SimrenskL doni StCO.171 V Huhliiml, fr mate, M. tidila n» Mb 1. L M1 UllHP-PP Majhni spopadi brez končne ocfloStvec Zadnji odpor španskih upornikov? Vladne bojne ladje onemogočile prevoz ojačen] Iz Maroka Toledo ie udal! Leadcm, 39. julija, o. Stanje v Španrp se v teku zadnjih dni ni skoro nič spremenilo, obe strani se čutita se premalo močni, da. ti silili v odločilno bitko. Toda vlada kakor uporniki imajo na razpolago S« vedno zelo majhno število čet, ki se dele zopet v oddelke in samostojno operirajo na vse strani. ifse prizadevanje upornikov gre za tem, da se kolikor mogoče obdrže na svojih dosedanjih postojankah 'Jo časa, ko se bodo združili z uporniki, ki jih vodi general Franco iz juga proti Madridu. Vladne čete so na severu skoro povsod v premoči, vendar ne v tako izraziti meri, da bi mogle še pred združitvijo uporniške severne in južne armade očistiti sever upornikov. Prodiranje južnih uporniških čet pa gre počasi, ker morajo sproti vojevati boje z delavsko milico in zaledje čistiti komunistov. Na drugi 64rani pa vladi zveste bojne ladje stalno patrolirajo po gibraltarski ožini in preprečujejo prevoz marokanskih čet v Španijo. Vendar generalu Francu počasi uspeva načrt in vztrajno prepeljuje vojake tujske legije preko morja. Če se posreči prepeljati vojake tujske legije v P° 15-20 tisoč in že si bodo ti utrli pot do severnih Set upornikov, potem bo prišla madridska vlada v veliko nevarnost in se bo Madnd moral pripravit, na padec. Zato so vladne čete povsod oja^e svojo delavnost in skušajo prehiteti upornike fat s tem rešiti svoj položaj. Vlada: Tri’ zmage Položaj upornikov na severu omajan Madrid, 29. julija, o. Vlada je včeraj po radiu razglasila, 'ia so imele njene čete včeraj velike uspehe v Baskiski provinci Guipuzoa, kjer so osvojile veliko vojašnico Loyola v neposredni bližini San Sebastiana, kjer so se bili utaborili in zabarikadirali uporniki. Po tem uspehu so vladne čete prodirale naprej in dvakrat pobile uporniške oddelke pri Oyarcumu in Ventasu 4 km od Iruna. Uporniki so bili prisiljeni umakniti se v smeri proti Vidasso. Druga kolona vladnih čet, ki je pod poveljstvom kapitana Puiga napadala v pasu Gua-darrame, je tudi trčila na upornike in jih razgnala. Vladne čete. so s tem zasedle Važne strategične točke, zraven pa zaplenile mnogo tmmicije m živilskih potrebščin. Vlada pravi, da so ti manjši hoji uvod v odločilno bitko, ki se bo bila v tem sektorju v bližini Madrida. Zmaga pri Loyoli Madrid, 29. julija, o. Po zmagi vladnih čet pri Loyoli javlja vladni radio sledeče: Radi nepresta-nega -oblegan j a s strani vladnih čet in raai hudega streljanja iz težkih' strojnic, so se uporniki morali udati četam. Ob 1. popoldne se je bila izvršila predaja. Vladne čete eo ujete častnike zaprle, dočim je vojaštvo upornikov v celoti prestopilo na vladno stran. Ta zmaga je toliko pomembnejša, ker so vladne čete zasegle v vojašnici veliko skladišče orožja. Takoj so te čete odšle proti Oyarzunu in od vseh strani obkolile upornike. Po hudem boju so uporniki, med katerimi tvorijo večino pristaši Don Carlosa, zapustili mesto m se umaknili proti zapadu, ker so jim vladne čete presekale pot proti Novarri. Že ob 6. zvečer pa so vladne čete ponovno upornike pri Bentasu. Po enournem boju so se tudi tukaj uporniki morali umakniti in pobegniti proti Bidasso. Zvečer pa je bilo opažati novo zbiranje; upornicah žet zapadno od Bidassa, ker so dobili oja-čenja iz Pamplone. Iz te smeri pričakujejo napada upornikov. Pozno zvečer pa so uporniki zopet zavzeli nekaj položajev v tej provinci in je za danes pričakovati novih bojev. Severna obala v oblasti vladnih čet Madrid, 29. julija, o. V Loyoli, ki so jo vladne čete včeraj zavzele, je bilo utaborjenih 400 upornikov, Teden dni so jih vladni oddelki neprestano oblegali in so se končno uporniki zaradi močnega topovskega streljanja in streljanja iz strojnic udali. Ujetniki so pripovedovali, da je bil njih poveljnik kapitan Ferrer med obleganjem znorel in delal med uporniki zmedo. Zato ga je ubil njegov brat, prav tako častnik, ki je svoječasno poveljeval oddelku vojakov, ki je izvršil smrtno obsodba nad republikanskim stotnikom Ganalom, ki je pred 5 leti dvig-nih upor v mestu Jaci. Vladne čete so se po tej zmagi obrnile proti Burgosu, v katerem se nahaja 1 OBIŠČITE od 1. do 9. avgusta 1936 JUBILEJNI glavni stan generala Molle in začasna uporniška vlada. Precej številna vladna vojska pa prodira ob severni obaK proti zapadu in skuša od te strani priti upornikom za hrbet. Spotoma je po težkem boju vzela upornikom važno točko, raerfo Oviedo. Madrid, 29. julija, o. Vlada je objavila, da je poslala tri kolone do 15.000 vojakov proti , glavnemu stanu upornikov, da izzove končno odločitev. Sevillski radio pa je označil te vladne vesti kot neresnične, češ, da dejansko korakajo le tri kolone po 3000 mož. Vladne čete na lugu... London, 29. julija, o. Reuter poroča: !z Tan-derja javljajo, da je vlada poslala nekatere svo^e vojne ladje k Iste pon. da hi preprečila napredovanje uporniških oei generala Franca prah Malagi Madrid, 29. julija. AA. (Havas.) Po poročilu iz Haina so vladna letala bombardirala uporniške postojanke pred Cordovo. V Madridu so prejeli rdiogram, v katerem pravijo uporniki iz Cordove, da so v načelu pripravljeni na predajo, zahtevajo pa, da se predajo samo rednim četam. In na severu Irum, 29. julija. AA. Včeran ob 2. popoldne ie bila izvršena splošna mobilizacija m so vladi zveste čete sestavile dve koloni En« kolona koraka iz San Sebastiana, druga pa iz kuna proti'Siasi, kjer se bosta sestali in v pravilni fronti napadli oddelke generala Moflea. Barcelona, 29. julija. AA. Havas poroča: Notranje ministrstvo objavlja, da kolona iz Tarago-ne koraka proti Migarju, potem ko je zavzela Alcanis. Sestala se bo s kolono v .Lovdi, ki koraka proti Saikahodi. Vsa severna kolona pod po- Madrid, 39. julij«. AA. Havas poroča: Uprave javne varnosti poroča da so se tudi zadnji uporniki v Toledu predli. Že red In mir povsod? Madrid, 29. iuli*a. AA. Havas poroča: Notranji minister ie objavil, da je s precej težkih iagob vzpostavljen red in mir v vsej držarvi. Madrid, 29. julija, a. Notranje ministrstvo poroča, da skušajo uporniki s pomočjo svojih agentov preprečiti redno preskrbo z živili. VJada je zaradi tega odredila po po s vseh živilskih trgovin. Zlorabe pri prodaji živi! se kaznujejo zelo strogo. Madrid, 29. julija. AA. (Havas) poroča: V samem Madridu so odkrili nad 40 najmodernejših oddajnih radiopostai ki so oddajate ugodne ve- sti za upornike. » Angleški delavci za španske London, 29. julija, o. Glavni odbor delavske stranke je izdal proglas, v korist španskih delavcev. Prav tako so v Londonu objavili manifest, v katerem pozivajo angleško demokracijo, naj bo na strani španskih delavcev, ki branijo demokracijo s,svojim življenjem. Dokument sta med drugimi podpisala sir Walter Sitrin v imenu Trade Uniona in Milllton v imenu socialistične stranke. Glavni odbor Trade Uniona poziva javnost, naj zbira prispevke za španske demokrate. Glavni odbor Trade Uniona je d*rpv*l ta namen več'tisoč funtov. Prav tako pozivf angleško vlado, naj v bodoče dovoli veljstvom polkovnika Vilalba nadzira prometne | španskim vojnim ladjam, da se v Gibraltarju opre-zveze med Saragosso in Huesco. ajijo z živiU q> gorivom. Uporniki: Težave, a ne nepremagljive Lizbona. 29. julija. AA. (DNB) Po poročilu zastopnika španske -začasne vojaške vlade ovirajo napredovanje, južne uporniške vojske, ki ji je, razpoloženje izvrstno, rame komunistične erganiza-. cije po vaseh. Razen-tega’si-mora jo uporniki'zavarovati tudi svoje-zaledje. Prevoz čet iz Maroka'je-precej težak zaradi nadzorstva, ki ga opravljajo v morski ožini vlade vojne ladje. Največja ovira pa je za upornike okolnost, da je Francija dobavila španskim vladnim četam bombnike. Po poročilu iz Seville je položaj v mestu normalen. Red in mir vzdržujejo vojaške oblasti. Po verodostojnih poročilih iz Baldahosa, je položaj v južnošpanskih mestih, ki jih uporniki še niso zasedli, zelo kritičen. Baldahos je v rokah ljudske milice. Čete so večinoma neaktivne zato, ker ne morejo kreniti proti severu. Lizbona, 29. julija. AA. (DNB) Po vesteh • iz Seville je od tam krenil oddelek uporniških čet proti Malagi. Nemški begunci iz Malage, ki so prispeli na Portugalsko, trdijo, da je tam zažganih nad 90 hiš. . Madrid nima več hrane I . Sevilla, 29. julija. AA. Havas poroča: Vrhovno poveljstvo generala Liana demantira vesti, ki jih objavljata radiopostaji Madrid in Barcelona. Kot se dodatno izve, je Madrid ostal brez živeža. Prav tako so brez podlage veeti, ki pravijo, da se španska prestolnica oskrbuje e potrebnim živežem iz pokrajine Valenci je. Uporniške čete so presekale vse zveze med prestolnico in notranjostjo države. Čete generala Mollea še zmerom gospodarijo na svojih položajih okoli Madrida. Položaj v Madridu je zmeraj slabši. • V 4 dneh pred Madridom •MARIBORSKI TEDEN TOV POKROVITELJSTVOM K J. S*. Via. KRALJ. ANDREJA (BO.o/e popusta, na železnicah ofl 30. lullja do 11. avg« 1936) Velika gospodarska m kulturna revija! IndustrUa - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmetijska rai-stava - Pokušnja vin - velika 1£.ga" Bliski kongres - Jadralno In motorno letalstvo - Protl-plinaka obramba - Filatelistična rasstava.ln bona raamk zgodovina - Umetnost - Soeljalno »krbstvo. - Tujski promet - tena v obrti - Hodna revija - Akvarlstlina -Kunoerejska - Golobarska raistava - Kongresi Kon- certi ■ Šport - Veselični park na razstavišču. Mariborski otok, najlepše kopališče ▼ Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje... Gostoljubni, lepi Maribor... VaS vabijo! Lizbona, 29. julija, o. V južnih delih' Španije se opaža močno gibanje uporniških oddelkov. General Franco napreduje po izdelanem načrtu in zraTen zelo previdno. Najprej mora ve e ozemlje očiščevati' komunistov, zraven pa paziti, da ne- izziva po nepotrebnem spopadov, v katerih bi padle zanj predragocene žrtve. Dnevno prihajajo preko Gibraltarske ožine vojaki tujske legije iz španskega Maroka kljub aajstrožjemu nadzorstvu, ki ga izvajajo vlfdi zvfste vojne ladje na morju. Uporniki se še vedno drže na prelazih Giiadarrame r 40 km od Madrid m-so se zakopali v rove. Te čete čakajo le pomoč z juga, nakar bodo udarile na Madrid. Lizbona, 29. julija, o. General Molla je dal nekemu časnikarju izjavo, s katero skuša obrazložiti zastoj v napredovanju upornikov, češ, da bodo uporniki napadli Madrid šele takrat, ko bodo dobili zvezo z južnimi četami. To se bo pa zgodilo najkasneje v štirih dneh. London, 39. julija, o. Reuter javlja, da je general Franco e novimi oddelki tujskih legij prispel iz Maroka v Sevillo in irvršil zadnje priprave, nakar bodo njegove čete odrinile nad Madrid. 