Stiigovori i isaiimi naroCiiiki Vprašanja in odgovori Hranilnica si je naknadno zaračunala višje obrestl. I. V. L. Hranilnici ste plačali obresti do 10. novembra 1936 po 4.5%. Sodišče Vam ni priznalo zaščite, nakar ste plačali hranilnici znesek 2000 din na račun obresti za čas po 10. novembru 1936 naprej in prebitek na glavnici. Hranilnica pa je omenjeni znesek porabila za kritje povišanih obresti od 4.5% na osem odstotkov, in sicer za nazaj od leta 1934. Vprašate, ali je hranilnica upravičena zaračunati Vam toliko povišane obreati in celo za nazaj. — Ako je bila že ob najetju posojila dogovorjena 8% obrestna mera ter je hranilnica sprejemala 4.5% obresti le na račun, odnoano dokler aodišče ne odloči, ali Vam pritiče zaščita ali ne, tedaj sme naknadno Izterjati, odnosno si zaračunati prvotno dogovorjene obresti. — Ako ste uživali zaščito po kateri Izmed uredb pred 26. septembrom 1936, in ate jo izgubili šele z zadnjo uredbo, potem Vam hranilnica za dobo, dokler Vam je zažčita pritikala, ni upravičena naknadno računati višje obreati, ako ate jih takrat v redu in brez ugovora ali kakega pridržka od atrani hranilnice, plačali. — Ako so bile sprva dogovorjene nižje obreati, Vam hranilnica brez zadevnega dogovora ne ame naknadno za nazaj računati viSje obreati, lahko pa seve ™a naprej. — Ako hranilnica ob sprejemu zneska 2000 din ni ugovarjala Vašl izrecni volji, da plačate s tem obresti, zapadle po 10. novembru 1936, in del glavnice, potem ne sme samolastno porabiti ta znesek za plačilo povišanih obresti od leta 1934 naprej. Smela pa bi od Vaa izterjati (eventuelno s tožbo) plačilo povišanih obresti za nazaj, v kolikor ji ta pravica po gornjem pojaanilu pritiče in niao obresti že zastarane (zaataiajo v treh letih). Služba na domači železnlški postaji. A. H. na M. v. Prošnjo za tako alužbo naslovite na načelnika postaje in jo kolkujte z 10 din. Posebnih dokumentov ni treba, marveč zadošča le, da sto piamen. Ako prošnjo pošljete ravnateljstvu državnih železnic v L/jubljano, jo bo odstopila načelniku poataje, na kateri bi radi služili, da jo upošteva o priliki, ko ae kako mesto izprazni, odnoano naatane potreba najeti novega delavca. Lastnemu zakupniku plačani stroški in zaštita. J. M. v K. Leta 1927 ste kupili gozd, pri čemur sta ae prodajalca zavezala v štirih tednih oskrbeti zbris vaeh zemljiškoknjižnih bremen na tem gozdu. Prodajalca pa zbrisa nista oskrbela, vknjižila ata ae celo še dva nadaljna upnika, valed čeaar ste potom notarja tcžili prodajalca na zbria vseh bremen. Prodajalca sta bila obsojena po tožbenem zahtevku ter bi morala plačati tudi atroške Vašega zastopnika. Teh atroškov pa nista plačala, vsled česar jih je zahteval notar od Vas in ste jih Vi plačali notarju marca 1933. Vprašate, ali uživata prodajalca — Vaša dolžnika res zaščito glede teh atroškov. — Ako so navedeni pravdni stroški naatali pred 20. aprilom 1932, pritiče dolžnikoma zaščita, ako ao podani ostali pogoji in nista v boljšem gmotnem položaju nego Vi. Ni namreč merodajno, kdaj ste Vi plačali atroške avojemu zaatopniku, marved je obveza prodajalcev, plačati Vam zadevne stroške, nastala že ob pravomočnosti sodbe. Upnik, kl nl hotel sprejeti denarja, toži na plačilo. A. J. v B. Trgovcu dolgujete iz leta 1931 690 din, iz leta 1933 pa 600 din. Od novega dolga ste plačall 500 din. Ko ste nato poslali trgovcu še nadaljnjih 300 din, da bi s tem poravnali ostanek novega dolga, in obrok starega, trgovec ni hotel denarja sprejeti, Ceš, da morate plačati najprej stari dolg. Nato je vložil tožbo na plačilo ostalth 100 din novega dolga in Vam izstavil zadolžnico za stari dolg. VpraSate, all Vas je smel upnik tožiti, ko je preje odklonil sprejem denarja in kako naj plačate obroke, ko se glasi nova zadolžnica, da je treba začeti s 1. novembrom 1936. — Obči državljanski zakonik določa, da mora dolžnik, ako se hoče oprostiti svoje obveznosti v primeru, ako upnik ni zadovoljen s ponudenim plačilom, dolžno stvar, torej v Vašem primeru dolžni znesek založiti na sodišču. VaSa ponudba sama potemtakem ni zadoščala in Vaa je žalibog upnik smel tožiti na plačilo oatalih 100 din. Ako se glasi nova zadolžnica, da je treba prvi obrok plačati 1. novembra 1936, morate pač sedaj plačatl že dva obroka, ker je že