Foto: Branko Česnik G1-6 del projekta graditve obvoznice ali bo to samostojni projekt. Projektna dokumentacija za ta mogoči poseg nosi datum iz leta 2009, predvidena pa je zgraditev dodatne ceivi nasipu železniške proge. Druga faza graditve obvoznice pa zajema graditev obvoznice od ceste G1-6 pri odcepu za Gradec, po vzhodni strani Petelinj in Pivke do novega krožišča pri Javoru. Predstavniki ministrstva za infrastrukturo so z zadovoljstvom ugotovili, da je dobre volje za sodelovanje dovolj na obeh straneh, župan Robert Smrdelj pa se je zahvalil za priložnost, da so predstavniki občin svoje predloge za posege v državno cestno infrastrukturo lahko predstavili pristojnim. Zlasti direkciji za ceste pa se je zahvalil za dosedanjo dobro odzivnost in učinkovitost. »Če bi bili vsi tako operativni, kot je direkcija za ceste, bi bilo v tej državi precej drugače,« je dejal župan. Gostje so si za konec obiska v spremstvu direktorja Zavoda za turizem in ohranjanje dediščine Pivka Janka Boštjančiča ogledali še Park vojaške zgodovine. ZBOR PREDSEDNIKOV VAŠKIH IN TRŠKE SKUPNOSTI Konec januarja so se v občinski stavbi zbrali predstavniki pivških vaških in trške skupnosti. Župan Robert Smrdelj in sodelavke iz občinske uprave so udeležencem predstavili predlagane spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta. Gre za spremembe, ki so jih predlagali občani po sprejetju občinskega prostorskega načrta oktobra 2010. Spremenjeni načrt bo občinski svet sprejel predvidoma do aprila. Občinska uprava je predstavila nastajajoči pravilnik o pomožnih objektih v odprtem prostoru, s katerim naj bi izboljšali sedanje stanje. Pravilnik naj bi določal materiale, oblike, velikost, lego takšnih objektov, udeleženci zbora pa so podali tudi svoje predloge, ki jih bo občinska uprava pri pripravi dokumenta preučila. Župan pa je predsednike pozval k udeležbi na javnih razpravah in predstavitvah, ki bodo organizirane v prihodnosti. Na dnevnem redu zbora je bila tudi predstavitev preoblikovanja agrarnih skupnosti. Spreminjanje zakona o teh skupnostih se seveda tiče in zanima tudi člane pivških agrarnih skupnostih, zato je tudi na to temo tekel pogovor. Župan pa je predsednikom vaških skupnosti in trške skupnosti Pivka predstavil letošnje projekte na področju urejanja cest, potek graditve vodovoda v okviru projekta Čista Ljubljanica, predstavil pa je tudi projekt, ki je v pripravi za pridobitev kohezijskega denarja, to je upravljanje z Naturo 2000 v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, ter projekte, ki jih je Občina Pivka s partnerji oddala za kandidaturo za evropski denar v okviru Interreg programa Slovenija.Hrvaška (Središče za usmerjanje in ozaveščanje obiskovalcev o velikih zvereh, Hiša tradicionalnih znanj Zagorje oziroma projekt Središče za ozaveščeno kmetovanje na suhih kraških travnikih itd.). Tekst in foto: Občina Pivka PODPIS POGODB O FINANCIRANJU JAVNE GASILSKE SLUŽBE ZA LETO 2017 Župan Občine Pivka Robert Smrdelj je s predstavniki prostovoljnih gasilskih društev v občini Pivka, Gasilsko zvezo Postojna ter Prostovoljnim gasilskim društvom Postojna v februarju podpisal Pogodbo o financiranju javne gasilske službe za leto 2017. DELA NA DRŽAVNIH CESTAH Občina Pivka bo v letu 2017 namenila 53.000 evrov za redno dejavnost, vzdrževanja gasilskih domov in izobraževanja gasilske mladine. 4.000 evrov je namenjenih za delovanje GZ Postojna ter 3.000 evrov PGD Postojna za sofinanciranje plače strokovnega sodelavca PGD Postojna. Sredstva iz požarne takse se iz proračunske postavke 0320002 razdelijo tako, da se 2.500 evrov nameni PGD Pivka, 2.500 evrov PGD Košana in 2.500 evrov za PGD Zagorje, kar bodo društva namenila za nakup manjkajoče zaščitne opreme. 8.500 evrov iz sredstev požarne takse pa se nameni PGD Palčje za nakup podvozja novega gasilskega vozila GCGP1. Za nabavo podvozja gasilskega vozila GCGP1 za PGD Palčje bo občina v letu 2017 namenila še 58.000 evrov. Tekst in foto: Občina Pivka Po mrtvilu v zimskih mesecih so dela na državnih cestah na območju Občine Pivka stekla. Izvajalci del nadaljujejo obnavljanje ceste skozi naselje Kal. Podjetje CPK d. d. izvaja drugo fazo nujno potrebne obnove državne ceste. Tik ob tem gradbišču pa se odpira novo gradbišče, v sklopu katerega sta predvideni zgraditev novega križišča z državno cesto G1-6/339 Pivka–Ribnica in cesto proti naselju Kal ter rekonstrukcija glavne državne ceste G1-6/339 od križišča za Kal do križišča za Šmihel. Rekonstrukcija predvideva ureditev odvodnjavanja ceste ter zagotovitev ustreznih tehničnih elementov glavne ceste. Investitor teh del je v celoti Direkcija RS za infrastrukturo, izvajalec pa podjetje CPK d. d. iz Kopra. Promet bo urejen s pomočjo semaforjev. Vrednost