4 letala za upornike Borde»«x, 39. julija, o. Včeraj so na letališče v Bordeauxu prileteli 4 avijoni znamke »Fokker« iz Anglije. Prefekt tega departementa je letala zadržal, vendar go odletela naprej proti jugu, ker so imela vee listine v redu. Listine so se glasile na Lizbono. V mestu so se takoj razširile govorice, da so ti avijoni namenjeni za španske upornike, vendar je te govorice takoj zavrnil zastopnik angleške zračne linije, rekoč, da so ti aeroplani namenjeni za prodajo in da jih bodo rabila neka portugalska časopisna podjetja za prevažanje časopisov. Gll Robles upa... Lizbona, 29. julija, o. Včeraj je z angleško potniško ladjo prispel v Lizbono vodja španske ljudske akcije Gil Robles. Kakor znano, eo Gil Roblesa francoske oblasti izgnale iz Biarritza, kjer je bil na oddihu, nakar se je naselil v Boulogni. Od tam pa je odpotoval v Lizbono. V Lizboni jd dal časopisom izjavo, kjer je izrazil svoje prepričanje, 'da bodo revolucionarji strli vlado, ker imajo v oblasti vse poti in vse pomembne položaje okrog Madrida. Uporniki napredujejo polagoma le iz previdsnoti in po dobrem načrtu tir bodo v nekaj dneh po prihodu južnih čet od vseh strani obklii glavno mesto. Upor Abesincev ie ni strt Addis Abeba, 29. julija, o. V Abesiniji še vedno trajajo nemiri, ki jih povzročajo čete rasa Kase. Doževna doba je za te napade najbolj ugoina in morejo Italijani šele po napornem marširanju pregnati Abesince. Ceste so vse v nerabnem stanju in jih zato ne morejo uporabljati za motorizirane oddelke. Pred nekaj dnevi je številna četa rasa Kase napadla cesto med Addis Abebo in Desije in jo na več krajih razstrelila. Ko so pa na kraj prispeli Italijani, se je vnela huda bitka, v kateri je padlo več kakor 1000 Abesincev, Razdejanje v Massaui London, 29. julija, o. Na dan prihajajo strašne podrobnosti o eksploziji, ki je pretekli teien nenadoma izbruhnila v italijanskem pristanišču Mus-saua v Eritreji. Ob začetku abesinske vojne je Italija to pristanišče močno razširila, zgradila velika skladišča za bencin in municijo in tudi za živila ter odtod drigirala vojne operacije. Eksplozija je nastala v municijskem skladišču, nakar se je raztegnila nad bencinske rezervoarje in na lope, v katerih je bilo shranjenih veliko število bombnikov. Vse to je zgorelo, zaradi strašne eksplozije pa se je poruši! tudi del mesta. Vsi sumijo, da je to delo abesinskih vohunov, . »" rt-* , , . Zanimiva španska obletnica Leto 1836 x španski zgodovini! Toeao sto leti je divjala v Španiji pod viado Izabele meščanska vojna med liberalnimi progresisti in konzervativnimi karfisti. V avguste znamenitega leta pa, nekaj tednov po Karlovi smrti, je odstopilo v Parizu Thierovo ministrstvo, ker je keajj Ludvig Filip vložil proti že sklenjeni intervenciji tokrat svoj veto v korist španske levice. V Palestini zopet teče feri Jeruzalem, 29. julija, o. Ob proslavi 90 dni, odkar so Arabci začeti v Palestini Strajkati, Je prišlo do ponovnih spopadov med Arabci m angleškim vojaštvom. Nekaj tisoč Arabcev se je zbralo v okolici Jeruzalema in hotelo prodirati proti mestu. Močni vojaški odelki so se jim zoperstavili, začela se je srdita bitka, ki je trajala t5 ar. Po težkih žrtvah so se Arabci morali umakniti in jo jih na povratku zasledovali še aeroplani, ki so s strojnicami streljali na bežeče Arabce. Cvikl delavci stovtojo Atene, 29. julija, m. Ker je komunistični delavski sindikat na svoji sinočnji seji sklenil, da bo delavstvo stopilo v generalno stavko, je vlada ukrenita vse potrebna, da ne bi na. posameznih krajih prišlo do kakih nemirov. Radi tega je že od danes tudi vsa vojska v pripravnosti. Angllfa - zmagovalka v borbi za Davisov pokal London, 29. julija, o. Na včerajšnji tekmi *a Davisov pokal je Avstralec Ouist premagal Angleža Austina s 6:4, 3:6, 7:5 in 6:2. Anglež Perry pa je premagal Avstralca Craviorda s 6:2, &3 in 6^3. Na ta način je Velika Britanija tudi leto« obdržala Davisov pokal s tem, da je premagala Avstralijo s končnim rezultatom 3.-2. Metaksasova vlada do oktobra Atene, 29. julija, m. Po zadnji izjavi Sefulisa, v kateri šef liberalne stranke izjavlja, da politično stranke ne bodo jemale zaupanja, ki ga vživa predsednik Metaksas. Sedaj izgledada bo vlada Metak-sasa obstala še do oktobra, ko ji tudi potečejo zakonodajno pooblastila. Metaksasa je včeraj popoldne sprejel grški kralj Jurij H. Po odhodu z dvora je predsednik vlade demantiral vse vesti, ki so včeraj krožile o ostavki njegov« vlade. Poudaril je, da do sedaj še ne mieli podati, ostavke ter da bo ostal na dosedanjem ippstu vse ddtlej, dokler bo mu to nalaga dolžnost in vest. Kar se pa tiče be-dočnosti, o tem pravi Metaksas, da ne more ničesar določenega povedati. Z roko po sipi Ljubljana, 29. julija. Brivski moj6ter Kostotnaj Frane iz Tyrševe ceste je imel že svoj čas hudo nesrečo, tako da so mu morali amputirati nogo in ima sedaj leseno. Ko je včeraj šel počasi po tlaku, mu je nenadoma izpodrsnila Koštomaj je pri tem padel tako nesrečno, da je z roko zamahnil po neki šipi, jo strl, sebi pa prerezal žile na roki. Začel je močno krvaveti in takoj poklicani reševalci so ga morali prepeljati v bolnišnico. . S kolesom v delavko 20 letna delavka Cedilnik Ivana iz Domial je včeraj nič hudega sluteč šla z dela domov po cesti. V Hrastju pa je pridirjal neznan kolesar ter se z vso silo zaletel v delavko. Ta je s precejšnjimi poškodbami obležala na tleh, dočim je brezobzirni kolesar takoj skočil na kolo in zbežal. Verjetno pa ima tudi on znatne poškodbe. Cedilnik Ivano so prepeljali v bolnišnico. Poškodbe so zlasti hude na levi rami. Še dve nezgodi Šušteršič Jože, mali posestnik, star 42 let, iz Velike Krke, je imel smolo pri delu, tako da se je hudo poškodoval po glavi in se je moral zateči po pomoč v bolnišnico. — Hofer Franja, vdova po profesorju, pa je v Kranjski gori v gozdu padla in 6i pri tem zlomila levo roko. Tudi ona je morala v bolnišnico. Laza Markovič v Ljubljani Ljubljana, 29. julija. Včeraj in predvčerajšnjim se je mudil v Ljubljani znani prvak bivše radikalne stranke. Pri tej priliki se je sestal z nekaterimi svojimi prijatelji. Predvčerajšnjim zvečer je bila vsa družba, v kateri so bili tudi g. dr. Milan Korun in drugi, v Mo6tah pri Ljubljani. ,Jutru1: Javnost in mi ie nismo postavili pike! Ljubljana, 29. jul. Nesrečni fatum je danes ponovno obsedel glavno glasilo plemena dravobancev, ki je danes postavilo veliko in ovenčano piko na debato o krivcih letalske nesreče. Veselja, ki veje iz njegovega krika, mu seveda ne zamerimo in mu ga privoščimo tem bolj, ker se je le oprijel našega skromnega nasveta in se kar zadovoljil z zemeljskim rajem ter opustil kočljive parade v atmosferi in stratosferi. Očividno ga je poslalo vseh fatamorgan, fenomenov in sličnih tajinstvenih pojavov preveč strah in ga je njih mrzlega objema rešil službeni komunike. Zavidati to srečo, bi bilo greh, prav kakor bi bil neodpustljiv greh, če bi tudi mi piko razumeli drugače, kakor velik vprašaj. Raznih sorodstev z nekaterimi ustanovami ne bomo pogrevali, ker nam nikakor ne uide iz spo- mina sumljivo prodajanje prijateljstva med »Jutrom« in nekaterimi funkcijonarji Aeroputa. Če se »Jutro« tako vztrajno oddolžuje tudi za vsako drugo prijateljstvo, menda nam ne bo štelo našega prijateljstva do slovenske javnosti, ki terja temeljitega razčiščenja, v preveliko pregreho. Vso svojo plemenitost je »Jutrom izpričalo z stavkom, kjer se skuša braniti proti nekemu listu s tem, da mu naprti prismuknjenost. Kaj neki bi se zgodilo tistemu nesrečniku, ki bi se drznil kaj takega povedati o >Julru«, ki bi mu morda taka označba prej tudi dejansko pristojala. Tisti revež bi najbrže na svoji koži občutil plemenito božanje .ostankov orjunaških tolp in bi >Jutro< tako veliko dejanje nagradilo z enako pohvalo, kakor je vselej podobne krvave podvige. Zato naj nikar brezuspešno ne lepša svojega izpačenega obraza in zraven svojega pisanja. Enourna občinska seja Ljubljana, 29. julija. Včeraj popoldne je bila kratka seja mestnega sveta, ki se je začela ob petih, a je bila zaključena že pred šesto uro. Vodil je sejo župan dr. Juro Adlešič, v imenu banske uprave pa ji je prisostvoval dr. Kukman. V predsedetvenem poročilu je župan omenil predvsem letalsko nesrečo, ki je tako pretresla vse prebivalstvo naSe države, posebno pa ljubljansko meSčanstvo. Spominjal se je padlih žrtev, katerih spomin je občinski svet počastil s »Slava«. Nadalje se jj iipati v toplih besedah spominjal pokojnega kanonika dr Ivana Svetine, dalje Jerneja Ložarja in Andreja Ažmana. Nato je sledilo poročilo gradbenega odseka, ki ga je podal načelnik g. dr. Stele. Na dnevnem redu je bila zopet razprava o prezidavi Filharmonične družbe. Pritožili so se proti prezidavi štirje posestniki s Hribarjevega nabrežja. Po poročilu in kratki razpravi je občinski svet vse štiri pritožbe zavrnil kot neopravičene ter ho občina pozvala Glasbeno Matico, da izvrši prezidavo tako, kakor je bila v načrtu že odobrena. Vse umetniške izdelave pa bo nadzoroval mojster Plečnik. Nato so bile odobrene nekatere parcelacije, nakar je občinski svet razpravljal o postavitvi novih kioskov za trafike. Zaradi pritožb in po vsestranski proučitvi je občinski svet sklenil, da postavitev novih kioskov ne dovoli. Poročilo trošarinskega odseka — poročal je podnačelnik Babnik — je navajalo pritožbe dveh tvrdk, ki sta bili kaznovani z lOkratno globo zaradi tihotapljenja usnja in bombažnih tkanin v mesto brez trošarine. Občinski svet je obe pritožbi zavrnil kot neosnovani. Nato je g. Babnik poročal o pritožbi 28 gostilničarjev in lastnikov vinotočev ter delikates, ki so se pritožili proti predpisu davka na potrošnjo. Občinski svet je 16 pritožb zavrnil, dočini je dvema deloma ugodil, ker so se v teh primerih pokazale gole računske pomote pri zaračunavanju davka na potrošnjo (pavšal). V delokrogi; obrtno-tndustrijekega odbor* — tozadevno poročilo je podal načelnik Martinčič — je bilo izdanih več gostilniških koncesij, proti katerim gostilničarska zadruga ni ugovarjala. Sledilo je nekaj samostojnih predlogov, nakar je občinski svetnik Martinčič vložil naslednjo interpelacijo zaradi letalske nesreče: Dne 15. julija 1086 zjutraj se je ponesrečil aeroplan na našem letališču in to že drugič. Uradna komisija je glasom časopisnih vesti izjavila, da ni našla vzroka ter ugotovila, da je bilo vse v največjem redu s pilotom vred, kljub razbitemu aeroplanu in 7 mrličem, toda vprašala pa ni do danes tistih, kateri so «e zadnji e tem avijonom peljali. Kot edini vzrok navaja ljubljansko meglo. Ker je p av Ljubljani, kakor vsakdo ve, skoro vsak dan