblik najbrž poprav- | j,e Urugvajec Schiaffino ali z enajstmetrovko v vodstvo liala. Doseženi uspehi pa ven-|kak drug Šved, Holandec ali ! jn prav tako z enajstmetrovko (l:D- Čez pet mesecev nova telovadnica Ze nekaj dni z velikim bul- število državljanov. Seveda si na zborih volivcev in med množicami sploh komunisti in Socialistična zveza delovnega ljudstva prizadevajo, da bi s svojim vplivom zagotovili socialistične ureditve. Vendar le-teh ne vsiljujejo. Večina in manjšina v taksnem sistemu _ nimata čvrste politične oblike 'lahko Jugoslavija deluje pred Oblikujeta se v vsakem vpra- I vsem s svojim lastnim vzgle-šanju posebej. V takšnem si- | dom in svojo pripravljenostjo, stemu tudi m natanko določe- j da kritično izmenjava sociali- tev da tu neTre več“ane- Madžar, temveč izjemoma en- j je Torino izenačil. kakšen poskus, kakor često go-! krat — Italijan To je Piva-1 Tudi genovski derby se je vore na Zahodu, marveč za za- telli. ki je v nedeljo proti In- končal brez zmage. Prej je ter dosegel kar sam tri gole. prišla do gola Genova in ko S takim številom se pa na lest- je imela enega igralca poško- vici strelcev seveda daleč pri- dovanega, je Sampdoria izena- de. Bologna je igrala dobro, pa č;ia. Brez zmage pa je bila tudi Inter ni imel podrejene tudi tekma v Rimu med Ro- vlcge. Nasprotno se je morala mc in Atalanto. Bergamaski \ prašanje: Ali lahko Ju- p0logna proti koncu tekme za- f,0 se odlično branili, napad goslavija kako drugače kakor s svoji med temaPdv2ma TmVrema | J® že v 6. minuti dosegel vod-. brez gola, kakor ni bilo gola Bolgarija v delavskem gibanju? I stvo. toda čez pet minut je tudi na tekmi med Pro Patrio C SR - Švica 3:2 (1:1) Odgovor- Po mojem mnenju !ze sledilo izenačenje in sicer jn Novaro. Ljudje niso na tej Anglija - Posarje 3:1 (2:1) pc zaslugi igralca Bologne tekmi videli gola. lahko se pa Nemčija - Portugalska 0:0 O tretji sili 22. Coletto (It) presledek j geče nihče ni pričakoval. Dinamo je zmagal s čistim rezultatom 2:0. in to kljub temu, da je v špartakovem moštvu nastopilo šest članov reprezentance, ki je prejšnjo nedeljo premagala Avstrijo s 3:2. Dinamo je zmago povsem zaslužil, saj je pokazal igro, kakršno že ni predvedel kdo-; bert Asarijan, 3. Nemec ve koliko časa. Praško občin-! oa jugoslovanskih tekm0 stvo je večkrat ploskalo za- cev je v prosti telovadbi grebškim igralcem. sedel čaklec 9. mesto, v_P^ Novosadska Vojvodina je etnlrn n« tnnia na nastopila v Varšavi proti mo- Klasifikacija za Degrange - Colombo: Individualna: 1. Louis Bobet (Fr) 40 točk; 2. Bernard Gauthier (Fr) 38; 3. Germain De- 7. Coppi (It) 17. Klasifikacija po državah: 1. Francija 158 točk; 2. Belgija 116 točk: 3. Italija 60 točk; 4. Švica 26 točk. Premoč Rusov na evropi*® telovadbi Na P prvenslvu v FRANKFURT, 11. enstvu, vem evropskem PrVe " v,jci telovadbi so ruski telo | dosegli velik uspeh. u so dve prvi mesti v v j lestvici in 4 prva mesta tekmah, ki so bile na Pr^ mu. Tekmovanja se j®_s ^ Jugoslavija. V prosti teloVJ žilo 20 držav, med ni'rn11„vg|). . tih taV' bi je prvo mesto po ses edd mah v splošni lestvici za m, Rus Boris Čaklin. 