pogodbe znaša nekaj več kot 800.000 evrov z DDV. Zaključek del pa je predviden v letu 2018. Občina Pivka VIDEO SNEMANJE OBČINSKIH CEST NA OBMOČJU OBČINE PIVKA Občane obveščamo, da bo predvidoma v drugi polovici marca 2017, potekalo video snemanje občinskih cest na območju občine Pivka. Snemanje bo po naročilu občine izvajalo podjetje DFG CONSULTING, d. o. o. z namenom pridobivanja podatkov cestne infrastrukture v upravljanju občine. V občinski upravi namreč urejamo in osvežujemo podatkovno bazo o cestah. Podatki bodo zaupne narave in NE bodo javno dostopni. Vozilo, ki bo opravljalo snemanje, je znamke Toyota RAV4 srebrno kovinske barve. Na njem je zapisano ime podjetja ter dejavnost . snemanje cest. Kontaktna oseba za dodatne informacije o snemanju: Natalija Vilhar, tel. 05 / 721 01 00, e-pošta: natalija.vilhar@pivka.si. Občina Pivka PO ZIMSKEM PREMORU SE DELA NADALJUJEJO S POLNO PARO Po enoletni izvedbi projekta nadgradnje vodovodnega sistema v občinah Postojna in Pivka dela na Pivškem dobro napredujejo. Ocenjuje se, da je v tem trenutku na območju občine Pivka zgrajenih in prenovljenih že približno tri četrtine predvidenih cevovodov, opravljena pa je tudi že tretjina dela na objektih. Na območju vodohrana Pivka se gradi še zadnji del cevovoda za povezavo cevovoda na nov vodohran. V vodohranu so strojna montažna dela skoraj zaključena, izvajalci že nadaljujejo z elektro instalacijami ter z zasipom vodohrana in z zunanjo ureditvijo. Dela na objektu torej pospešeno napredujejo, saj je zaradi zagotavljanja nemotene oskrbe in pričetka rekonstrukcije ostalih vodohranov, potrebno nov, večji vodohran čimprej dokončati in zagotoviti njegovo obratovanje. Dela se aktivno izvajajo tudi pri obnovi cevovodov. Na državni cesti Pivka.Zagorje (odsek vodohran Pivka–črpališče Zagorje) sta bili v februarju zaključeni dve gradbišči, in sicer v Drskovčah ter pred Zagorjem, izvajalci pa so že pričeli z deli od Drskovč proti pokopališču Zagorje. Prav tako potekajo gradbena dela tudi na državni cesti od Petelinj poti Selcam. Na državnih cestah je promet urejen izmenično enosmerno s semaforji. Gradbena dela na cevovodih potekajo tudi na območju naselja Kal. Tu so trenutno tri gradbišča. Eno poteka po javni poti mimo objektov s hišno številko Kal 16b. Na tem delu potekajo izkopi, polaganje cevi in tudi že zasipi. Drugo gradbišče je na poljski poti od Kala proti hlevom. Tu se dela že zaključujejo, izvajalci opravljajo dela na urejanju poljske poti in humuziranju brežin. Tretje gradbišče pa je na odseku od hlevov proti državni cesti za Neverke. Na tem delu je izvedeno čiščenje terena ter izkopi. Vodovod za naselje Buje je zaključen. Trenutno potekajo upravni postopki za pridobitev uporabnega dovoljenja. V prvih marčevskih dneh so se zaključila dela v središču naselju Kal. Zaradi prenove odseka in novih del se je z marcem vzpostavila nova zapora državne ceste skozi Pivko. Zapora bo najprej na Postojnski cesti in se bo nato skozi križišče za Trnje preselila na Snežniško cesto. Promet bo tudi tu urejen izmenično enosmerno s semaforji. ULIČNI ZBIRALNIKI ZA ODPADNO ELEKTRIČNO IN ELEKTRONSKO OPREMO V petek, 17. 2. 2017, je potekala slavnostna predaja uličnih zbiralnikov za ločeno zbiranje odpadne električne in elektronske opreme (e-odpadkov in odpadnih baterij) v Zbirnem centru Postojna. Novo infrastrukturo so s podpisom listine prevzeli predstavniki občin Postojna, Pivka, Logatec in Ilirska Bistrica. Dogodek je organiziralo podjetje ZEOS, d. o. o., nosilec projekta LIFE Gospodarjenje z e-odpadki pod sloganom E-cikliraj, v sodelovanju z lokalnimi izvajalci gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Pomočnik direktorja Publicus d. o. o., Ljubljana Ivan Hrženjak je ob samem dogodku izpostavil, da: »Postavitev uličnih zbiralnikov pomeni nadgradnjo obstoječega sistema zbiranja odpadkov na območju občin Postojna in Pivka in predstavlja direktno izvajanje principa krožnega gospodarstva. Gre za šolski primer zbiranja na izvoru, zbiralniki so zelo praktični in vizualno privlačni, tako da upamo, da jih bodo občani uporabljali v čim večjem številu.« Občani Pivke imate tako po novem možnost oddaje odpadne električne in elektronske opreme na treh izbranih ekoloških otokih na območju Občine Pivka. Tipski ulični zbiralnik se nahaja: • na ekološkem otoku pri trgovini Špar v Pivki, • na ekološkem otoku pri tržnici v Pivki in • na ekološkem otoku pri blokih v Dolnji Košani. Publicus d. o. o. V tipske zbiralnike lahko oddate naslednjo odpadno električno in elektronsko opremo. POROČILO O SKLADNOSTI PITNE VODE V LETU 2016 ZA VODOVODNA SISTEMA POSTOJNA–PIVKA IN SUHORJE (v upravljanju javnega podjetja KOVOD Postojna, d. o. o.) Poročilo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15 – v nadaljevanju pravilnikom), ki v 34. členu določa, da mora upravljavec vodovodnega sistema najmanj enkrat letno obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljene v okviru notranjega nadzora. Poročilo zajema dva vodovodna sistema, ki sta v upravljanju javnega podjetja KOVOD Postojna, d. o. o., in zagotavljata oskrbo s pitno vodo na območju občin Postojna in Pivka: 1. Vodovodni sistem Postojna.Pivka z oskrbovalnimi območji: Osrednji del Postojna–Pivka, Planina in Strane–Hruševje–Šmihel. 