zjutraj nekaj megleno, bi ta ugotovitev znala škodovati tukajšnjemu zrakoplovstvu in tujskemu prometu. Podpisani interpelant, kateri se je zadnji večer pred nesrečo pripeljal s tovariši s Šušaka v Ljubljano z omenjenim avijonom, je pa prepričan, tla tiči vzrok nesreče drugje, zato si dovoljujem vprašati gospoda predsednika te visoke zbornice, kaj misli ukreniti, da se obvaruje interes našega mesta, ki mu izjave komisij škodujejo. Zupan dr. Adlešič je kratko pripomnil, da je sam prebral izjavo uradne komisije, ki pa ugotavlja, da ljubljanska megla ni edini vzrok letalske nesreče, temveč predvsem pilotaža. Sodna preiskava se še vrši, obenem pa se nadaljuje tudi uradna preiskava. Ta zbornica (mestni svet) pa ni poklicana, da bi presojala o tej zadevi. Sledila je še krajša debata o pobijanju delo-mrzništva. Župan dr. Adlešič je obljubil, da se bo mestna občina že v jeseni temeljito bavija s tem vprašanjem in bo skušala delomrzništvo in navadno potepuštvo kolikor mogoče zatreti. S tem je bil dnevni red seje zaključen. Litijski skavti na taborenju ?.c par tet sc prav pridno udejstvuje v Litiji skavtski steg, kateremu načeluje starešina Pleničar Franci. Duša vsega gibanja pa je načelnik stega Duško Pleničar, ki je skoro vso litijsko učečo mladež organiziral v skavte, ter prav posebno v velikih »ukancah« uvajajo v skavtizem mlajše člane. V letošnjih počitnicah se .je vsa litijska mladež tako rekoč odselila na litijsko polje, kjer so ustanovili svoje skavtsko taborišče, Utaboriti so se v trikot, kjer se izliva voda potoka Reke v Savo. Postavili so 5 večjih in mamiš*]!! šotorov, v katerih spi ponoči nad 20 skatov in volčičev. Naš poročevalec jih je na obisku ravno presenetil, ko so ob večernem zvomeniu molili angeljsko češčenje. Taborvodja Duško je rade-volje razkazal ves tabor. V šotorih imajo udobna ležišča, v vsakem šotoru ic montirana celo akumulatorska elektrika, sredi taborišča ie ognjišče, kjer gori »večni ogenj«. Zjutraj ob 6. uri vstanejo, nakar pol ure telovadijo, potem sledi umivanje, ob 7. uri je zajtrk, vsak dobi pol litra mleka in kruh, nakar pospravljajo ležišča, nato sledi »pregled« nohtov, ušes, vratu, menažk. čevljev itd., tako da se mladina navadi na red in higijeno že sedaj. Ob 8. uri je jutranji zbor, dvig državne zastave na drojj, ki ie daleč na okoli viden. Dve uri potem vezba vsa skavtska družina streljanje, metanje loka, signaliziranje, študij skavtske organizacije, nato se pa zakadi vsa družina v savske vode, kjer se kopljejo, plavajo in solnčio do kosila, ki ga pripravi sicer enostavno, toda prav okusno skavtski kuhar, kateremu seveda od časa do časa pomaga litijska gospodinja-mati skavta. Po kosilu sledi najtežje delo mladičev — celo-urni popolni molk. Tako vidimo te skavte kako leže ali sede, črtajo ali pa premišljujejo. Potem sledi zopet kopanje. Od 4. do 7. ure vsa družina »izleti« v bližnjo okolico, kjer prirejajo kakšne skupne igre.Na razpolago imajo ping-pong^ odbojko in druge take zabave. Nato sledi večerja, po večerji do 10. ure taborni ogenj »n zabava. Ob 10. uri morajo biti, razen straž, vsi v šotorih. Pri njih spi vsak včer po en starejši član, po navadi oče kakega skavta. Vsak obiskovalec tega sikavskega logora se podpiše v spominsko knjigo. Izdajajo tudi svoj tednik »Skavt na taboru«, založili so tudi knjigo »Skavt lil. reda,« iz katerega mladci črpajo znanje za skavtiizem. Nad glavnim stanom, največjim šotorom, je pritrjen skavski grb. Z eno besedo: taborenje ie vestno izvedeno, tako da se naša šolska mladež, ki se tega tabo-renia udeležuje, v skavtstvu samo pridobiva zdravje in voljo. Skupno se 5 krat tedensko udeležujejo sv. maše. Tako je po Kočevskem »Jugoslovani«. Nedavno je imelo tukajšnje »Kolo jugoslovanskih sester« svojo nacionalno prireditev. Značilno je, da je predsednica »Jugoslovanskih sester« ga. Roti, in da je menda tudi odbor večinoma nemški. — Torej približno enako, kot v tukajšnjem Sokolu do jeseni leta 1935, ko so radi spora z g. prot. Stražarjem izključili Kočevje. — Sicer je res, da teče v Kočevarjih nad polovico nasilno germanizirane slovenske krvi, zlasti v vodilnih, vendar so to le malo čudni »Jugoslovani«, zlasti z ozirom na mišljenje, o katerem je znano, da vlada med 99% Kočevarjev. Kaznovani so bili kočevski naborniki, ki so prišli k naboru okrašeni z jugoslovanskim in črnim trakom. Vendar enkrat! Silno mnogo je letos rajhovskih turistov po Kočevskem. Potrebno bi bilo nekoliko ostrejšega nadzorstva med njim povsod, zlasti pa v Borovcu. Krediti so prišli za nadaljevanje nove ceste iz Borovca na Inlauf. Cesta je bila sprva trasirana pod Inlaufom na Brigo, kasneje so jo speljali na hrib v bolj nemški Inlauf, namesto proti bolj slovenski Brigi. Koristila bo' predvsem rajhovskim hitlerjan-cem, ki bodo zdaj lahko prišli prav pod vrh svo jega letovišča Krempe. — Ali sta morda tudi za dovršitev te ceste, o katere dograditvi se je dolgo dvomilo, posredovala dva ugledna ljubljanska gospoda, o katerih je znano, da včasih ?a kakega zagrizenega Kočevarja posredujeta? Spremembe bi želeli Slovenci na našo šoli, da bi naše otroke učil slovenski učitelj, ne pa Kočevar, ki lepo število otrok, ki bi sicer šli v slovenski od: delek, spravi v nemškega. Sicer bi namreč Kočevarji ne imeli več pravice do nemškega jezika, ker jih je Irnmai Stalcerji pri Kočevju. 6 razredov — tako smo zadnjič čitali v »Slovenskem domu« — ima 113 nemških otrok v Kočevju. Pri nas pa ima 55 slovenskih otrok (zgolj slovenskih staršev, mešanci so v nemškem razredu) en sam razred. »Griiss Gott« — piše »Slovenec« od zadnje nedelje — da 60 pri nas pozdravljali potnike na Sušak. Naša vas ima baje štiri čistokrvne nemške družine, ki jim ne moremo ugotoviti slovenskega rodu (od teh je le eden priimek gotovo nemški); poleg teh je 13 čistokrvnih slovenskih in 12 mešanih družin. Gospod, ki je slišal pozdrav »Griiss Gott« v naši vasi, se je pač najbrž sam izdajal za Nemca in nemško pozdravljal ter tako širil nemško zavest med nezavednimi Slovenci. Želimo, da potniki-Slovenci v naprej delajo drugače. . Shrilj na Kočevskem. Eno leto so bili brez ve-ronauka otroci na naši osnovni šoli, ker g. ekspozit Oblak ne zna slovensko in zato kot veroučitelj ne odgovarja § 47. zakona o narodnih šolah. Prosimo g. nadzornika, da poskrbi, da se bo v bodočem letu tudi na naši šoli vršil pOuk v vseh premetih. Seveda ne tako, da bi se g. Oblaku kvalifikacija spregledala, da bi prišel v šolo samo ponemčevat, kar verjamemo, da bi prav rad storil. Dvojezična je bila že pred vojno naša ekspozitura mozeljskf fare. Danes je spet samo nemška, ker g. Oblak ne zna slovensko kljub temu, da je že tri leta v Sloveniji. Ker nas je Slovencev tri četrtine, bi želeli, da bi ostalo vsaj predvojno stanje. Če lahko Nemčija pošlje g. Oblaku mesečno lepe podpore za kakih 50 Nemcev, bi se moralo tudi v Jugoslaviji dobiti par sto dinarjev za slovenskega du-' hovnika, ki sicer pri nas ne more živeti. Tako pa se vrši po nemškem duhovniku (sinu slovenskega očeta) dobro premišljena germanizacija našega okoliša s smerjo proti Jadranu in z izrecnim poudarkom za Hitlerja. Iz Ljubljane se sliši, da bi se morale že v mesecu februarju izvršiti spremembe v vodstvu kočevskega zavoda za slepe. Se danes se niso izvršile; poštenjaki pa se sprašujejo, kdaj bo vendar popravljena gdč. Dobovškovi storjena krivica? Mnogo gnoja je moralo biti pri bivšem okrajnem cestnem odboru, ker je zdaj že druga revizija. Kdor pa obišče kak drug urad, dobi vtis, da bi bila še drugje potrebna velika nenaf>ovedana revizija za poslovanje, red, točnošt in snago v uradu. Zdi s« nam. di bi bila vsaj enkrat na leto potrebna kref>-ka brezova metla v vseh uradih pri nas. Žalostna pesem noža Sv. Ana v Slov. gor., 28. julija. V soboto 25. t, m. sta se v pijanosti pri kmetu Rokovcu Janezu na Ščavnici sprla dva razburljiva fanta, neki Drajzibner iz Lešan v župniji Apače io Golob Janez iz Ščavnice. Po daljšem prerekanju je Drajzibner jx>tegnil žepni nož in Goloba zabodel pod vratom. Golob je ranjen zbežal v drugo sobo in kri mu je brizgala po sobi na vse strani z velikim curkom, nato pa je padel j» tleh radi izgube mnogo krvi. Goloba so nato takoj prepel jali k zdravniku dr. Mateju v Apače, ki mu je nudil prvo pomoč in ugotovil smrtno nevarno poškodbo, odredil, da so ga takoj prepeljali v radgonsko bolniš-nioo. Malo pa ie verjetno, da bi Golob s tako nevarno rano ozdravel. Vsa naročila, tičoča se uprave ki uredništva »Slovenca« in »Slovenskega doma« sprejema zastopstvo »Slovenca« in »Slovenskega doma« za Slovenske gorice Rajh Joško, Sv. Ana v Slov. goricah. Žrtvi triglavske nesreče pokopani Maribor, 29. julija. 2e davno ni bil Maribor priča tako veličastnega pogreba, kakor včeraj, ko smo tu pokopali obe žrtvi planin s triglavske stene, Domiclja in Lett-nerja. Bila sta lo najboljša mariborska športnika, ki ju je vse jx>znalo in visoko cenilo tudi radi njune družabnosti. Kako sta bila priljubljena, pričajo nepregledne množice mariborskega in drugega občinstva, ki so se ves čas, ko sta pokojnika ležala na mrtvaškem odru na Pobrežju, valile tja, da pokrope in izkažejo zadnjo čast nesrečnim žrtvam. Vse mesto je bilo te dni zavito v žalost, vse je žalovalo in sočustvovalo z užaloščenima rodbinama. Nad 5000 ljudi je včeraj spremilo na zadnji poti jx>pularna športnika. Okoli ]>ol 5 poj>oldne so prinesli obe krsti iz kapele ter ju postavili drugo poleg druge, levo Lettnerjevo, desno Domicljevo. Ob Domicljevi krsti so se postavili njegovi nogometni tovariši SK Maribora, Lettnerjevo krsto pa sta obstopila spremljevalca na usodni plezalni turi, prijatelja Cizelj in Vodeb. Zadaj pa so se postavili smučarji in klubski tovariši. Za krsto so stali številni sorodniki obeh planinskih žrtev. Ko je duhovščina stolne in frančiškanske župnije pod vodstvom obeh župnikov, msgr. Umeka in p. Valerija Langerholza opravila pogrebne obrede in so pevci zapeli ganljivo žalostinko >Človek, glej«, se je razvil pogrebni sprevod. Za križem so korakali športniki nogometnih klubov Železničarja, Rapida in Maribora v popolni nogometni opremi s črnim florom na rokavu ter nosili kakih 50 prekrasnih vencev, ki so jih darovali sorodniki, prijatelji, športni klubi in druga društva Iz Maribora, Dovjega-Mojstrane in iz Ljubljane. Obe krsti so nosili tovariši športniki, Domicljevo nogometni tovariši iz SK Maribora, Lettnerjevo pa tovariša s jx)slednje ture Cizelj in Vodeb ter štirje smučarji. Za krsto so stopali sorodniki, zastopniki klubov Maribora in Rapida ter delegacija SK Maribora in Železničarja, za njimi pa člani ostalih društev. Častno so bili zastopani tudi gozdovniki, katerih člana sta bila pokojna. Za zastopniki društev so se vrstiti mnogoštevilni prijatelji in znanci ter ostala ogromna množica ljudstva. Sprevod je krenil od kapele proti grobnici Domicljeve rodbine, v katero so bili začasno položili tudi Lettnerja, ki ga bodo pozneje prepeljali v Inomost. Ko so duhovniki opravili ob grobu zadnje molitve, so se jmslovili od obeh žrtev v imenu SK Maribora g. Rodošek, , v imenu Rapida dr. Brandsteter, nato pa še frančiškanski župnik p. Valerijan Langer-jiolz in zastopnik gozdarsko-tehničnega urada Plojčnik. Ko so pevci zapeli jx>sebno žalostinko, se je polagoma začela ogromna množica jiogreb-cev razhajati. Mariborski »ringlšpil" izgine Maribor, 28. julija. 