2. Bl^anti, skoku čez konja pa 5. mesto. KONČAN JE MLADINSKI TURNIR Madžari so premagali Jugoslovane s »tradicionalnim« rezultatom 2*2 Na turnirju mo pokazali dobro igro tudi Avstrijci, Komuni, Bolgari in včasili tudi nekatera druga moštv* knko drugače k a- grjzeno braniti, da je ohrani- Rome pa je primerno slabo Rezultati v soboto: jim lastnim vzgte- doseženi rezultat. Pivatelli igral in tako je ostala tekma Španija - Poljska 3-1 (1:1) , : ie že v 6. minuti dosegel vod- brez eola. kakor ni bilo gola Bolgarija - Irska 5:1 (1:1) Pallaccija. Po kornerju se je tudi reče, da sploh igre niso žoga odbijala sem in tja pred | videli, golom, dokler ni hotel Ballac- Rezultati v nedeljo: Francija - Belgija 2:0 (0:0) Romunija - Avstrija 1:0 (1:0) ne Vl^a^:e:„skulin.l lrmhekierUimaioZtaVkš^1 izkuš- lci opatom Z0S° °?biti Toda MEDNARODNI NOGOMETNI i Turčija - Luksemburg 4:2 (2:1) zeiom pripravljajo teren za č opozicije. ker se bije boj lemi, kjer imajo taksne Izkuš-, „ — ----- -------j_:— nje. Prepričan sem, da bodo s kot-som se te zaletel v avto'Bladnj° n0Ve telovacll*ice C°- mnenj o vsakem vprašanju kolesom se ->e Pletel v avto , NI na Majnici Kakor kaže, bo I ali o vsakem kompleksu vpra- in si zlomil nogo V nedeljo zvečer so z rešilnim avtom Zelenega križa odpeljali gradbeno podjetje Bendi iz ' šanj posebej, funkcionarji pa I orli potrebovalo 5 mesecev, J so pravzaprav uslužbenci in da bodo gradbena dela oprav- j izvrševalci tega samoupravne- bolnišnico Brigata lipno Potemtakem bo dvorana ®a mehanizma. ti ,, , i — ,, , 1 tjena. rotemiaicem oo ovorana podjetja in ustanove oziro- Psvia 45-letnega Leopolda Jo- na razpolago že v septembru t a iz Ul. Colombo, 3. Job se t.»j, najkasneje v začetku oktobra. Zgradili bodo tudi telovadi- je okoli 22. ure peljal po Ul. Coronini proti Drevoredu XX. septembra. Pri tem se je zzletel v levi blatnik avtomobila «1100». ki ga je vozil učitelj Dalo Robino. Pri padcu je izgubil ravnotežje in je padel. Zlomil si je levo stegnenico, levo piščal, golenico, obenem pa se je poškodoval tudi po telesu. Zdravniki se glede zdravljenja niso izjavili 400 MILIJONOV LIR 2A LJUDSKA STANOVANJA Najprej upoštevati potrebe tukajšnjeqa prebivalstva Uradni list od 6. aprila javlja, da je vlada v okviru pomoči Trstu in Gorici nakazala 400 milijonov lir za gradnjo ljudskih stanovanj v go-riški pokrajini. Stanovanjske zgradbe bo zgradila ustanova IACP, ki je za našo pokrajino že pripravila potrebne načrte, ki še niso bili odobreni; vendar predvidevajo, da bodo začeli nova stanovanja graditi že pred koncem letošnjega leta. Vsekakor je gornja vest ma njihovi samoupravni organi se združujejo tudi vertikalno v splošnem državnem merilu, pri tem pa ohranijo zna-samoupravnosti. To so ščn z betonskimi tribunami, I caj _ -**•»»>gssn? raasSM« nadaljnji uspehi na naši so- fViti, se je zoga odbila od nje-cialistični poti precej pomemb-jgnve noge v gol. Pivatelli pa ni za mednarodno socialistič- j je čez štiri minute z enajst-no misel in akcijo. Seveda ra- ; metrovko poskrbel, da se je zen tega uveljavljamo tudi po- | rezultat spet spremenil v ko- litiko aktivnega sodelovanja z . ir« notem ze ----- — -- • ------------ vsemi socialističnimi gibanji v 1 ' _ mestu Belinzona zaključil mla-1 p,cigari ja - Poljska S:1 smeri razvijanja mednarodne Iv. Prvi mmut! drugega polčasa d;nsld nogometni turnir kate_ socialistične kooperacije za j Pivatelli spravil rezultat na rega sta sg udeležili tudi ju- kreDitev socializma ter utrje- 3:1, je razumljivo, J" TURNIR Mladinci Kvarnerja zmagali v Belinzoni Včeraj se je v švicarskem Madžarska - Jugoslavija (2:0) Včerajšnji rezultati: Španija - Irska 3:0 Italija - Nemčija 1:0 C.SR - Posarje 2:0 pitev socializma ter utrje-J 3:1, je razumljivo, da so Bo-, fosiovanski moštvi Kvarner vanje miru in mednarodnega (lonjčani stremeli predvsem za j;eke in Vojvodina iz Novega ‘............................. tpm’ da pridobljeno zmago s.da Protj prieakovanju je ptvo mesto zasedlo reško mo- Giadbeni stroški bodo znašali okoli 45 milijonov. Zemljišče je podarila goriška občina. ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE V goriški občini je bilo od 3. do 9. t. m. 17 rojstev, 8 primer smrti, 15 oklicev in 1 poroka. Rojstva; Ugo Tuni, Michele Martini, Oliviero Rizzo, Marina Zotti, Giovanna Melinch, Antonio Costa, Roberto Pe-teani, Tullio Cianciolo, Chia- ki spravljajo v sklad tudi medsebojne koristi podjetij, u-stanov itd. Državni organi kontrolirajo te organizacije samo v določenih mejah, in sicer praviloma prek predpisov, ne pa z neposrednim administrativnim sodelovania na svetu. Vprašanje; Ali se strinja- j te z mnenjem, da je med-j narodni položaj v znamenju popuščanj a napetosti in da to olajšuje prizadevanje, da bi vzpostavili tretjo silo? Odgovor: Da, prepričan sem, da je mednarodni položaj v vmešavanjem. Ta,jrnamenju popuščanja napeto-samoupravna združenja posta- | sti. ge več, menim da je v jajo čedalje važnejši činitelj v sedanj fazi vrnitev k prejš-, njjm metodam hladne našem družbenem življenju. Očitna je težnja, da prehaja na takšna združenja čedalje vojne nemogoča. To sicer ne pomeni, da lahko upamo, da bodo ra Borghese, Armando Gran- področju socialne zaščite, prodi, Piera Marini, Alessandra ' -------- Zanella, Alga Boschin, Chiara Maniacco, Giovanni Paulin, Tiziano Maurancig, Loredana Maccarone. Smrti: 51-letni zdravnik dr. Giordano Gregorig, 55-letni težak Antonio Giobbe, 78-let-ni krojač Antonio Volčič, 25- več družbenih funkcij, ki jih sporna mednarodna vprašanja je doslej opravljal državni a-parat oziroma vlada. Podobne težnje se razvijajo tudi na letna gospodinja Norma Franco, 47-letna gospodinja Paola Uršo, por. Sciortino, 75-letna gospodinja Gisella Braida, vd. Gorian, 76-letna gospodinja Francesca Drekonja, vd. Ma- svete in tako dalje. V takšnem razvoju pride najočitnejše do izraza težnja po decentralizaciji posameznih centralnih - družbenih funkcij. Ljudje se čedalje manj izživljajo prek države, pač pa čedalje bolj prek svojih samoupravnih organov in REZULTATI Bologna-Inter 3-2 Catania-Triestina 2-1 Genoa-Sampdoria 1-1 Milan-Fiorentina 4-0 Napoli-Spal 2-1 Pro Patria-Novara 0-0 Roma-Atalanta 0-0 Torino-Juventus 2-2 Udinese Lazio 1-1 LESTVICA med silami na svetu tako spremenilo, da kategorično zahteva prehod na politiko koeksistence. Nasprotna politika bi bila zdaj politika samouniče-vanja. Mi v Jugoslaviji pa ni- tramo za realističen cilj, drugič pa, ker bi to, tudi če bi bolj spreminja v preprosti a-'stike na svetu. Nasprotno, parat tega enotnega sistema menimo, da je treba predvs družbenega samoupravljanja delati v smeri ublažitve t nega življenja ter za obrambo nacionalne neodvisnosti in miru. To so prevladujoče težnje v frontalne blokovske razdelitve sveta na splošno, kolikor bo bodoči razvoj mednarodnih stikov to dopuščal. Milan 26 15 > 3 56 25 Bologna 26 13 7 6 4/ 36 Udinese 26 12 8 6 42 31 Roma 26 9 13 4 38 30 F'orentina 26 12 6 8 34 32 Juventus 26 9 11 6 44 39 Torino 26 10 8 8 31 32 Inter 26 9 