tudi drugi zapadel v plačilo. Priposestvovanje ceste mod občinskima cestacaa, potom občine. L. I. v S. Dve občinski cesti sta med seboj zvezani po 60 m dolgi zvezni cesti, M v mapi ni vpisana, obstoja pa že 80 let in so jo vsi smatrali za občinsko, jo uporabljali, občina pa jo je vzdrževala. Vprašate, ali je občina navedeno pot na opiaani način priposestvovala. — Občina res lahko priposestvuje s 40 letno uporabo potom svojih stanovalcev kako pot kot občinsko pot. Ako bi lastnlk zemljiSča, preko katerega vodi dotična pot, koga tožil s tako zvano negatorijsko tožbo, češ, da nima pravice hoditi po dotični poti, naj toženec ugovarja, da gre za pripoaestvovano občinako pot. — V kolikor pravite, da bi radi povečali promet, niste dovolj pojasnili, na kak račin bi se naj to zgodilo; opozarjamo Vaa, da gre za priposestvovano pot In da so lastniki zemljišča dolžni trpeti obremenitev le v onem obsegu, v katerem je bila izvršena v priposestvovalni dobi. Les prodan na panju kubični meter. P. M. Zd. K. Prodali ste les »na kub. metar^; kupec je dal po svojem poobiašeencu v Vaši navzočnosti Ie.3 po posekanju in razžaganju zmeriti, Vi a':e podpisali zadevni zapis, naknadno pa ste dr.Ji les izmeriti po drugih osebah in dognali, da ga je sedem kub. metrov več. — Ako les še ni odpaljan, bi bilo najbolj enostavno, da sedem kub. metrov kratkomalo zadržite z utemeijitvijo, da je kupec kupil od Vas pri prvem merjenju določeno količino in je dotično količino že prejel, odnosno odpeljal, Vi pa da zadržujete le presežek. Predpostavljamo, da imate zanesljive priče za to, da je lesa res 3edem kubikov več, nego ga je nameril kupCev pooblaSčenec Ako pa j« kupec že vea les odpeljal, zahtevajte. da vam sedem kub. metrov lesa vrne all doplaCa, ko Je do tega presežka prišel le vsled napa&nega merjenja. Ali se ni morda pri prvem merjenju dogodila kaka prevara? Za sedem kubikov se pač ne more kar tako nehote zmotitt Ako ne boate mogli zlepega doseči ničesar, boste morali pač tožitl (v drugem navedenem priraeru). Terjanje obresti brez prejšnjega dogovora. Isti. Ko ste si izposodlli nek znesek, se niate glede obresti ničesar dogovorili. Vprašate, ali ste dolzni plačati obresti. — Predvsem je poudaritl, da spada med bistvene znake posojilne pogodbe, da se določi gotov čas, v katerem je treba posojUo vrniti. Ako ni bil čaa izrecno dogovorjen, ga Je določiti po namenu posojila, Ako se tudi slednjega ne da določiti, je posojilo vrniti brez nepotrebnega zavlačevanja. Od tistega dne naprej, ko bi morali po dogovoru, Odnosno gornji razlagl posojilo vrniti, sme posojilodajalec zahtevati plačilo zakonitih, to je 5% obresti iz naslova zamude, odnosno odškodnine. Za tisti čas pa, ko Vam posojila še ni treba vsrniti, niste dolžnl plačati nikakih obresti, ako niso bile dogovorjene. Koliko obrokov zaščitenega dolga je že zapadlo v plačilo. K. J. v M. Vaš dblžnik Vam že od leta 1934 ni plačal nikakih obresti, niti kaj od dolžne glavnice; dolg se je vsled zaščite znižal na polovico in bi moral dolžnik po navodilu sodišča plačati že dva obroka, čeaar pa noče, češ, da je dolžan plačati le en obrok. Vprašate, kaj je prav in kako bi prišli do drugega obroka. — Dolžnik je dolžan plačati dva obroka, ker sta že dva zapadla v plačilo, in sicer 15. novembra 1936 in 15. novembra 1937. Vseeno je, kdaj je bila izdana nova zadolžnica; čeprav bi bila izdana šele včeraj, bi dolžnik že moral plačati takoj dva obroka. — Opomnite pismeno dolžnika in mu določite za plačilo zakasnelega obroka rok 15 dni. Ako v tem dodatnem roku ne bo plačal, smete terjati p!ač:!o celotnega ostanka dolga, in sicer z redno tožbo in uvesti po, pravomočnosti sodbe ;3vršbo zopai" mudne.^a dolžnika. Tožba va;';; acUiCciiii.-G! A. v R. Leta 1928 ste pre-vzeli cu brata in dveh ;saster posestvo s pogodbc, iir. j: .: vi jeno pi'ed nttarjem, pri čemur je !mc'a ene. sosčra dobiti 1Q.OOO din in vinograd, 3edaj pa ;iihieva od Vas še 20.000 din. — Ako ste pogodi.o skieniii v za;xiščinskem postopanju s sodedioi, te-iaj. ne more se3tra cd Vas ničesar več zahLevp.i:!, p.ko jo bilaf takrat polnoletna in pcinopraviia. Tožbe se paŁ ne mcrato ubraniti, ker sodišče tožb no sme l*ar brez razprave zavrniti in sc neutcmalienost ^ahtevka dožone navadno šele pri razpravi. t