2e nad leto dni se jezijo Mariborčani in tujci nad »ringlšpilom« na Kralja Petra trgu, kakor so krstili hudomušneži tri prometne otoke, okrog katerih je treba vešče jadrati, če hočeš z vozilom z ene strani trga na drugo stran. Ko so bili ti provizorični, iz granitnih kock sestavljeni otoki postavljeni, smo se tolažili, da bo trajalo jedva 14 dni, da se v praksi preiskusijo, potem pa bomo kar začeli s končno ureditvijo trga. Praksa je pokazala takoj prve dni, da bi bilo bolje, če bi iz treh nastala samo dva otoka in tak je bil potem načrt, ki je šel na bansko upravo v Ljubljani. )e pa pri nas na severni meji že tako, da v Mariboru obračamo, v Ljubljani na banske upravi pa obrnejo. Tako smo čakali nad leto dni, predno je prišla komisiiia iz Ljubljane ogledat si naš »rmalšpil«, ki smo ga vsi že zdavnaj obsodili. Tudi gospodom od komisije ni ugajal, kar nas je močno razveselilo, ker smo mislili, da bo prišla rešitev tem hitreje. Zopet smo čakali, šle v Ljubljano depuiacije stanovalcev na Kralja Petra trgu, pisalo je o tem časopisje in končno smo vendar dočakali rešitev: Kralja Petra trg se mora spraviti nazaj v stanje, kakor je bilo pred postavitvijo teh poskusnih prometnih otokov, predložiti pa se morajo novi načrti. Sedaj bo o njih ponovno sklepal občinski svet, sestavili pa se bodo v sporazumu s prizadetimi stanovalci trga in upamo, da bodo v doglednem času izgotovljeni, tako da bomo lahko Kralj« Petra trg, ki kar kriči po regulaciji, primerno uredili vsaj drugo leto. Prav primerno pa bi bilo, če bi nam Ljubljančani pustili, da si maše trge uredimo po naši uvidevnosti in našem okusu, kar bo tudi ceneje, ker bi odpadli stroški za komisije, šlo pa bi najbrž tudi hitreje! Velik uspeh mariborskih kurjerejcev Maribor, 28. julija. Mariborski kurjerejci so znani po vsej državi. Njiihove štajerske kokoši, ki jih znajo tako vzorno gojiti, so jim prinesle ta sloves. Sedaj pa so doživeli novo laskavo priznanje. Kokoške iz njihovih kurnikov so bili določeni, da reprezenti-rajo našo državo na velikii mednarodni razstavi perutnne v Leipzigu v Nemčiji, katere se udeležuje ves svet. M ar bor sk s kurjerejska zadruga je poslala na razstavo tri rodove »Štajerk«, in sicer en rod rjavih, rod belih in rod grahastih. Vsak rod obstoja iz več kokoši in petelina. Najštevilnejši je rod najbolj tipične štajerske pasme — rjave kokoši, za katerega so dali razstavljala' v Leipzigu celo voliero na razpolago, kar je sila laskavo priznanje, ker je takih volicr samo 12 ter so jih dobili samo redki zemski rejci. S tem so Nemci podčrtali važnost naše štajerske kokoši, ki jo smatrajo za avtohtono jugoslovansko kokoš ter jo v Nemčiji tudi žc dobro poznajo po izvrstnem mesu, katerega pošljejo mariborske tvrdke na leto več vagonov. Kurje družine, ki so bile namenjene za razstavo, so poslali rejci iz Maribora v Novi Sad, kjer so bile najprej razstavljene na poljedelski izložbi, potem pa so nadaljevale dolgo potovanje z donavskim parnikom do Regensburga in od lam z ždeznico v Leipzig. Ljubljanski otrok v zavetišču | Ljubljana, 29. julija. Moderno življenje, ali bolje rečeno životarjenje, katerega glavna vsebina je v večnem pehanju za skromni in negotovi kruh, je že skoro popolnoma ubilo družino. Nekateri sploh ne morejo več vzdrževati družinske skupnosti, drugi pa so za to domačnost že iz davne dobe, izgubili smisel in voljo. Iz te miselnosti se je pojavila misel otroških zavetišč, ki so sicer zelo pomanjkljiv nadomestek za družinsko življenje, vendar pa boljši kot ulica. Ker otrok ne more na ulici in v pohajkovanju čakati izboljšanja dospodarskih in družinskih razmer, v katerih bi bila domača družina njegovo najboljše zavetišče, so se že po vseh večjih mestih ustanovila dnevna otroška zavetišča, kjer otrok prizivi svoj prosti čas pod vestnim nadzorstvom in pod skromnimi vzgojnimi vplivi, če je že življenje tako, da se starši čez dan z njim ne morejo ukvarjati. Tudi Ljubljana ima nekaj takih zavetišč, na Taboru, pri sv. Florijanu in v Šiški, v katerih so med šolskim letom dobivali otroci ves dan izven doma zaposlenih staršev bivališče in hrano, to je, kosilo in popoldanski prigrizek. Prejšnja leta so se ta zavetišča z začetkom počitnic zaprla, letos pa so vse otroke, preko 43 po številu, ki so med letom obiskovali zgoraj navedena zavetišča, združili v zavetišču na Taboru, ki je izmed vseh menda še najboljše, vsaj po zunanji opremi. Gotovo je, da so taka zavetišča v počitnicah, ko otrok ne gre niti v šolo in tudi ni zaposlen s pripravami na šolo, še bolj potrebna, kot pa med letom, saj ga je cel dan treba varvati, da ne zaide na ulioo in da mu počitniški meseci ne minejo v jx>hajkovanju. Zavetišče na Taboru je najlepše, kar jih naše mesto premore. Ima dve lepi sončni sobi, v prvi je učilnica, v drugi j>a obednica. Obe sta zadostno opremljeni z namenu odgovarjajočo opravo. Otroci se zbirajo v njem sedaj, v počitnicah, od 8 zjutraj pa do 5 popoldne. Ves dan jim hitro mine na prostem v najrazličnejših igrah, ki si jih more izmislili otroška iznajdljivost in za katere imajo v zavetišču na razpolago tudi dovolj orodja in igrač. Tudi v deževnih dnevih se ne dolgočasijo, ker se do mile volje lahko zabavajo tudi v notranjih prostorih. Zavetišče ima tudi majhno knjižnico, ki obsega okrog 80 mladinskih knjig in časopisov, katerih se vedoželjni in resnejši otroci tudi pridno poslužujejo. Ves dan, ob lepem ali grdem vremenu, je v zavetišču vse živo in ako bi človek gledal ta glasni »živžav« samo od daleč, bi skoro dobil vtis, da so otroci našli popolno nadomestilo za doni in starše. Ako pa stvar pogledaš od bližje, boš kmalu videl, da je to samo zasilna rešitev iz sedanje socialne zadrege, ki pa trajno ne bo obvarovala človeštva — med človeštvo spadamo tudi Slovenci, tudi Ljubljančani — pred vedno večjo stisko, v kateri bo treba čim dalje več zavetišč, ker bo čim dalje manj doma. Ako pa se bodo vsi otroci vzgajali zgolj j>o zavetiščih in bodo k staršem hodili samo na prenočevanje, bo malo dobro vzgojenih ljudi. Natančnejši pogled v življenje zavetišča ti kmalu odkrije zavist m surovost, ki spremlja na videz naivno in prostodušno igranje otrok, česar tudi v družini ni mogoče popolnoma izkoreniniti, razočaran boš obstal, ko se ti bo iz sumljivih jx>gledov in lističev z dvoumno vsebino odkrivala ne samo nezdrava mladinska erotika, ampak že nevarna pokvarjenost, ki jo potrjujejo še sumljive besede in poulične krilatice, odkrilo se ti bo pa tudi, da učiteljica, ki vodi in nadzoruje zavetišče, ni mati in da na te začetke krivih poti nima tako velikega vpliva, da bi jih izravnala in izpeljala v pravo smer, kakor bi to mogla prava in dobra mati. Toda mati je v tovarni ali v pisarni in mora ves mesec zbirali denar za večerjo in zajtrk in najemnino za stanovanje, kamor hodi otrok pre- nočevat. Čudno je to moderno življenje: Na eni slrani zahteva toliko idealizma od učiteljic do tujih otrok, na drugi strani pa materam jemlje priliko, da bi pokazale naravni idealizem do lastnih otrok. Z vzgojnega stališča tudi to ni mogoče, da v zavetiščih žive otroci obojega spola, dečki in deklice, v starosti od 8.—14. leta skupaj, čeprav je gotovo velika razlika v razvojni stopnji med 8 letno deklico ali 14 letnim dečkom in obratno. Taka skupna vzgoja je možna sicer v družini, pred očmi očeta in matere in je tudi najbolj naravna, toda zavetišče ni družina. Zato bi bilo vsekakor potrebno, da se zavetišča ozirajo na spol in starost svojih oirok, s 14 letno deklico gotovo ni mogoče jx>stopati tako, kakor z 8 letnim dečkom. Velika vzgojna pomanjkljivost je tudi v tem, da se lo edino zavetišče ki je odprto tekom počitnic, nahaja na javnem telovadišču, kjer telovadijo odraščeni moški in ženske v telovadnih oblekah pred radovednimi očmi spoznanja željnih otrok, kar vsekakor na nje ne vpliva blagodejno. Poleg dosedanjih zavetišč, med katerimi posebno zavetišče pri sv. Florijanu jx>polnoma nič ne odgovarja svojemu namenu, čeprav ima morda najbolj idealno in do skrajnosti požrtvovalno vodstvo, bo vsekakor treba misliti še na vsaj eno novo zavetišče. Na Ledini n. pr. šola nimi niti vrta, niti telovadišča, zraven pa je še dovolj mestnega sveta, ki bi se z malenkostnimi stroški dal porabiti za otroško zavetišče. Prvi pogoj, da zavetišče vsaj nekoliko služilo otroku v odmor in okrepitev zdravja in da bo tudi vzgojno nanj dobro vplivalo je, da je zdravo, svetlo in prostorno. Ako tega ni, še bolj idealno vodstvo ne pomaga veliko. Zato se moramo kar čuditi, da je pri sv. Florijanu zavetišče že toliko let v prostorih, ki niso najbolj primerni. Menda bo najbolje, ako se to zavetišče popolnoma opusti in preseli v druge, primernejše prostore. Metlika Metlika, 28. julija. Odlikovanje. V nedeljo, dne 26. julija se je vršilo v podružni cerkvi metliške župnije na Možakovem običajno vsakoletno magdalensko žeg-nanje. Za vse okoliške vasi je tako žegnanje velik praznik. Ob takih prilikah pridejo prijatelji in znanci iz sosednih krajev na obisk in pomenek, kajti tudi pri mizi se ob takih dnevih v Belo Krajini pozna, da je žegnanje. Ob priliki letošnjega magdalenskega žegnanja na Božakovem je prišlo v sosedno vas Zelebej k članu banskega sveta g. Nemaniču lepo število prijateljev. Med te prijatelje, ki so bili zbrani iz bližnje in da! j nje metliške okolice, je bil povabljen tudi okrajni načelnik g. Kaki s soprogo in hčerko. Med slavnostnim obedom in dobrim razpoloženjem vseh gostov se je dviignil g. okrajni načelnik ter v laskavih besedah sporočil g. Nemaniču, da visoka kraljevska hiša pozna njegovo nesebično delo za bedno belokranjsko ljudstvo. V priznanje vseh njegovih zaslug za prospeh belokranjskega gospodarstva mu prinaša odlikovanje reda sv. Save 4. razreda. Po končani čestitki je g. okrajni načelnik osebno pripel odlikovanje odlikovancu. Vsi povabljeni gostje so g. Nemaniču iskreno čestitali. V imenu navzočih gostov sta med drugimi čestitala su-horski g. župnik in metliški g. kaplan. Vsem številnim čestitkam, ki jih prejema g. Nemanič v teh dneh, se pridružujemo tudii mi ter kličemo: Bog vas živi, g. Nemanič! Bog daj, da bi še mnogo let delovali za dobrobit belokranjskega ljudstva! Ljubljana danes Koledar Sreda. ‘29. julija: Marta. Četrtek, 30. julija: Abdon in S. * Nožno sIužIm) imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va c. 