9 8 40 37 Sampdoria 26 8 10 t 36 31 Napoli 26 8 10 t 33 30 Lazio 26 10 5 11 32 39 Triestina 26 8 9 9 29 40 Catania 26 7 9 10 30 32 Nova ra 26 9 5 12 27 34 Genoa 26 5 12 9 24 28 Atalanta 26 4 12 10 22 30 Spal 26 3 11 12 17 33 Pro Paria 26 3 7 16 17 40 š>vo Kvarner, ki je v polfinalu premagalo Lazio po streljanju enajstmetrovk (4:1), (tekma se je končala z 0:0) v finalni tekmi pa prav tako po zaključnem neodločnem rezultatu premagalo Torino po streljanju enajstmetrov (3:1). Tretje mesto je osvojil Lazio, četrto dunajski Rapid, na naslednja mesta pa so se zvrstili: Racing (Pariz), Chiasso (Švica), 01impique (Belgija), Belinzona (Švica), Vojvodina, Za zmago Kvarnerja ima največ zaslug vratar Šuperina, ki je lepo ubranil 4 od 5 enajt-metrovk. DUNAJ, 11. — Na Dunaju , se je zaključil avstrijsko-ma-' džarski velikonočni nogomet-| r i turnir. Madžarski moštvi Kinizsi in Honved sta prema- rivi tekmi sta Avstrija in Španci so v tekmi s Poljaki pokazali zelo lepo igro in je rjih zmaga zaslužena, čeprav je treba priznati, da so se Poljaki dobro upirali. V soboto so bili gledalci lahko prav zadovoljni s tekmo med Bolgari in Irci. Tekma je bila lepa in hitra. Bolgari pa so vendar Irce močno nad-kiiljevali predvsem zaradi svoje atletske kondicije. Pač pa ni nudila ničesar posebnega tekma med Cehi in Švicarji. Zmaga Cehov je vendar zaslužena. V tekmi med Nemci in Portugalci so bili sicer pivi nekoliko boljši, vendar pa je bil njihov napad preveč neučinkovit, da bi mogel doseči gol. Za Angleže pa ni bila posebno težka naloga premagati igralce Posarja. V nedeljo je bila Lucca prizorišče tekme med Turki in Luksemburžani. Po precej mlačnem prvem polčasu, je postal predvsem po zaslugi Turkov drugi polčas bolj živahen in zmaga je pripadla boljšim. Presenečenje so pripravili Romuni s svojo zmago nad Avstrijci. Bili so predvsem mnogo bolj hitri in tudi njihova igra ni bila brezglava, tako da jim avstrijski sistematiki niso mogli do živega. Dolgočasna pa je bia igra med Fiancozi in Belgijci razen prvih desetih minut gem polčasu vratar. Zal v drugem polčasu velika ^ ma na obeh straneh P°v . jj, la. da se je tekma preCu0t«li ------- .rodila: Jugoslovani s0. . pj Tekma, ki je obetala, da bo J rezultat popraviti. Madza najbolj zanimiva, — in ki je jso Sa branili. Prišlo J® ^ tudi bila, — je pač bila tek- do izključitve Jugoslova -ma med Madžari in Jugoslo- poviča, toda sodnik h' varii; Gledalci so imeli prilož- izključil se katerega nest videti nogomet dveh od- na obeh straneh. (Z rezV ■ «> ličnih šol/Madžari so bili go- 2;0 se je končalo že nP -o5loj tivo boljši, pa tudi med Ju- kem med Madžari in Jus (udi goslovani je bilo nekaj odlič- v®ni, na olimpiadi in nih igralcev, med katerimi se , pozneje.) je še zlasti odlikoval v dru- KIHU ŠKEUEIIIJ predvaja dane 12. t. m. ob lt. uri Libertas film: Operacija rrn Smrt italijanskega avtomobilskega dirkaC bil' PAU, 11. — Na aVt0"°gal skih dirkah v Pau ie Zgekr* francoski dirkač Jean z avtomobilom Masser8 -, lijanski vozač Alberghe . jt 11 Jel Halv 1 vu/iac j JV je vozil avtomobil )rerreVrnil trčil v bale slame, se o- in si pri tem prebil j« Nekaj trenutkov za f podlegel hudi poškodbi^^ Odgovorni ured»>* STANISLAV RENK (f^ Tlslca Tiskarski zavod ZTT %hie na Criciiuui predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob lt. uri barvni tilm: Igrajo: DENIS DARCEL in PATRIC KN