2. Vodovodni sistem Suhorje (oskrbovalno območje Suhorje – vodni vir iz vodovodnega sistema Ilirska Bistrica). Vsa zajeta voda za oskrbo s pitno vodo je površinskega tipa ali z vplivom površja. Tabela 1: Osnovni podatki za leto 2016 po oskrbovalnih območjih Ime oskrbovalnega območja (OO) Število uporabnikov Distribucija pitne vode (m3/leto) Priprava pitne vode Dezinfekcijsko sredstvo OO Osrednji del VS Postoj­na–Pivka 19.081 2.394.107 koagulacija, kulacija,sedimentacija, filtriranje (hitri peščeni filtri) UV in plinski klor OO Strane–Hruševje–Šmihel 1.916 171.253 iz Malnov: oagulacija,flokulacija, sedimentacija, filtrira­nje (hitri peščeni filtri) Nanoški viri: brez iz Malnov: UV in plinski klor Nanoški viri: natrijev hipoklorit (Strane), plinski klor (Šmihel) OO Planina 824 66.136 koagulacija, filtracija UV in Natrijev hipoklorit OO Suhorje 60 3.902 mikrofiltracija plinski klor Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode se izvaja z notranjim nadzorom pitne vode skladno z 10. členom pravilnika in državnim monitoringom pitne vode. Oba nadzora opravljala Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor je vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Tabela 2: Monitoring pitne vode leta 2016 po oskrbovalnih območjih in vodovodih Na OO Strane–Hruševje–Šmihel je bilo opravljenih skupaj štiriintrideset vzorčenj, od tega petindvajset vzorčenj na mikrobiološke preskuse ter devet vzorčenj na fizikalno-kemijske preskuse. Vsi vzorci so bili skladni s pravilnikom. Na OO Planina je bilo opravljenih skupaj dvajset vzorčenj, od tega petnajst vzorčenj na mikrobiološke preskuse ter pet vzorčenj na fizikalno­kemijske preskuse. Vsi vzorci so bili skladni s pravilnikom. Na OO Suhorje je bilo skupaj opravljenih petnajst vzorčenj, od tega osem vzorčenj na mikrobiološki preskus ter sedem vzorčenj na fizikalno­kemijski preskus. Dva vzorca sta bila neskladna zaradi presežene motnosti. Vzrok za neskladnost je bil sum na nedovoljen poseg uporabnikov v hidrantno omrežje v naselju Suhorje ter posledično luščenje biofilma in dviga usedlin v omrežje uporabnika. Na vodovodnem sistemu Postojna–Pivka je bilo v letu 2016 potrebno vodo za prehrambne namene prekuhavati na OO Osrednji del trikrat, K stabilni pripravi ter varni in kakovostni distribuciji pitne vode bo veliko prispevala uresničitev pomembnega infrastrukturnega projekta, izvedba katerega je trenutno v polnem teku in se bo v celoti zaključila s koncem letošnjega leta. Na območju občin Postojna in Pivka namreč poteka izgradnja in nadgradnja celotnega vodovodnega omrežja ter rekonstrukcija vodarne Malni in Korotan, pri čemer bo sistem nadgrajen z novo, zmogljivejšo, sodobnejšo predvsem pa stabilno tehnologijo priprave pitne vode - ultrafiltracijo (UF). Vse dodatne informacije lahko dobite na spletni strani www. kovodpostojna.si, na sedežu podjetja (tel. 05 700 07 80) in po elektronski pošti: info@kovodpostojna.si. Postojna, februar 2017 Irena Sušelj Šajn, vodja službe za zdravstveni nadzor in analize David Penko, direktor 15. RAZPIS OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE POSTOJNA ZA IZBOR NAJBOLJŠIH INOVACIJ 2017 Z namenom spodbujanja in promoviranja inovativnosti, širjenja inovacijske kulture in povečanjem prepoznavnosti in ugled inovativnih podjetij, njihovih inovacij in avtorjev Območna gospodarska zbornica Postojna objavlja razpis za izbor Najboljše inovacije v Primorsko-notranjski regiji 2017. Izbor najboljše inovacije na nacionalni in regionalni ravni V okviru projekta Izbor najboljše inovacije sodi vsakoletni izbor najboljših inovacij, ki se potegujejo za najvišja priznanja na regionalni in nacionalni ravni. Letos bodo tako že 15. leto zapored podeljena priznanja za najboljše inovacije. Kakšne inovacije je mogoče prijaviti? Podjetja in drugi predlagatelji lahko prijavijo tehnološke inovacije, torej nove inovativne proizvode, izboljšave ter nove tehnologije proizvodnje. Prijavijo pa lahko tudi inovacije, ki izhajajo iz netehnoloških področij, to so storitvene, organizacijske, procesne, socialne inovacije, inovacije na področju trženja idr. Predlagatelji lahko v letu 2017 prijavijo inovacijo, ki je bila prvič vpeljana na trg oz. prvič uporabljena v proizvodnem/poslovnem procesu v obdobju od 1. 