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, šelenburgova ulica 7. * Avtoizleti: 3.-7. avg. na Dunaj, 3.—lt. avg. v Berlin, 7.—avg. na Groasglockner, 22.-28. avgusta na vsa jezera Salzkaniinerguta. Prijave: Izletniška pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45. Počitniška kolonija mestne občine ljubljanske v Mednem se vrne dne 30. julija 1936 ob 16 popoldne na glavni kolodvor. Starši se pozivajo, da prevzamejo svoje olroke-koloniste na glavnem kolodvoru ob zgoraj označeni uri. — Mestno poglavarstvo v Ljubljani. Zveza za tujski promet v Sloveniji — »Piitnik« — Ljubljana sporoča potujočemu občinstvu, da bo avgusta meseca njena centralna biljetarmca v Ljubljani v Gajevi ulici, ob nedeljah m praznikih za-prta. . . Železniški upokojenci, ki so elani bolniške blagajne drž. prometnega osebja, naj se zglase vsak pri svoji edinici, kjer dobe nadaljna navodila. Vsak naj prinese s seboj članski list Bolniškega fonda in izjavo sledeče vsebine: Podpisani izjavljam, da moja žena nima nad 1000 Din mesečnih dohodkov od premoženja ali zaslužka. — Za one, ki spadajo v področju postaje Ljubljana, glavni kolodvor, je termin od 12. do 24. avgusta 1936. •Avtomobilistom v vednost! Sekcija prodajalcev bcucina na drobno (potoni črpalk) v Ljubljani je soglasno sklenila, da v četrtek, dne 30. t. m. opoldne, dokler ni rešeno sporno vprašanje s petrolejskim kartelom, zaprejo njeni člani v Ljubljani in Št Vidu bencinske črpalke. Avtomobilisti naj se torej pravočasno založijo s potrebno količino bencina. Nadaljnja pojasnila sledijo. Odbor. Zasebnim in trg. nameščencem Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije poziva svoje članstvo, a ' udeleži danes pogreba pokojnega drustvenega cU.- na Gustava P i 11 e r 1 a. Pogreb bo £ollb popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnibiute. Radio Programi Radio Ljubljana r, j o« i.itUn- 12 00 Pustni donskih kozakov (nvošifrms "Faro&ita," vrenj« 13.00 Cm, spored, obve- uis Vse mogoče, kar kdo hooc (plošče no željah) lim Vrrnic bor°n lo!o(l Cm, vreme, poroSiJa. spored, ii .Ltiio lV.-Ul Nacionalna ura: Naša narodna )x*eet Srlf »vStoVio vatno (Davorin Umvljen) 10.50 Pri.pm.vc 2500 leti (B. Viikt/or Pirnat) 20.10 Na Imairjetno poro! (R. prof. France Plamina) 2D.S0 Prano« siTfontfinnsa koncerta h lS>hrne - Dirl«ent Joaiip Eaiia 32.00 Ca«, vreme poa-oMa. spored 22.20 Fantje na vasi. Drugi programi SRKDA, 20. .jiiliija. Relprtid I: 19.30 Narodne p«emi gn.Sft Humoristični 6asopie 21.80 Radijski orkester — Bel prod II: 20.00 BerliLu v ofich jug*liak — prosjak Berlina) 22.30 Plesna glasba (te Konn©HW««terhaimnn) Beromiinstcr: 20.00 Godalni kvartet 20.25 Zborovski kcwi-oert 21.40 Svicarwtol veder. Šah na »Mariborskem tednu" Maribor, 28. julija. Ob priliki zadnjega obiska je bivši svetovni prvak v šihu dr. Aljehin izrazil zalo laskavo priznanje mariborskemu iahu, ki zavzema vidno mesto v jugoslovanskem šahu sploh. Zato ni odveč da bodo mariborski šahisti priredili v okviru letošnjega jubilejnega »V. mariborskega tedna« veliko šahovski prireditev, ki jo bo predstavljala medmestna Šahovska tekma Graz-Manbor na dvanajstih deskah. Tekma se bo vršila 9. avgusta v spodnji^kazinski dvorani od 9—13 ter od 14.30 16.30, Igrali bodo po načinu 18 potezno uro. Mariborski šahisti bodo imeli v graškem moštvu zelo močnega nasprotnika. Moštvo iz uraza postavi Landesschachverband fiir Steiermark, v kate rem je samo iz Graza včlanjenih devet klubov. Na prvi deski graškega moštva bo igral najbrž Krass-nig, član avstrijske olimpijske ekipe. Igrali bodo na-dalje tudi Berghotfer, Schenkirzig, Polzer, vinnkler, Seidl, Fink, Wesener, Miiller, Seldneyer in dr. Imenovani so najboljši šahisti Avstrije, zato bo ta medmestna šahovska tekma gotovo zelo najdeta in nad vse zanimiva. Tudi Maribor bo postavil svoje najmočnejše moštvo, le žal brez dr. Lippaija, ki je pri vojakih, in Lešnika, ki je na nacionalnem šahovskem turnirju v Zemunu. Mariborski šah bodo zastopali: prof. Stupan, Ostanek, Konič, 'Kukovec, Bien in Lopkov od MŠK, Babič, Fischer, Albaneže in Golež od šahovske sekcije SK Železničarja, Lukež, Kuster in Gobec od šahovske sekcije UJN2B ter Kobljar od SK Slavi je. Za to šahovsko prireditev na »V. mal riborskem tednu« bodo skušali pridobiti velemojstra Pirca in znana matadorja sodnika Kramarja ter Poljanca iz Ljutomera. Omenimo naj, da se bodo pripeljali z avstrijskim šahovskim moštvom številni kibici z več avtobusi, kar bo gotovo povzdignilo zanimanje za tekmo. Po končani tekmi bo skupna družabna večerja. Umor na Radoviči? Metlika, 28. julija. Danes dopoldne se je bliskovito razširila po Metliki žalostna novica, da je Juoglička na Radoviči postala žrtev nasilja. Poklicani zdravnik cjr. Gustav Omahen je dognal; da je smrt nastopila radi rane, ki jo ima pokojna na glavi, zato je takoj obvestil orožnike in prepovedal vsak vstop v sobo, kjer se je izvršilo dejanje. Ljudski glas pravi, da je bila pokojna odlična mati, z možem pa se nista razumela in da je bilo večkrat slišati v hisi prepir. Celo to vedo povedati, da je mož po dejanju r®ke*: »Da ga je sam hudič premotil, da je to naredil « Pokojna je imela sina edinca Jožeta, ki je v nedeljo dopoldne ix>lagal pomočniški izpit za ključavničarja. Obljubil je tudi, da 6e bo takoj v ponedeljek vrnil na delo, pa ga do danes še ni. Izučil se je ključavničarske obrti pri g. Cimmermanu Bozi-daru v Metliki. O uspehu preiskave bomo poročali Poletje - čas izletov v gore Vsako leto zaznamujemo zelo številne gorske nesreče, ki se v veliko slučajih končajo s smrtjo. V poletnih mesecih prinašajo naši časopisi skoro redno kratke notice kakor: »Zopet nova žrtev Kamniških planin?c, ali »Smrtna nesreča v Triglavski severni steni« in podobno. Večinoma mlajši ljudje, ki so podjetnejši in drznejši od umirjenih, previdnih zrelih ljudi. Časopisi prinesejo nekrolog idealnega fanta, ki je obetal Se mnogo, ki je žo postajal opora osivelemu očetu in materi, pa je z razbitimi udi obležal v samotnem skalnem žlebu razorane stene. Gorske kavke so s svojimi prodirnimi klici opozorile rešilno ekspedicijo na mesto, kjer je ležalo nepremično, skaženo truplo. Roke so trgale encijan, rododendron, planike, možje so v vreči prinesli truplo nesrečnega fanta v dolino, sonce je sijalo kakor prej. Ko so peli pevci na gorskem pokopališču, je po odkritih glavah šaril veter, ki je prinesel razkošnega duha s prešernih pšeničnih polj. Edino beli, krstam podobni oblaki, ki so nejiremič-no in otožno ležali na vedri nebeški sinjini daleč tam ob obzorju, so spominjali na smrt; na konec nekega življenjskega pota. Vsako leto se na ta način izteče nekaj človeških usod. Zanimivo pa je, da prav one vrste, kjer bi najbolj pričakovali kakšnih nesreč, kažejo razmeroma zelo malo smrtnih primerov. Plezalci, ki skoro vedno, vsaj na prvenstvenih turah izpostavljajo svoja življenja smrtni nevarnosti, so začuda trdoživi; le redko, redko beremo v časopisih poročilo, da se je v tej in tej steni ubil ta in ta plezalec. Še redkeje, da bi se bila ponesrečila oba. Edini primer znamenitega in izkušenega plezalca, ki se je smrtno ponesrečil, poznamo v ar. Klementu Jugu, toda tudi ozadje njegove smrti je še do danes zagonetno in najbrž ne bo nikdar docela razjasnjeno. Treba pa je takoj pripomniti, da je dr. Jug plezal sam in sicer smer, ki še dandanes velja za zelo težko, potem, ko sta jo izvršila do konca naša plezalca Pavla Jesihova in Gostiša. Nesrečnemu primeru je pripisati dejstvo, da se je ubila partija Bračič-Brandt v severni triglavski steni, prav tako je tudi s Topolovcem, vendar bi v tem primeru prav gotovo očitali nekoliko neprevidnosti njegovemu spremljevalcu Dereggiju, ki svojega, še ne povsem izvežbanega tovariša ni navezal na vrv. Gotovo pa je Topolovčeve smrti bila kriva tudi nenadna vremenska sprememba, ki je oba plezalca zalotila sredi najtežjih mest, že blizu vstopa iz severne triglavske stene. Nekoliko pozneje se je na Turncu pri Šmarni gori smrtno ponesrečil še drugi član partije, Dereggi sani. Vendar, kakor že rečeno, se plezalci le redko smrtno ponesrečijo. Večina smrtnih nesreč pri nas ne gre na rovaš sten, ampak se dogode na markiranih potih ali pa pri nabiranju planik. Največkrat je kakšne nesreče krivo strmo snežišče, ki ga turist ni bil vajen. Nekajkrat so se tudi odtrgale skale, ki so ubile turiste (spomnimo se samo tragične nesreče na Kočni!). Obilno deževje je razrahljalo skale, te so se oddrobile in tragično naključje je hotelo, da so prav v tem trenutku pasi-rali ogroženo mesto ljudje. Na vsak način je *torej treba razlikovati med nesrečami, ki se jim s previdnostjo in po lastni moči da izogniti. Dostikrat je nesreče kriva neizvežbanost, nezadostno poznavanje terena, nezadostna oprema, prevelika predrznost kakor tudi čezmerna boječnost in plašljivosl (»cagavost* kakor pravimo). Brez nadaljnega pa lahko mirne duše zatrdimo, da je v ogromni večini nesrečnih slučajev, ki so se končali s smrtjo, tudi ponesrečenec indirektno nekoliko pripomogel k nesreči z enim od onih faktorjev, ki smo jih bili pravkar gori omenili. Vsi ti faktorji pa se dajo odstraniti, popolnoma eliminirati. Zalo hočemo v naslednjem, da po svojih močeh pri tem eliminiranju sodelujemo, podati nekaj kratkih nasvetov, ki bodo marsikomu sedaj, ko je gorska sezona sredi polnega razmaha, prav gotovo dobrodošli, če se bo po njih ravnal. (Nadaljevanje jutri.) Romajmo v Stično! Proslava obletnice n. evharističnega kongresa za Jugoslavijo in 800letnice obstoja stiškega samo stana. Že dur 30. maja letos je prev/, vladika ljubljanski s poslanico, ki jo je objavil med drugimi tudi »Slovenec«, povabil vse katoliške Slovence v naS slovenski Clairvaux, v Stično na Dolenjskem, da bi tam v mogoč™ verski manifestacija obnovili spomin na veličastje II. evharističnega kongresa 7.a Jugoslavijo, obenem pa na čim dostojne jii način proslavili 800 letnico naj st ar e j še samostanske naselbine na naši zemlji, t. j. cisteri-janskega samostana v Stični. Od takrat dalje se vršijo za te slovesnosti, ki bodo v glavnem v dneh 15. in 16. avgusta, živahne priprave. Vodi jih posebni pripravljalni odbor, ki mu je stiiki opat mil. g. g. dr. Avguštin Kostelec predsednik, podpredsednik g. dr. Alojzij Žitko, tajnik pa g. Vinko Zor. Glavna teža dela pa leži na ramah samih neumornih belih menihov v Stični. Spored proslave je sledeč: V nedeljo dne 9. avgusta mladinski dan. Prirejen bo po vzoru