OWL?S aašauajBsšsggžra Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE 76. četrto poglavje * V RAZKLANEM HRIBU ZAKLAD IN - ŠKRAT Mama, ki sama ni nikoli hotela gledati mrličev, je tudi nam, otrokom, prepovedala, da bi šli pogledat mrtvega »noneta*. Toda jaz sem vendarle preprosil «nono», da me je peljala na skrivaj v sobo, kjer je ležal na postelji moj mrtvi prijatelj. Hitro sem stopil k zglavju. Njego obraz se mi ni zdel kdo ve kaj spremenjen, samo čudno se mi je zdelo, da Je bil čez obraz prevezan z ruto, kot da bi ga boleli zobje. Skozi jok sem mu pri sebi govoril: «Vldiš, nomo, zakaj mi nisi verjel? Zato si pa zdaj mrtev. Ne bi me smel prisiliti, da ukradem Kladanu zaklad. Nobeden ga ne more ukrasti. Ti pa si hotel in Jaz sem ti moral prinesti kamenje. Toda Jadra so in Kladan tudi. In njegove zakladnice, polne zlata in draguljev, tudi*. Nič me ni bilo groza mrtvega prijatelja. Jokal sem za njim in neskončno mi Je bilo hudo, da sem ga izgubil. In spet in spet sem si mislil: Zakaj mi ni verjel? Le zakaj mi ni hotel verjeti? Sedaj bi bU še živ. In nekako zagrizeno sem si rekel skozi solze: Prav mu je! Ni ml verjel in zato je moral umreti. - Toda dolgo, dolgo potem sem še žaloval za njim. In sem imel tudi za čim žalovati. «Nono» je bil moj prvi pristaš in moj prvi verni poslušalec. In če danes gledam nazaj, si moram priznati, da sem od njega prejemal pravzaprav tudi svoje prve honorarje v obliki lesenih nožičev, In se nekaj; še isto ieto bi bii sej kmalu., tudi sam za njim. čez pol leta sem tudi sam stal na pragu smrti. 72. Ne vem, kaj bi se bilo zgodilo, če bi bil «nono» takrat edini, ki je slišal o mojih nočnih potovanjih v Jadra in h kralju Kladanu. Pri sebi, prav na dnu srca, sem spravljal «no-notovo* smrt v zvezo z njegovo nevero v moje pripovedovanje in crna vest me je pekla, da sem bil pravzaprav jaz nekako kriv njegove nagle smrti. Očital sem si, a obenem me je navdajala tiha zavest o neki skrivni moči, ki se mi je zdelo, da mi Je bila podarjena. Kmalu sem dobil novo. še vse hrupnejše potrdilo o tej svoji moči. Morda bi se bil po »nonotovi* smrti potegnil vase, kakor sem se nekaj let pozneje, morda bi bij sam pohajal po vrtu in po «zemlji» ali zahajal v hrib, da bi se predajal sladko otožnim občutjem žalovanja za svojim prvim vernikom in pristašem. Toda mlajši bratje in sestra, njihovi prijatelji v hiši in izven nje, ki so me večkrat poslušali, ko sem pripovedoval «nonotu», so terjali od mene, da jim spet in spet pripovedujem o Jadirah, Kladanu, Mendžadžeku in njihovih pajdaših. Kmalu Je bila vsa hiša kakor okužena s temi tujimi im do nedavnega neznanimi imeni, z njihovimi nos’telji ,n mojimi dogodbami z njimi. Bratec Nenad, .skoraj še v zibelki, je bil za vso otročad samo še Mendžadžek. Ponoči se je »onstran* v Jadrah izpremenil v enega izmed Kladanovih vojskovodij. Vsi ostali niso imeli »tostran* svojih dvojnikov, razen Kaanleede, ki je in ni bila Ksenija. Ta odnos mi nikoli ni bil prav jasen kajti vsi tl odnosi so se sproz'11 v meni brez kakršnega koli mojega zavestnega sodelovanja dokler nisem v teku sedanjega raziskovanja in brskanja po spominih odkril, da je bila Kaanfeeda bržkone tista prva Ksenija, ki je umrla takrat na Hosti in na katero sem bil ker se doma ni nikoli govorilo o njej, v otroških letih popolnoma pozabil. Tako se je utegnil spomin nanjo iz podzavesti prikrasti