1. 2015 do 31. 3. 2017. Kdo lahko sodeluje v izboru? Možnost prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki, posamezniki, samostojni inovatorji in poslovni subjekti kot so npr. javni zavodi, instituti itd. (v nadaljevanju predlagatelji), ki imajo sedež na območju Območne zbornice Postojna (občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna). Kako poteka izbor najboljših inovacij? Izbor za najboljše inovacije poteka dvostopenjsko. Inovacije so ocenjene po usklajenih merilih, ki veljajo za obe ravni. Na prvi stopnji opravi izbor Komisija za inovacije, ki jo imenuje Upravni odbor Območne zbornice Postojna. Upoštevajo se vse inovacije, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Na drugo, torej nacionalno stopnjo, se uvrstijo tri najboljše inovacije, ki so ocenjene na prvi stopnji. Najboljše inovacije so nagrajene z zlatim, srebrnim in bronastim priznanjem oz. z zahvalo. Inovator, ki prejme priznanje ali zahvalo za inovacijo, si s tem pridobi pravico uporabe priznanja oziroma diplome v komercialne in publicistične namene. Razpisni pogoji, prijave in informacije Podrobnejše informacije o razpisu ter prijavni obrazci so na voljo na spletni strani GZS Območne zbornice Postojna: https://www.gzs.si/ oz_postojna, po telefonu: 05/72 00110, e-pošti: oz.postojna@gzs.si. Rok za prijavo je 3. april 2017. Območna gospodarska zbornica Postojna Da se v našem bivalnem prostoru dobro počutimo, je eden glavnih dejavnikov ugodna notranja klima. Bivanje v prostoru zajema naše gibanje, kuhanje, tuširanje, sušenje perila in vse ostale aktivnosti preko celega dneva. Z vsemi temi dejavnostmi poslabšujemo bivalno klimo, porabljamo kisik, povečuje se koncentracija ogljikovega dioksida in vlage v prostoru. Posledica prevelike vlage v prostoru, trosov plesni pa tudi več drugih dejavnikov so osnova za pojav plesni. Temu se lahko uspešno izognemo s pravilnim prezračevanjem naših bivalnih prostorov. Premalo pozornosti pa posvečamo povečanju ogljikovega dioksida (CO2) v prostorih. Posebno pri novih oz. starih obnovljenih stavbah (menjana okna in izoliran ovoj stavbe) je to lahko velik problem, seveda če ni ustreznega prezračevanja. Pri starejših stavbah ta problem ni bil tako izrazit, saj stavbno pohištvo ne tesni in je konstantno minimalno prezračevanje - sicer nekontrolirano, pa vendar. Ironično pri vsem tem je, da pri energetski sanaciji stavbe sicer zmanjšamo rabo energije, saj stavbo »zatesnimo«, si pa poslabšamo bivalne pogoje - če ustrezno ne prezračujemo. Ugodne bivalne razmere imamo takrat, ko imamo pri temperaturi prehodnih obdobjih. Prezračevanje je najbolj učinkovito v jutranjem in večernem času, ko je zunanji zrak precej hladnejši. Prisilno prezračevanje je edini način, da lahko zagotovimo zadostno oziroma načrtovano število izmenjav zraka v bivalnih prostorih. Predstavlja tudi dobro delujoče in energijsko učinkovito zračenje bivalnih prostorov, za kar potrebujemo kanalski razvod od posameznih prostorov do centralne odvodne enote, kjer je vgrajen odvodni ventilator. Predpogoj za izvajanje prisilnega prezračevanja pa je seveda učinkovito tesnenje oken in vrat v zgradbi. V nizkoenergijskih hišah je takšen način edini učinkovit način prezračevanja. Vse naprave za prezračevanje objektov morajo biti grajene tako, da je možno z njimi izkoristiti tudi toploto odpadnega zraka, oziroma je omogočeno vračanje toplote izstopnega zraka nazaj v prezračevalni sistem. Takšne sisteme prezračevanja z vračanjem toplote imenujemo prezračevalni sistemi z rekuperacijo toplote. Sodobne naprave poleg vračanja toplote omogočajo tudi dogrevanje in hlajenje vstopajočega Kvaliteto bivanja v prostoru dosežemo z rednim in doslednim naravnim prezračevanjem (odpiranjem oken), če pa hočemo to izvesti tudi energetsko učinkovito, je to prisilno prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka – rekuperacija. Svetovalna pisarna ENSVET Pivka USTVARJALNIKOVE PODJETNIŠKE DELAVNICE V PIVKI Občina Pivka je v sodelovanju z Ustvarjalnikom organizirala tri podjetniške delavnice. Delavnice so bile namenjene vsem, ki bi radi stopili na podjetniško pot, pa ne vejo natanko, kako začeti. Delavnice je vodil Matija Goljar, ki ga poznamo iz uspešne tv oddaje Štartaj Slovenija!. Predstavljene so bile možnosti podjetništva in iskanje prve poslovne ideje, kako postopati, ko imamo idejo in ne vemo kako naprej, prototipiranje produkta ali storitve ter kako nastopiti na trgu in prodati svoj izdelek. Udeležba na teh delavnicah je prisotnim dala spodbudo, motivacijo in podporo, napotke kako in kaj naprej, kam se obrniti za več informacij, kateri ukrepi za spodbujanje podjetništva so na voljo v občini Pivka. Udeleženci