velikega mladinskega nastopa, ki se je vršil lam 29. junija na ljubljanskem Stadionu, le da se bo stiškega dne udeležila predvsem mladina z obližnjih dekanij. V soboto 15. avgusta (Veliki šmaren) se začnejo prave jubilejne slovesnosti, in sicer: ob petih popoldne bo pred stiškim kolodvorom sprejem cerkvenih in svetnih doatojonstvnikov, ki bodo jubileju prisostvovali. Po sprejemu bodo fan-faristi, konjeniki in kolesarji spremljali v sprevodu dostojanstvenike k približno pol ure oddaljenemu st iškemu samostanu. Tam bo ob šestih zvečer slovesni začetek jubileja s slavnostnim govorom krškega škofa prevzv. g. dr. Josipa Srebrniča. Po govoru bodo litanije z ljudskim petjem in blagoslov. — Ob osmih zvečer bodo domači fantje pod milim nebom ob samostanski cerkvi uprizorili mogočno fantovsko slavnostno igro »Jurij Kozjak«, ki jo je za to priliko v duhu novega krščanskega teatra napisal prof. Niko pomikati od cerkve na hrib Vinograd sprevod Kuret. — Okrog desete ure ponoči se bo pričel mož in fantov. Z baklami v rokah bodo med petjem in molitvijo spremljali Naisvetejše po cesti, ki so jo za to priliko s kulukom zgradili stiski verniki na wh hriba, kjer bo opolnoči govoril novomeški prošt mil. g. Karel Čerin. Po govoru bo polnočnica z ljudskim petjem. Med polnočnico bo skupno sv. obhajilo, pred katerim bo može in fante nagovoril ljubljanski škof prevzv. g. dr. Gregorij Rožman. Po polnočnici ostanejo možje in fantje do jutranjega svita na hribu. — V samostanski cerkvi bo istočasno polnočnica za ženske. V nedeljo dne 16. avgusta bo glavni .jubilejni dan. Ob šestih zjutraj bo v cerkvi pon Mikal na sv. maša z govorom lavantinskega knezoškofa prevzv. g. dr. Ivana Tomažiča. — Ob osmih zjutraj bodo stanovska zborovanja, in sicer: za žene na notranjem samostanskem dvorišču, za dekleta na zunanjem (cerkveneml dvorišču, za može na planem pod stisko ljudsko šolo, za famte pa na sejmišču. — Ob devetih dopoldne se zberejo vsi romarji na prostranem ccrkvenem dvorišču, kjer bo na prostem govoril ljubljanski škof in kjer bo nadškof prevzv. g. dr. Anton Bonaventura Jeglič daroval slovesno škofovsko mašo, med katero bodo beli menihi skupno z ljubljanskimi bogoslovci in bližnjimi pevskimi zbori izvajali vedno lepo koralno mašo »Missa de Ange-lis«. Po tej jubilejni božji službi bo istotam mani-festacijsko zborovanje. — Ob pol dveh popoldne pa se bo pričela glavna jubilejna procesiji z Najsvetejšim. Po procesiji bo na cerkvenem dvorišču zaključna slovesnost z litanijami, posvetitvijo in blagoslovom. O Stični, o njenem blagodejnem vplivu na naše versko .in narodno življenje bomo v prihodnjih dneh še marsikaj slišali. Saj je bilo to sveto mesto med nami kljub neprecenljivemu delu, ki ga je za naš narod in našo zemljo izvršilo, le malo znano. Na nas vseh je, da se za stiske dni pripravljamo. Dolenjci in Belokrajnci noj se po vsa obvestila obračajo neposredno na župni urad v Stični, Notranjci, Gorenjci, Ljubljančani in Štajerci pa dobijo vsa potrebna navodila in pojasnila pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Opozarjamo na radiofonski prenos iz Stične, ki se bo vršil v nedeljo 2. avgusta po sledečem redu: Ob 9. uri dopoldne prenos verskega govora in koralne maše; ob 10.45 reportaža iz samostana (opis, življenje, delo, razgovor z nadškofom Jegličem itd.); pooldne ob 5. uri v okviru kmetijske ure gospodarska reportaža pod naslovom »Gospodarska slika Stične«, vodita gg. Ludvik Puš in inž. Oto Muck, Vprašanje celjskega mestnega muzeja Strokovna izjava konservatorja dr. Steleta. Celje, 27. julija. Že precej časa je že zelo pereče vprašanje prostorov za celjski muzej. Posamezne zbirke so v teku let zelo narasle, dosedanji prostori so pa deloma primerni deloma pa absolutno premajhni. Zato je sedanji mestni svet že takoj v začetku načel tudi vprašanje, kje dobiti primerne in dovolj velike prostore za muzej. Ker posebno v takih vprašanjih, kjer gre za daljšo dobo, naglica ni nič prida, moremo delo sedanjega mestnega sveta le pohvaliti. Z nakupom Kvaternikovega posestva v Medlogu za mestno zavetišče je pa nastalo vprašanje, kaj storiti s hišo, v kateri je bila do sedaj mestna ubožnica. Župan g. Mihelčič je zato naprosil konservatorja g. dr. Steleta, naj bi si o priliki ogledal hišo, v kateri je bila 'io sedaj mestna ubožnica in povedal svoje mnenje, v koliko bi utegnila biti ta hiša primerna za mestni muzej. Na zadnji seji mestnega sveta je župan g. Mihelčič firebral strokovno izjavo konservatorja g. dr. Ste-eta o omenjeni hiši. Ta izjava se glasi: Poslopje mestne ubožnice obstoji iz treh delov: 1. Iz kapele, ki s svojo poligonalno apsido sega na trg za opatijsko cerkvijo in tvori z vhodom v ubožnico vred prav prijeten zaključek trga na tej strani, 2. iz enonadstropnega prizidka med tem vhodom in bivšim mestnim obzidjem in 3. iz glavnega enonadstropnega trakta, ki se razteza kot podaljšek kapele vzporedno nekdanjemu mestnemu obzidju, tako da nastane med njim in obzidjem proti ogel-nemu stolpu ozidja odprto dvorišče, katero je danes zatrpano s pritiklinskimi stavbami, ki ga zelo kvarijo. Za zvezo med prostori v nadstropju služi lesen hodnik. Glede notranjščine sem ugotovil tole: Kapela je lep, čeprav močno zanemarjen, baročen obokan prostor, ki ga krasi dober lesen oltar iz okr. 1. 1800. Prižnica bi se lahko odstranila, ker je brez vrednosti. Ohraniti pa bi bilo treba zanimivo sliko sv. Florjana, ki visi na vzh. steni. Na oltarju sta dve čedni vezeni blazini, MeJ kapelo in stopnicami, ki vodijo v nadstropje glavnega trakta, je ozek prostor, ki ima zazidan, v loku narejen spoj z njo in bi se v slučaju adaptacije za muzej lahko z njo zopet združil. V prizidku ob zidu so na razpolago večji, posebno v nadstropju dobro osvetljeni prostori. V glavnem traktu se v pritličju odlikujeta po lepi arhitekturi predvsem dva prostora, katerih eden je opremljen z lepim renesančnim obokom V nadstropju je vrsta večjih in manjših prostorov, ki so zadostno razsvetljeni in ‘dobro proporciionir.ini. Dvorišče z ostanki ozidja in lesenim hodnikom v nadstropju bi po odstranitvi vseh pritiklin, ki ga sedaj kvarijo, zadobilo prav dostojno miljejsko razpoloženje, ki ga povečuje posebno pogled na impozantni ogelni stolp. Ohranitev ubožnice bi, ako bi bila v stanu, kakor ga zasluži, naravnost v interesu turističnega Celja, ki je že precej izropano. Vhod. kapela, obokani prostori v pritličju in dvorišče so gotovo spomeniške vrednosti, ki bi jih ne kazalo brez posebne potrebe zavreči. Kar se tiče načrta, da se tu namesti muzej, po pregledu te stavbe to misel pozdravljam, ker sem prepričan, da bi bili prostori dostojni zadosti in verjetno celo mikavni. V kapeli in sosednjem prostoru bi se hranila cerkvena starina, v nadstropju bi se razvrstil prazgodovinski in antični muzej, ki sta za Celje najbolj važna. En večji prostor naj bi se rezerviral za celjske lokalne spomine, pritličje pa bi nudilo zadostne prostori za lapidarij, večji kipi bi se lahko postavili tudi pod lesenim hodnikom ob steni, saj bi bili zavarovani. Če si muzejsko društvo zariše točen delokrog in izločijo n. pr. narodopisne zanimivosti itd., ki spadao v šolske zbirke med učila, boio ti prostori za delj časa zadostovoli in Celje v kratkem lahko dobi muzej, ki bo vreden drug ptujskega in mariborskega. Radi razširitve, ki bi postala eventuelno potrebna v bodočnosti, naj bi mestna občina skušala pridobiti svet do ogelnega stolpa, ki estetsko zaključuje dvorišče, kjer bi v podaljšku sedanjega glavnega trakta lahko zgradila primemo dopolnilo. Ker pri adaptacijskih delih eventuelne najdbe kakih tresk ali podobnega niso izključene, izjavljam, da sem pripravljen med delom biti na razpolago s svojim svetom, kadar bi bilo potrebno.« Čim se bo poslopje sedanje mestne ubožnice izpraznilo in se bodo reveži lahko preselili v novo mestno zavetišče v Medlogu, upamo, da bo mestna občina takoj začela z adaptacijami stare ubožnice, da bo celjske mestni muzej lahko dobil v najkrajšem času dom, ki mu gre po važnosti in množini gradiva. Maribor Plavalne tekme na Mariborskem otoku se bodo vršile v nedeljo med plavači mariborskega in zagrebškega Maratona. Bo to nekakšno neoficijelno srečanje med najboljšimi plavači Maribora in Zagreba, ki bo gotovo privabilo obilo gledalcev. Burovo mleko in pitna jajca bodo prodajali na Mariborskem tednu okoliški ž-ivinorejci in kur-jerejci. Mleko bo popolnoma sveže za pitje, iz zdravniške pregledanih hlevov ter tuberkulizira-nih krav. Točenje alkoholnih pijač je prepovedalo predstojništvo policije vsem nabornikom, ki bodo šli na naboT v dneh od 4. do 14. avgusta v Mariboru. Najstarejši mariborski gasilec pripoveduje Maribor, 27. julija. Slavnostni dnevi mariborskih gasilcev se bližajo. V prihodnjih dneh bodo slavili 65 letnico ustanovitve svoje čete, ki je med najstarejšimi na Slovenskem. Mariborska gasilska četa ima med svojimi člani častnega veterana. Znani mariborski pivovar-nar g. Josip Tscheligi je član čete od njene ustanovitve dalje. Prosili smo g. Tcsheligija, naj nam pove nekaj iz svojega gasilskega življenja, pa nam je dejal: »Po nekem večjem požaru na Dunaju so pričeli tudi Mariborčani misliti na samopomoč v sili ter so ustanovili leta 1871 gasilsko društvo. Navdušenje je bilo veliko in takoj se je priglasilo nad 120 članov. Med temi sem bil tudi jaz. Vsi meščani brez razlike so radevolje prispevali. To lepo navado opazujemo med starejšimi mariborskimi meščani še danes. Dobili smo takoj prvo gasilsko orodje: dve brizgalni. Prva je bila nerodna, lesena, druga pa težka, ročna brizgalna. Največji križ smo imeli z leseno brizgalno. Imela je velik vodni koš, ki je bil kaj pripraven za shranjevanje krompirja. Včasih se je razsušila in tedaj smo imeli hude težave, predno smo jo spravili v pogon. Ročna brizgalna pa je bila silno težka. Gasilci smo jo morali vedno sami spraviti na požarišče, goniti pa jo je moralo izmenoma po 16 mož, ki pa so jedva vzdržali po tri minute. V četi sem se izvrstno počutil ter sem tudi naglo napredoval. Postal sem plezalec in v tej šarži ostal od leta 1876 do svoje poroke. Takrat so me degradirali, kar pa si nisem preveč vzel k srcu, ter sem se udejstvoval naprej, kolikor mi je dopuščal čas. Saj je šlo za varnost našega lepega mesta. Rad se spominjam teh časov, bilo je to lepo, odkritosrčno tovarištvo med nami gasilci. Tudi naši poveljniki so bili vrli možje, veliko so žrtvovali, da so spravili mariborsko gasilstvo na visoko stopnjo. Prave uniforme, kakor jih imajo gasilci dandanes, takrat nismo poznali. Imeli smo le priproste bluze, druga obleka pa je bila naša. Kljub temu pa je bilo naše delo blagoslovljeno z lepimi uspehi. Kdor je pri gasilstvu deloval