v ta moj prvi »pripovedni ciklus* o Jadrah in kralju Kladanu in zato Ksenija je bila iin spet ni bila Kaanteeda. Kadar otrok spozna, da mu je bil dan neki privilegij pred vrstniki, ne pozna več mere in meje njegovemu izkoriščanju. Dejal sem, da sem bil po svoji naravi pasi vem in k razmišljanju nagnjen otrok. Toda komaj sem okusil in spoznal slast, ki jo je dajala otroku moč ali magija žive besede, je šinil vame kakor neki škrat: otrokom nisem več samo pripovedoval o svojih nočnih potovanjih, marveč sem začel neposred-neje izkoriščati to svojo moč nad njimi. Začel sem jih »strašiti* in uživati v njihovi grozi. Nisem si niti izmišljal niti nisem pripovedoval kakih grozotnih zgodb. Stvar je bila povsem preprosta. Enako kakor zgodbo o Jadrih in Kladanu sem imel čez noč na razpolago nekaj za človeški razum povsem nesmiselnih, dd, absurdnih »čarovniških izrekov*, ki sem jih izgovarjal na različne načine: tako, da so se otroci zabavali, ali tako, da so s krikom in vikom zbežali proti hiši in klicali: «Mama Vladi me straši!* Te »čarovniške* izreke, nekatere po svoji učinkovitosti »milejše*, druge »hujše*, in ki so ostali skozi vsa otroška leta isti in se kvečjemu še za kakega povečali, sem ohranil v spominu vse do danes. Večino od njih sem pravzaprav »pel* v neki preprosti melodiji, na primer Nenadu ah »Mendžadžeku*, ko še ni shodil: «še nisi bil ti besek, pa bil si tl en pesek, še džaumikat nisi znal, al džaurnike si poznal*. Ko sem mu to zapel, se je bratec ves vesel nasmejal, če mogoče se bolj nesmiselna, je bila naslednja »magična formula*; . — džau*11 »Džeresta, reda, veda, pa bila si tl ena kreda. kat nisi znal*, itd. set Vsi ti nesmiselni izreki so bili «milejšega» značaj.a stol vendarle mogel s poudarkom v glasu in zavijanjem njevati njihov učinek, da sem zbudil v otrocih stI! g Sv čez nekaj let, ko je začel Branko zahajati v sol) ji temu Ivanu in mu je bil Kosovel učitelj, mi Je JLrdh0* pamet najučinkovitejša lormula, ki prekaša po 3 vse ostale: »Glej, zad za tabo je nekdo! Mendd je gčspod Kčsovel, ker v rokah žrelice ima ln hoče ga požreti*. gd Zadostovalo je, da sem izrekel kjer koli In Ka Pod najlepšim opoldanskim soncem, samo Prv0 sWa »Glej...!* z določenim poudarkom, pa so se otroci oa na vse strani razbežali. Naravno je, da ni mogla biti mami vsa ta r,eS0šteVflJI c .. . . .ni t. v .Ai a* m mujjia uiui in 3. iti j vs« to zgaga s strašenjeni po volji. Jezila se je name in R'e uedo, in mi velela, naj ne strašim več otrok. Jaz pa sem]} zai, ° nim glasom naštel svoje »čarovnije*, da bi ji lt si 1 otrokom ne pripovedujem o nikakih strahovih, ona mislila. priP< Toda otroci so me po pravici zatožili, da JllT1 iS&rs* ,! vedujem »tako*, ampak da Jih v resnici »strašim*. tr0K« h sama ni vedela, komu bi verjela. Ce sem poklic^3 v , i odgovor, naj povedo, s čim Jih »strašim*, seveda. a, Id povedati drugega, kot to, da jih pač «strašim». 7r,,šiti p'ai ni prav hotelo v glavo, da bi se otroci mogli sto_\la D-tistimi nesmiselnimi iareki, »e Je končno 9p mfr i te Skušala ml Je dokazati njihov nesmisel na Pj3, da je rekla: »Kaj se to pravi; še džaumikat n džaumike si poznal? Naj že pomeni džaumikat1 prh3 frnvnii, ' neumno je čuditi se. da nekdo P()zn3 poU !mWn «Preden zna čarati. To je vendar naravno, ^l, smiselno b< bilo, ce bi se čudil; se džaurnikov ni v džaumikat ze je »naj*. Itd. sie^‘ l Nadaljevan)«