so bili z izvedbo zadovoljni, potrdili so, da so bile delavnice natanko to kar so potrebovali. Pri nadaljnjih poslovnih korakih lahko občani občine Pivka izkoristijo brezplačna svetovanja na regionalni razvojni agenciji RRA Zeleni kras. Erika Kovačič foto: Mateja Morel Rutar TUDI V PIVKI VEDNO VEČ ZANIMANJA ZA SVETOVANJE IN PODJETNIŠKE DELAVNICE Že v prejšnjih številkah smo pisali o podjetniških delavnicah, ki jih Občina Pivka v sodelovanju z RRA Zeleni kras, d. o. o. nudi svojim občanom. Od začetka leta 2017 je tako RRA izvedla že tri delavnice, ki so namenjene tako tistim, ki se šele zanimajo za podjetništvo kot tistim, ki so se na pot podjetništva že podali. Po začetni delavnici, kjer so udeleženci raziskovali pod kakšnimi pogoji imajo njihove ideje potencial za razvoj v uspešne podjetniške zgodbe, sta sledili še delavnica na temo pravnih oblik podjetij in financ ter delavnica na temo pridobivanja kupcev. Ob delavnicah so občanom Pivke stalno na voljo tudi svetovanja, ki se navezujejo na različne vidike podjetništva: od osnovnih vprašanj, povezanih z ustanovitvijo podjetja do razvoja poslovnih idej, iskanja partnerstev, novih finančnih virov in vstopa na trg. Tudi v marcu in aprilu bodo na voljo podobne in nove delavnice, ki bodo sicer odvisne od povpraševanja in števila prijavljenih. Na RRA se namreč skušajo čim bolj prilagoditi tistemu, kar ljudje najbolj podjetništvo, finance itd. Če pa nekaj ne znamo, potem zelo dobro vemo, kje in kako se to potrebujejo. Na ta način pristopajo tudi k znanje poišče in to za naše svetovance tudi storimo.« izvedbi svetovanj: »Ko stranka pride do nas, najprej ugotovimo, kaj pravzaprav potrebuje, Z izvedenim so zadovoljni tudi dosedanji udeleženci, ki se v vedno večji meri odzivajo potem pa lahko z njo opravimo tudi več povabilu k tovrstnim aktivnostim za podjetništvo. Njim in ostalim so vedno pripravljeni svetovanj. Na RRA imamo zaposlene z zelo prisluhniti tako na Občini Pivka, ki poleg svetovanja in delavnic subvencionira tudi pripravo raznolikimi znanji. Eni so bolj specializirani različnih vlog in poslovnih načrtov za občane Pivke kot tudi na RRA, ki o različnih dogodkih, za higienske in podobne standarde, drugi razpisih itd. objavlja na www.rra-zk.si, za dodatne informacije v zvezi z aktivnostmi za se bolj spoznajo na turistično ponudbo, podjetništvo pa so na voljo tudi prek telefona: 05 721 22 33 ali 05 721 22 48. tretji imajo spet več znanja na področju podeželja, tu so še specializirani za socialno RRA Zeleni kras, d. o. o. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) je z namenom ohranitve kulturno-zgodovinske dediščine Parku vojaške zgodovine predala kupolo ene od porušenih utrdb Alpskega zidu, ki ga je Kraljevina Italija gradila v tridesetih letih 20. stoletja za obrambo svojih kopenskih meja. Nov eksponat, ki bo odslej skrbno shranjen, je ena izmed mnogih litoželeznih kupol, ki so bile sestavni del Alpskega zidu. Ker je bila večina tovrstnih kupol po vojni uničenih, je Park vojaške zgodovine uresničil prizadevanja za ohranitev 20-tonske kupole, ki se je dotlej nahajala na poligonu 208 v bližini Neverk, in eksponat, s pomočjo podjetja Dvig d. o. o. iz Vrhnike, namestil na svoj razstavni plato pred paviljoni. DKH Foto: Park vojaške zgodovine V prvem februarskem tednu se je Park vojaške zgodovine predstavil na priljubljenem in dobro poznanem sejmu Turizem in prosti čas (Natour Alpe-Adria). Da se je mnenje o Pivki, nekdaj zaznamovani kot močno obremenjeno tranzitno območje, v zadnjih letih zelo spremenilo, nakazuje široko zanimanje in odzivi obiskovalcev, ki Pivko označujejo kot priljubljeno turistično destinacijo. Prizadevanja in uresničitev številnih projektov na področju turizma v občini namreč prispevajo k temu, da sta se prepoznavnost in obiskanost Pivke močno dvignili. Med promocijskimi aktivnostmi, ki prispevajo k prepoznavnosti, je nedvomno pomembna tudi prisotnost na sejmih, kjer se javnosti predstavi celovita ponudba s Pivškega, ki ima obiskovalcu dejansko veliko ponuditi. Dober glas Pivke se je v letošnjem letu že ponesel na sejme v Italijo, Avstrijo ter Nizozemsko, v preostalem delu leta pa se bo naša turistična ponudba predstavila še na sejmih v Trstu, Lagu di Garda in Celovcu ter številnih dogodkih v Sloveniji (Kulturni bazar, Slovenska turistična borza, Primorski sejem, Agra, Otroški bazar, Pikin festival, Festival za tretje življenjsko obdobje, Sejem narava in zdravje …). Na sejmu Turizem in prosti čas, ki se je odvijal v naši prestolnici, je večina obiskovalcev Park vojaške zgodovine že poznala in ga označevala kot osrednjo turistično točko na Pivškem. Obiskovalce je najbolj zanimal najmogočnejši eksponat, in sicer podmornica ter zadnja pridobitev – lokomotiva, povpraševali pa so tudi po dogodkih, ki se s svojimi skrbno izbranimi vsebinami, preko celega leta odvijajo v Parku vojaške zgodovine. Veliko zanimanja je bilo med obiskovalci sejma zaznati tudi za vse druge zanimivosti in značilnosti Pivke kot so Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, pohodniške poti in pa ponudba lokalne kulinarike, katere delček so imeli možnost okusiti tudi na razstavnem prostoru. DKH Foto: Park vojaške zgodovine Pivka mestu Kaunas, je v Parku vojaške zgodovine med 6. in 16. januarjem opravljala delovno prakso, v okviru katere se je seznanila s potekom vsakodnevnega dela v Parku in na tak način pridobila nove izkušnje, ki jih bo lahko uporabila pri svojem nadaljnjem delu. Svoje vtise je delila z nami v intervjuju. *Vytautas Veliki, tudi Vitold Veliki, je bil vpliven litvanski knez iz obdobja na prelomu 14. in 15. st., op. a. 1. Pozdravljena, Erika, in dobrodošla pri nas na Pivškem. Za začetek nam na kratko povej kaj o sebi. Kdo je Erika Kisieliute? Pozdravljeni. Ime mi je Erika Kisieliute, stara sem 25 let in prihajam iz Litve. Litva je zelo lepa država ob Baltskem morju, ki obsega 65.300 km2 ozemlja in ima 2,9 milijona prebivalcev po zadnjem štetju iz leta 2015. Glavno in največje mesto Litve je Vilna, med drugimi večjimi mesti pa so še Kaunas, Klaipeda, Panevežys and Šiauliai. Sama živim in delam v Kaunasu, drugem največjem mestu v Litvi. Moje delo sodi na področje humanističnih ved. Po izobrazbi sem diplomirana zgodovinarka, zaposlena v Vojaškem muzeju Vytautasa Velikega kot vodnica in pedagoginja. Pri svojem delu sem v nenehnem stiku z obiskovalci, izvajam vodenja po muzeju, organiziram različne delavnice in dogodke in delam na različnih projektih. Poleg tega sem študentka drugega in zadnjega letnika magistrskega študija na Univerzi Vytautas Magnus v Kaunasu. Preučujem zgodovino Litve, zanimam pa se tudi za vojaško zgodovino, kar je tudi eden od razlogov, zakaj sem se odločila za prakso v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Rada potujem, v zadnjem letu sem obiskala osem evropskih držav. Rada tudi berem in kuham. Poleg tega uživam v glasbi in sem že šest let članica Ženskega komornega zbora Univerze Vytautas Magnus. 2. Zakaj si se odločila za Park vojaške zgodovine in kako dolgo boš ostala v Pivki? V Slovenijo sem prispela z enim samim namenom – opravljati delovno prakso v Parku vojaške zgodovine Pivka. V lanskem letu je bil v Litvi odobren izobraževalni projekt, v okviru katerega sem dobila priložnost izpopolniti svoje strokovno znanje v tujini. Želela sem si opravljati prakso v enem izmed evropskih vojaških muzejev, ki bi bil razmeroma mlad in bi vseboval zanimive zbirke in razstave. Tako sem našla Park vojaške zgodovine. Kompleks Parka je ogromen, zajema obsežne zbirke in se ponaša z dobrim vodstvom, poleg tega organizirajo zanimive in poučne oglede. Vesela sem, da sem prišla sem, zame je to zelo zanimiva izkušnja. V Sloveniji bom več kot teden dni. S prakso sem začela 6. januarja in jo bom zaključila 16. januarja. 3. Kako potekajo tvoji dnevi med opravljanjem prakse v Parku vojaške zgodovine? V času svoje prakse prisostvujem pri vsakodnevnem delu v muzeju, ogledala sem si tudi že vse zbirke in razstave v Parku in se seznanila z bogato vojaškozgodovinsko dediščino tega območja. Ogledala sem si tudi vse znamenitosti na Pivškem. Seznanila sem se s številnimi primeri dobre prakse, predvsem s področja oglaševanja. 4. Katere znamenitosti v Sloveniji si še obiskala? Slovenija se mi zdi čudovita, pritegnili sta me njena naravna in kulturna dediščina. Veliko je zanimivih destinacij in turističnih znamenitosti, ki so vredne ogleda. Navdušena sem tudi nad regijo Zeleni kras. Slovenijo sem obiskala tudi iz tega razloga. Ogledala sem si že precej znamenitosti. Najprej sem si ogledala Ljubljano, po prihodu v regijo pa tudi Postojnsko jamo in Predjamski grad. Šla sem tudi na Obalo, v Piran. Tudi na Pivškem sem si ogledala vse znamenitosti, odlično je bilo. 5. Zaposlena si v Vojaškem muzeju Vytautasa Velikega. Povej nam kaj o muzeju in o zbirkah, ki so v njem na ogled. Vojaški muzej Vytautasa Velikega je bil ustanovljen leta 1921 in je eden izmed najstarejših in najbolj znanih muzejev v Litvi. Naš muzej deluje pod okriljem Ministrstva za nacionalno obrambo Republike Litve in ohranja močne stike z litvansko vojsko. Muzej gosti obsežno zbirko različnega orožja in predstavlja vojaško zgodovino Litve od prazgodovine do današnjih dni. Sama v muzeju delam kot vodnica in pedagoginja. 