toliko časa, kakor jaz, se bo vedno rad spominjal starih časov, pa tudi današnje stanje našega gasilstva bo spremljal z velikim zanimanjem. Tako tudi jaz. Zelo me veseli, da je mariboreka gasilska četa ena najboljših. Oproščena Maribor, 2B. julija. Kakor smo že poročali, se je vršila danes dopoldne pred marborskiim velikim senatom razprava proti Martinu Cajnku in Antonu Bubnjaru iz Kicarja pri Ptuju, ki sta bila oba obtožena, da sta oropala v noči.od 28. maja zakonca Franca in Nežo Drevenšek. Oba obtoženca, ki sta vsako krivdo odločno tazila, sta bila danes zaradi pomanjkanja dokazov oproščena in tako je še vedno zaviit v zagonetno temo roparski napad, ki sta ga izvršila v Kicarju dva s pasto za čevlje po obrazih namazana zločinca. Šoštanj Tat odnesel radio aparat. Gostilničar g. Melan-šek v Pesju je v kratkem utrpel že dve občutni tatvini. Najprej mu je bila ukradena dragocena kro-matična harmonika, vredna 7000 din, pred dnevi pa mu je neznan tat odnesel celo — radio aparat. G. Melanšek je imel aparat montiran v gostilniški sobi, Nepovabljen nočni gost je prišel v sobo skozi okno. Nesreča motociklista. Ko se je v soboto vračal iz Slovenjgradca, kjer se je vršil pregled motornih vozil, g. Arzenšek, delovodja v Voechnaggovi tovarni, je pri Skazu v Selu srečal voznika. Ovinek je bil tak oster, da se motociklist ni več mogel izogniti vozu, ampafe je z vso silo treščil vanj. Prednji del motorja je popolnoma zdrobilo, g. Arzenšek je dobil hude poškodbe po brazu. Mesarsko zadrugo snujejo, šoštanjske kmetijske in gospodarske organizacije kažejo izredno delavnost, katere uspehi so že vidni. Mlekarna, ki je bila letos ustanovljena, razveseljivo uspeva in intenzivno orje ledino šaleškega zadružništva. Začetne težkočc je že prebrodila, število odjemalcev raste, tako, da ki je obstoj in razmah zasiguran. Sedaj pa naše organizacije snujejo mesarsko zadrugo z lastno klavnico. Mi pozdravljamo to namero, ker vemo, da bo zadruga našemu kmetu v neprecenljivo korist in da bo prispevala tudi izdaten delež k stabilizaciji cen živine. Pripravljalni odbor je pridno na delu in se bo ustanovni občni zbor kmalu vršil. Ptuj Nezgode in nesreče na dnevnem redu. Nevarno se je ponesrečila 55 letna Alojzija Majerič, žena posestnika v Ponvincih pri Ptuju. Padla je * ii-vinskoga hleva več metrov globoko na trd« tla, pri čemer je dobila težke notranje poškodbe in poškodbe na glavi ter si zlomila tudi desno nogo. V obupnem stanju so jo spravili v ptujsko bolnišnico. — Ciril Bezjak, 10 letni sin posestnika v fibolcih pri Vel. Nedelji, je čistil fižol s čevljarskim nožem in pri tem padel na rezilo tako nesrečno, da se je nevarno porezal na desni roki. Tudi lega fanta so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Mesto srnjaka divjega mrjasea. Zobotehnik Rudolf Rajh, znani strastni lovec, je že več dni hodil v gozdove v Žetalah pri Rogatcu na srnjaka. Njegovo čakanje je bilo brezuspešno, in šele preteklo noč je na svojem stojišču zagledal namesto srnjaka divjega mrjasea. Prvi strel Je zadel zverino naravnost v erce, vendar pa zbesnelemu nirjascu še ni bilo dovolj, da je moral lovec oddati še en strel. In šele tedaj je mrjaeec pokazal vse štiri od sebe. Mrtvo zverino so prepeljali v Ptuj. Tehta 110 kg. Tujski promet. Danes se je pojavil v Ptuju velik in krasno izdelan avtobus s 96 potniki jz Nemčije. Avto podjetje Elba-Reisebureau. Potniki I potujejo iz Rheinland, ThUringen, Sachsen, CSR, i Madžarska, Jugoslavija (Ptuj, Celje, Ljubljana), j Poetojna, Benetke. — Potniki so si ogledali znamenitosti Ptuja in se o vsem prav laskavo izražali. V razgovoru z vašim dopisnikom so pokazali, da so o naših notranjih in zunanjih političnih prilikah prav dobro podkovani. Sv. oče na poletnem ,oddihu*... Letošnje poletje se je sv. oče papež Pij XI. podal na svoj poletni oddih v gradič Castel Gandolfo preje, kakdr v preteklih dveh letih. Ta sprememba pa je neverjetno hitro odjeknila po vsem svetovnem časopisju, in že so jo nekateri spravljali v zvezo s tem, da se je papeževo zdravstveno stanje nevarno poslabšalo. Toda, kako je v resnici z zdravjem Petrovega naslednika Achilda Ratti-ja? Takoj bomo dobili odgovor na to vprašanje, če vsaj malo pogledamo na delo neumornega cerkvenega poglavarja, ki ga pri svoji tako visoki starosti 80 let opravlja neprestano ne samo takrat, kadar biva v Vatikanu, ampak celo v dneh — kakor sedaj — ko človek misli, da si jih je vendar določil zn počitek. Jutro v Castel Gandolfo Poglejmo, kakšno je življenje najvišjega predstavnika cerkvene oblasti, kadar biva na ^oddihu« v svojem gradiču Ca6tel Gandolfo: Rano jutro je •vstalo nad gradičem. Skoro vodoravno meče sonce svoje žarke preko kostanjevih vrhov na grič Monte Cavo in razliva svojo jutranjo svežo svetlobo preko vinogradov in logov svežih oliv na široko ravnino pokrajine Campagna. Nekako na sredi med vrhovi gora in spodaj se razprostirajočo ravnino leže krasno urejeni dišeči vrhovi Gandolfa, ki se na eni strani spuščajo do gorskega očesa temnomodrega Albanskega jezera, na drugi strani pa preko sijajnih teras dovoljujejo krasen razgled na večno mesto Rim. Cele jate najlepših ptičev so si zbrale ta kraj za svojo domovino. Že v prvih jutranjih urah dajejo izraza do pravice, da so gostje tako edinstvenega dvorca na svetu, s svojimi ljubkimi in vabljivimi melodijami. Iz stoterih vodometov, ki so na gosto posejani travniki in drevesi, pada kristalno čista, sveža voda. Popolnoma drugačno je to 6veže ozračje v prosti naravi, kakor pa za stoletnim zidovjem Vatikana. Sv. oče, ki radi svoje visoke starosti v zadnjih mesecih ne more preko ni-kakih stopnic in se mora posluževati nosilnic, dobiva tu novih moči in se počuti v tej višini kakih 400 m nad morjem mnogo bolje, kakor pa doli v nižavah ob Tiberi. Ni bil samo slučaj, da so odhajali pred dvema tisočletjema sem na letovanje rimski cesarji, kakor Hadrijan. Domician ali Marcus Aurelius in da so si tu tudi zgradili svoja poletna bivališča. Tu niso pogrešali ničesar onega, kar bi jim mogel dati poletni Rim. Ura kaže pol 7 zjutraj. Papežev strežnik je ravno zbudil svojega visokega gospodarja. Ob 7 ima sv. oče mašo v svoji zasebni kapelici, ki je posvečena Mariji Čenstohovski in ki spominja Pija na dobo, ko je bival kot nuncij v Varšavi. Poljski profesor Rosen je to kapelico poslikal s freskami. Ob 8 sledi zajterk, bela kava in kruh z maslom. Avdijence pri sv. očetu Tedaj že prihaja voz, s katerim se je pripeljal odposlanec vatikanskega tajništva. Štirikrat na teden prihaja vatikanski tajnik Pacelli sam. ki se pojavi točno ob 9, da poda svoje poročilo. Po enkrat na teden prideta tudi vodja oddelka za izredne cerkvene zadeve msgr. Pizzardo in msgr. Tardini po rednih poslih. Msgr. Pizzardo je, mimogrede povedano, naslednik kardinala Ottaviana, ki si ie pridobil mnogo zaslug za ureditev odnošajev sv. Stolice s posameznimi državami in so njegove spo- sobnosti vzbudile vsepovsod upravičeno začudenje in priznanje. Ob 10 se začno ostale avdience, najprej privatnega, nato pa javnega značaja, ki bi se jili papež Pij v svoji veliki odgovornosti Te nerad odrekel. Vendar te avdience v poletni vročini ne trajajo tako dolgo kakor navadno v Vatikanu, in se končujejo mesto ob ‘2 popoldne že ob 12. Ti dve uri od poldneva do 2 popoldne sta tudi edini dve, ki jih sv. oče uporabi za svoj oddih v poletnih mesecih. V četrtkih teh avdienc ni, in velja ta dan za popolnoma prostega. Ob nedeljah, sredah in sobotah sprejema in blagoslavlja papež tudi novoporočence iz vsega sveta. Ti se zberejo najprej v Vatikanu, odtod pa jih odpeljejo na stroške vatikanske kurije v Castel Gandolfo. Tako potekajo dopoldanski dnevi. Sv. oče po-vžije nato mesno juho s kruhom. Med tem pa se je že pripeljal udoben voz, s katerim napravi kako uro ali dve trajajoč Izprehod po vrtovih V spremstvu svojega služabnika se pelje po kakšnih 17 km dolgi avtomobilski cesti skozi park, ne da bi kaj izstopil. Hoja ga namreč silno utruja. Ob pol 3 sledi kosilo, popolnoma preprosto, čeprav za največjega vladarja sveta: Mesna juha s kruhom, riž, pripravljen po milansko (sedanji papež je doma iz okolice Milana), nato še nekaj mesa in sadja. Po kosilu že obvestita dva zasebna tajnika, ki nosita visoke cerkvene časti, da je dospela posta s časopisi. Cerkveni poglavar da nato še nekaj navodil, nato pa je nastopil čas njegovega popoldanskega počitka. Prijatelji-učenlaki Ob 5 popoldne zavejejo šele prve hladnejše sape od morja in albanskih gora. ki prebude naravo iz popoldanske otrplosti, s katero navda južno sonce to pokrajino. Pij XI. sedi tedaj v svoji sobi in študira ali čita. Tu sprejema tudi svoje prijatelje iz prejšnjih let, ko še ni nosil visoke časti naT slednika sv. Petra. Svoje sorodnike in guvernerja iz Vatikana sprejema le ob nedeljah. Kljub svoji visoki starosti ima zelo rad, če ga obiščejo odlični učenjaki, s katerimi je prišel v tesnejše stike_ tedaj, ko je bil knjižničar v vatikanski knjižnici. Z mladostnim ognjem serazgovarja z njimi o najnovejših publikacijah, za upravne stvari, ki so mu dajale toliko posla še pred nedavnim časom, pa je njegovo zanimanje nekoliko opešalo. Svoje dnevno delo zaključuje papež Pij XI. z molitvijo rožnega venca v zasebni kapelici. Po 10. uri zvečer pa se po skromni večerji, ki obstoji bolj iz zelenjave, se pa umakne v svoje zasebne sobe, da ponovno vzame v roke svoje toliko priljubljene knjige. Zvonovi v grajskem stolpu bijejo polnoč, ko se neutrudljivi cerkveni poglavar končno poda k nočnemu počitku. >:5 Km _ v Ž&.k- l|S|gi ŽllitŽfe - : Ameriška plavalka Leonore Kiqht-Wingard drži 8 svetovnih in 16 ameriških rekordov. Ukraden tečaj »Gospod zdravnik, žena mi gre vse bolj na živce in življenje mi postaja neznosno. Povejte mi, kaj mi je storiti, da pridem spet v pravi tir?« »No, najbolje je, da se ločite in se začneta potem zopet približevati drug drugemu, kakor pred vajinim zakonom.« Italijanski olimpijski tekmovalci pri prvem okrepčilu v Berlinu. Frideric Coock, ki je nekoč zaslovel kot »prvi mož, ki je stopil na Severni tečaj«, je pozneje žalostno propadel. Zdaj zopet zanima javnost, ker je vložil tožbo in zahteva od vzklicnega sodišča, da bi mu priznalo pravico do tega častnega naslova. Sklicuje se na zadnje raziskovanje, ki baje dokazuje resnicnos.t njegovih podatkov ... Coockova zgodba sega v leto 190S. Takrat se je povrnil po končani odpravi na Dansko in predstavil Geografskem društvu štiri Eskime kot priče, da je dne 21. aprila 1.1. dosegel Severni tečaj. Poročilo je sprožilo burno navdušenje, kateremu slično je dosegel pozneje samo Lindbergh po zmagi nad Atlan-tiko. Vse akademije znanosti so poklonile zmagovalcu zlata odlikovanja in ga imenovala za dopisujočega člana. Dnevniki so plačali gorostasne zneske za vsako junakovo vrtnico ... A prihodnje leto je sledilo razočaranje. Raziskovalec Peary je izjavil, da je dosegel- leta 1909. Severni tečaj, a ni videl nobenih Coockovih sledov. Tudi Coockov 1 popis tečaja ni odgovarjal resnični zunanjosti tega : kraja. Torej je bil Coock slepar. Coock je ogor- j čeno zavrnil Pearyja kot zavistnega obrekovalca, i Kdo izmed obeh se je lagal? Ameriško geografsko društvo je s pristankom obeh nasprotnikov priredilo preiskavo in celo zaslišalo Eskime onstran tečajnega kroga. Strokovnjaki so izjavili, da so Pearyjevi podatki zanesljivejši. Coockov dnevnik je navajal ugodnejše vremenske prilike in daljše dnevne pohode, kakor bi bilo mogoče pričakovati. Coock je propadel, poskušal je srečo s petrolejskimi vrelci in je bil obs. na 14 let ječe radi sleparije. Dve leti pozneje je bil pogojno oproščen, priredil je odpravo na najvišji vrh v Aljaski, pa mu je zopet dokazalo Geografsko društvo neresničnost njegovih podatkov. Zapadel je pozabljenju. Zdaj se je zopet oglasil kot 72-letni revež brez stalnega zaslužka. Živi oi roke do ust, a slej ko prej besno sovraži Pearyja, ki je med tem davno umrl. »Ta mož mi je ukradel Severni tečaj,« vedno ponavlja, »in predno bom pokopan, bom dokazal svojo nedolžnost.« Politični letniki v Nemčiji Tri politične procese so imeli v Hamburgu: najprej je bil postavljen pred sodišče nekdanji komunistični voditelj v Hamburgu Andre, v drugem se je moralo zagovarjati 270, v tretjem pa 570 obtožencev. Andre je t,jj aret;ran Jne 5. marca 1933. Obdolžen je bil povzročitve nemirov, ki so bili 17. julija prejšnjega leta izbruhnili v Altoni, torej še preden je bila uvedena nacijska diktatura. Stoječ pred so-iniki se je kazal zelo pogumnega, kar je razvidno celo iz nacijonaljaftjfinth sodnih ppro&l. »Hamburger Frembenblatt« z dne 4. maja 1933 piše n. pr.: »Nastopal je na način, ki ni bil primeren položaju jetnika.« Izmed skupine 270 ljudi jih je bila večina aretiranih v dveh policijskih racijah, ki so jih izvr-šli posebni oddelki rjavih in črnih srajc meseca novembra in decembra L 1934. v Elmshornu pri Hamburgu. Obtožence so sodili v 23 skupinah. Posamezniki so bili kaznovani do 8 let prisilnega dela. Tudi drugih 570 obtožencev je bilo sojenih v več skupinah. Bili so večinoma delovni pripaimki komunistične in socialistične stranke, ki sta bili proglašeni za ilegalni. Tudi v tem procesu so bili posamezniki kaznovani z do osemletnim prisilnim delom. Najhujši sodni pritisk je bil v Hamburgu i in hamburške jetnišnice so prenapolnjene. Nemška , uradna poročila glede političnih kaznjencev so zelo netočna. Dr. Frank, minister brez porfelja in predsednik Akademije nemškega prava, je n. pr. izjavil dne 3. maja, da sta v Nemčiji samo dva koncentracijska tabora, v katerih je še kakih 4.000 ljudi. Dejansko pa je samo v Papenburgu pet taborišč, ki pa jih je nemara dr. Frank štel za eno. To so naslednja taborišča: Dachau, Lichtenburg, Fiihlsbuttel, Aussenkommanio Glasmoor (pri Hamburgu) in Brandenburg (Koncentracijsko taborišče v Kislau na Porenjskem so zadnji čas razpustili, ker leži v ozemlju, ki so ga Nemci utrdili). Tudi številka dr. Franka ni pravilna. Saj jc samo v Fiihlsbuttelu (kjer sta jetnišnica in koncentracijsko taborišče združena), 5.000 kaznjencev. Število vseh nemških političnih kaznjencev seveda ni znano, sodijo pa, da jih je 20.000 do 50.000. Samo v Hamburgu je vseh kaznjencev, političnih in nepolitičnih, v 13 zavodih 14.500. Razmerje med političnimi in nepolitičnimi kaznjenci se menja, v glavnem pa število prvih prevladuje. V Fiihlsbiit-telu se skoraj sami politični kaznjenci, a v vsem hamburškem okraju jih mora biti okoli 10.000. Domislek državnega pravdnika Gangster Bertolini v Chicagu je bil osumljen udeležbe^ pri napadu na neko banko. A. trdil je. da je nedolžen. Policij^ ni imela nobenih zanesljivih dokazov. Priče se niso spominjale, da bi videle sličnega moža na kraju zločina. Izgledalo je, da bo dokazal gangster svojo nedolžnost, ko je nenadno nastopil drž. pravdnik z novil ugovorom. V času, ko je bil izvršen zločin, je tehtal Bertini 110 kg, a v preiskovalnem zaporu je hudo stradal in zdaj ima samo 60 kg. Seveda n? morejo potem priče spoznati zločinca. Drž. pravdnik je predlagal preložitev obravnave na nedoločen čas, dokler ne bo osumljenec s pomočjo izdatne hrane dosegel nekdanjo težo. Sodniki so pristali na zahtevo. Gangster je romal v ječo, kjer ga bodo šopali kakor purana. Zdravnik zamišljeno: »Pretekli. tiden so spet okrevali nekateri moji klientje.« Prijatelj: »No, saj si sam tega kriv, zakaj pa se tako malo ukvarjaš z njimi.« ★ Sodnik: »Ali ste za trdno prepričani da ste dali znak, preden ste ga povozili?« Šofer: »Čisto za gotovo vem. Saj vselej dam znak. preden koga povozim.« D S Novo! Novo! F. M. Willam Das Leben Marias der Hutter lesn 587 strani z mnogim! slikami, vezano Din 102— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani 13 Zeleni pekel Strojnik nas je nekaj časa opazoval, potem pa nam je v mesečini med lahnim nasmehom pokazal, kako se človek te kuge ubrani. Pustil jih je mirno, da so sedali nanj, potem pa jih je mečkal s palcem. V resnici so komarji na gornjem Paragvaju kaj nedolžni, zakaj malarija je tukaj nepoznana. Trije tedni trpljenja zadostujejo, da človeka novinca narede neobčutljivega za njihove ubode. To noč ni nihče od nas spal niti sekunde. Videli smo, kako se je spuščal mesec po nebu in smo se pri silnem mrazu, ki prihaja pred jutranjo zoro, tesno zavili v svoje odeje. Kmalu se je tema razsvetlila in skozi jutranjo soparo so mežikale gore Matta Grossa. V tišini se je prebudilo tisočero zvokov. Kresnice so ugašale svoje svetilke, lahen vetrič je kodral vodo, ki je nalahko udarjala ob stranice naše barke. Z desne strani je od daleč zadonelo ihteče, rjoveče kašljanje, ki se je ponovilo trikrat. Mislili smo, da je to zajtrkovalni klic kakega jaguarja. V resnici pa je bil aligator, ki je vznikal iz tople rečne vode. Tisoči vodnih ptičev so se dvigali iz trsja in bičevja ter udarjali s perutmi. Njihovi predirni kriki so doneli daleč čez močvirja. Svet se je prebudil. Mi smo začudeno opazovali drug drugega. Bee-Mason je bil na pogled tog in prečut. Iz brade so mu poganjale srebrno sive koci- ne, jaz sem pa po vsej pravici imel občutek, kakor da se nisem umil. Nasprotno pa je bil Urrio tak, da bi si bil človek lahko mislil, da se je pravkar vrnil iz diplomatskega plesa. Njegovo dolgo špansko obličje je bilo docela negibno, njegove oči so gledale skrokano, toda ne zaspano. Njegova brezhibna obleka tudi zdaj ni kazala niti ene gube. Bil je diplomat od temena do podplatov. Spravil se je k zajtrku in hrabril svoja zdelana tovariša, naj tudi onadva zagrizneta. Tedaj pa je strojnik nenadoma veselo zakričal. Grizel je kos prepečenca, katerega je držal v eni roki, z drugo je pa obračal za-ganjač. In glej, na njegov krik je motor prijel in se zagnal. Počasi smo sopihali proti severu, bolj kakor kadarkoli prej smo bili prepričani, kako zlobna je naša barka. Pašniki Matta Grossa so se zdaj vedno bolj ožili, kakor ostra konica kose. Puste planote in pampska trava, katero smo gledali na ozemlju pod Corumbo, je izginila. Namesto nje se je širil pred nami dolg ozek trak močvirja, ki se je zdelo, da je zabit med reko in med verigo gričevja, ki je bilo pokrito z gozdom. V suhem letnem času prebivajo v trsju divje živali ter spe in love po močvirjih. Med deževjem pa bredejo do prsi po vodi in si iščejo podnevi hrane, ponoči pa se umikajo na gričevje, ki je pregreto od sonca. Približno na tem mestu smo dobili prvi pouk v praktičnem zemijepisju. Vso dolgo pot od Londona dalje je Urrio govoril, kako slaba pota ima njegova domovina. Toda šele zdaj, ko smo videli to ozemlje na lastne oči, smo se zavedeli težav, ki nam groze. Še v prejšnjem stoletju se bolivijski politiki niso brigali za gozdnate predele svoje domovine, še manj pa so se menili za orjaško vodno cesto, ki obliva njihovo obrežje. Geslo dneva so bile rudnine. Oči vseh prebivalcev Bolivije so tičale in visele na srebrnih rudnikih Potosija. Eden izmed teh državnikov je bil roparski predsednik Melgarejo. Tega je obletavala želja, da bi izkazal dobroto in pokazal svojo naklonjenost braziljanskemu poslaniku, ki je bil njegov osebni prijatelj. Zato je odstopil Corumbo in vse obrežje reke Braziliji za odlikovanje, posuto z dijamanti. To dejanje začenja Bolivija šele danes obžalovati. Zakaj zaradi tega mora vse blago, ki je namenjeno za Bolivijo, potovati po tuji deželi, preden doseže bolivijsko mejo. Proti poldnevu smo dospeli do goveje farme, ki je ležala vstran od vode na raztegnjenem zelenem travnatem pobočju. Hoteli smo že peljati mimo, kar se je z verande pred hišo zapodil na breg moški v jahalnih hlačah. Prekričal je ropotanje motorja in nam nekaj zaklical. Mi smo poslušno pristalL >Jaz vas sicer ne poznam,« je vzkliknil s čudno visokim glasom, >toda mislim, da bi vendar mogli ostati tukaj čez noč. Jaz prebivam tu samotno kakor v peklu« — prefrigan pogled mu je šinil čez našo orožarno — >in v močvirjih tu doli je nekaj rac.« Bilo bi trdosrčno, Če bi to povabilo odklonili. Zato smo odkorakali proti belemu enonadstropnemu poslopju in pili tam kavo. Pod Urrijevim vodstvom smo ga spretno naskočili z vprašanji in ga pripravili do tega, da nam je pripovedoval o svojih dogodivščinah. Najprej je menil, da ga hočemo zasmehovati. Njegovo vsakdanje življenje vendar ne more zanimati nikogar na svetu. Brž ko je pa zapazil, da mislimo resno, mu je pbraz zasijal. Namuznil se je in se naslonil nazaj. »Bog ve, fantje, da je to nekaj krasnega, če človek sliši klopotanje lastnega trobila. 2e dva meseca živim tukaj odrezan od vsega sveta. Kaj bi pa radi slišali?« »Vse! Do kosila imamo še dosti časa,< je odvrnil Urrio. Nas gostitelj, po rodu Avstralec; se je prisrčno smehljal. Gube, ki jih je na njegovo čelo zarezala skrb, so mu zginile z lic, kakor da bi jih kdo odpihnil. Z roko je pokazal v notranjost dežele, kjer so se iz močvirja dvigale neme vrste Zelenega Pekla. »Tam čez,« je dejal, »pohajajo tisoči in tisoči divjega goveda po grmovju. Misijonarji so jih pripeljali iz Buenos Airesa, toda ko je neki potepinski španski kralj pregnal jezuite, je pobegnilo tudi govedo. Od tistega časa se je razmnožilo kakor mrčes. Po gozdih tam doli jih kar mrgoli.« >Ali jih lovite, da z njimi množite svojo živinorejo?« sem vprašal nedolžno. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica firm Telefon 2994 In 2996. Oprava: Konitariev* h. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeo. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiče k.