6. Bi bilo po tvojem mnenju mogoče izpostaviti paralele v delovanju obeh muzejev in kje so pri tem glavna razhajanja? Vojaški muzej Vytautasa Velikega je muzej z zelo dolgo tradicijo in zelo obsežno zbirko vojaške dediščine. V muzeju imamo večje število zaposlenih v različnih sektorjih, poleg tega smo tesneje povezani z Ministrstvom za nacionalno obrambo in z litvansko vojsko. Po drugi strani je Park vojaške zgodovine mlajši muzej, vendar z dobro vizijo in zanimivimi zbirkami in razstavami. Kljub temu da imajo manjše število zaposlenih, opravljajo odlično delo. Menim, da imata oba muzeja podobno idejo: obiskovalcem predstaviti vojaško dediščino in najzanimivejše eksponate. 7. Meniš, da bi lahko tvoj obisk Parka vojaške zgodovine vplival na tvoje nadaljnje delo v muzeju? Za prakso v Parku vojaške zgodovine sem se odločila, ker sem želela opazovati tukajšnji potek dela in na kakšen način je v Parku predstavljena vojaška dediščina, kako potekajo ogledi in katere izobraževalne metode uporabljajo v muzeju. Nad videnim sem navdušena, zdi se mi zelo zanimivo spoznavati način dela v drugem okolju. Prepričana sem, da bom videne prakse uporabila tudi sama pri svojem prihodnjem muzejskem delu v Litvi, njihove metode dela in način predstavitve vojaške zgodovine se mi zdijo zelo praktični. 8. Kakšen vtis si dobila o Sloveniji, o regiji, kjer stanuješ, in o samem Parku vojaške zgodovine? Vsi so zelo prijazni in ustrežljivi, vsi so mi z veseljem pomagali. To priložnost bi rada izkoristila, da se zahvalim vsem zaposlenim v Parku vojaške zgodovine, ki so mi razkazali kompleks in druge znamenitosti, tako da mi bo moja praksa v tujini ostala v res lepem spominu. Vesela sem bila te priložnosti. 9. Kakšen nasvet bi dala zaposlenim v Parku vojaške zgodovine, da bi še izboljšali svojo ponudbo? Vsi svoje delo opravljajo izvrstno, imajo odlične ideje in menim, da jih v prihodnosti čakajo še zanimivi projekti. Želim jim vse dobro. Hvala za tvoje odgovore. Doris Komen Horvat, Lorena Iskra Foto: PVZ PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE DANILA FLORJANČIČA POMLADANSKE ZARJE V sklopu muzejskih večerov v Parku vojaške zgodovine potekajo tudi predstavitve knjig, revij, pesniških zbirk in ostale strokovne in leposlovne literature z vojaško tematiko, ki doprinesejo k večji prepoznavnosti obravnavane literature in skrbijo za pestro dogajanje v lokalnem okolju. V februarju 2017 je bila tako v Parku vojaške zgodovine organizirana predstavitev pesniške zbirke Danila Florjančiča – Danijela Josipa Rudarja z naslovom Pomladanske zarje. Danilo Florjančič (1919.1987) je bil zaveden primorski Slovenec iz Vremske doline, ki ga je vihra II. svetovne vojne potegnila v svoj vrtinec – vpoklic v italijansko vojsko se je spremenil v neverjetno odisejado, vredno filmske obdelave. Svoje vtise in neusahljivo ljubezen do domovine je izlil v svoje pesmi. Pesniško zbirko Pomladanske zarje in življenjsko pot Danila Florjančiča je predstavil predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mag. Damijan Florjančič, avtorjev sin in samozaložnik pesniške zbirke. Zgodovinski kontekst REGIONALNO SREČANJE DNEVOV EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE IN TEDNA KULTURNE DEDIŠČINE V PIVKI V četrtek, 23. februarja, je bilo v organizaciji Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Krpanovem domu izvedeno regionalno srečanje dnevov evropske kulturne dediščine in tedna kulturne dediščine. Namen Dnevov kulturne dediščine (DEKD) je spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine ter javnosti predstaviti idejo o skupni kulturni dediščini, o bogastvu in kulturni raznolikosti Evrope. Letošnja tema septembrskih dnevov kulturne dediščine bo »Voda – od mita do arhitekture« in prav o tem je tekla beseda na srečanju. Poleg našega krajinskega parka in Pivških jezer so bile predstavljene hidrološke naravne vrednote v naši okolici in z vodo povezani kulturni spomeniki. Vse omenjeno je lahko predmet obravnave letošnjih Delovanje študijskega krožka v sklopu Ljudske univerze Postojna je predstavila Marjeta Dnevov kulturne dediščine. Kako se teh Marinčič. Tudi študijski krožki so zanimiva oblika povezovanja in obravnave manj znanih tem lotiti in v kakšni obliki jih na dnevih naravnih in kulturnih spomenikov v naši okolici. Prisluhnili smo tudi uspešno izpeljanemu predstaviti, smo razmišljali v tretjem delu dogodku ob lanskoletnih dnevih v Novi vasi pri Jelšanah, v organizaciji ilirskobistriške srečanja. Učiteljica Jana Špilar Dodič iz OŠ Univerze za tretje življenjsko obdobje. Pivka nam je predstavila projekt Spoznajmo kulturno dediščino, ki so ga skupaj z učenci Dogodek je bil sklenjen z željo, da se v septembru pridružimo dnevom kulturne dediščine, ki razvijali v letošnjem šolskem letu. Popisovali na območju celotne Evropske Unije privabijo 20 milijonov obiskovalcev. so kapelice, vodnjake, tradicionalna znanja in shode. Krajinski park Pivška presihajoča jezera OB SVETOVNEM DNEVU MOKRIŠČ 2. februar je svetovni dan mokrišč. Obeležujemo ga od leta 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta konvencija o mokriščih. Med mokrišča uvrščamo območja močvirij, nizkih barij, šotišč, stalna in začasna območja proste vode, poplavne površine, manjše stoječe vode in morja, ki ob oseki ne presegajo globine šestih metrov ter podzemna mokrišča. Ob svetovnem dnevu mokrišč smo v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer gostili predavateljico Metko Škrlj Manojlović, ki nam je lepo približala mokrišča tako v besedi, sliki in tudi v številkah: v Sloveniji mokrišča pokrivajo 5,9 odstotka vsega ozemlja, vendar pa podatki kažejo, da je bilo pri nas v zadnjih desetletjih izgubljenih okoli 70 tisoč hektarjev mokrišč, kar pomeni 40 odstotkov mokrišč glede na stanje v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Skupaj s predavateljico smo ugotovili, da so danes mokrišča na seznamu najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, da so prostor številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter zaradi tega zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Čuvajmo jih! Tanja Avsec vlada brez pašno obdobje. V tem času je vsaka sveža kapljica nektarja ali košek obnožine v panju še kako dobrodošel. Naše čebele nam bodo hvaležne. Jure Justinek, Nataša Klemenčič Štrukelj UTRINKI IZ VRTCA ZIMSKI GIBALNI DOPOLDAN PRI ZAJČKIH IN MEDVEDKIH Tretji gibalni dopoldan, ki smo ga izpeljali Medvedki in Zajčki je bil tokrat zimsko obarvan. Ogreli smo se s »snežno bitko«. Zajčki in Medvedki smo se med seboj kepali s časopisnimi kepami in trenirali met kep v daljavo. V nadaljevanju smo se razdelili v dve skupini. Prva se je preizkusila v hoji na smučeh, druga pa v ciljanju snežaka. Ko smo obe disciplini dobro osvojili, smo skupini zamenjali. V telovadnici smo zaključili s plesom in rajalno igro ob zvokih pesmi Sankaška polka. Gibalni dopoldan smo zaključili z igro na snegu. Margareta in Vanja & Petra in Lara, Vrtec Košana ZIMA ZIMA BELA Kljub temu da je bil mesec januar poln raznovrstnih obolenj, smo ga dobro izkoristili za dejavnosti na prostem. Zelo pomembno je, da so otroci gibalno aktivni na prostem, tudi v nekoliko bolj mrzlih dneh. Čisto, čisto tiho stopajo copatki, gazijo po snegu trije majhni škratki. Domek je še daleč, zebe jih v ušesa, huda teta Zima nanje sneg potresa … (Tole pesmico nas je naučila naša Monika. Ker smo jo tako radi prepevali, je tudi naše kraje obiskala teta Zima in naravo odela v bela oblačila.) Vrtec Pivka (Klobučki in Čebelice) učenci in učiteljice, smo izvedeli, pri kateri starosti se lahko vključiš v ameriško vojsko, kakšna izobrazba je potrebna za vključitev, kako lahko napreduješ. Povedal nam je tudi nekaj podrobnosti iz osebnega življenja, o družinskem življenju vojaka ter o življenju v ZDA. Tekst in foto: OŠ Košana Opero Brundibar je napisal skladatelj Hans Krasa, ki je bil tudi sam taboriščnik judovskega rodu, in jo uprizoril z otroki v taborišču Terezin v času druge svetovne vojne. Sporočilo opere je, da dobro vedno premaga zlo. Predsednik republike je ob ogledu opere nastopajoče otroke povabil, naj obiščejo Predsedniško palačo. Iz naše šole so v operi Brundibar sodelovali dve učenki iz 6. razreda, Anja in Lara Vadnjal, ter učenec iz 8. razreda, Tine. Tekst in foto: OŠ Pivka DAN KULTURE Letošnji kulturni praznik smo s krajšo prireditvijo obeležili tudi na naši šoli. V ponedeljek, 6. 2. 2017, smo se v šolski avli z recitacijami različnih slovenskih pesnikov poklonili spominu na največjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna. Svoje mesto so na odru našle tudi pesmice, ki so nastale kot plod živopisane domišljije naših učencev. Kulturni dan so učenci od 7. do 9. razreda v spremstvu učiteljev nadaljevali v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani, kjer so si ogledali gledališko predstavo Vsi junaki zbrani. Tekst in foto: OŠ Pivka V letu 2016 je v Izoli zaživel program LOGOUT v obliki brezplačnih svetovanj za vse, ki imajo težave s prekomerno uporabo in zasvojenostjo s spletom oz. digitalnimi napravami, kot so pametni telefoni, računalniki in tablice. Program izvajajo strokovni delavci, ki svetujejo tako staršem, kako vzpostaviti primerna pravila uporabe naprav, kot tudi otrokom, mladostnikom in odraslim, kako uporabljati splet in naprave na zdrav ter uravnotežen način. Program sicer že 6 let deluje v Ljubljani, svetovalnica v Izoli pa je prva širitev izven osrednje Slovenije, s čimer je program postal dostopnejši tudi prebivalcem drugih regij, zlasti obalno-kraške in primorsko­notranjske. v obdobje mladostništva, potrebujejo več intimnosti, kar naj starši spoštujejo. Starši naj podpirajo mladostnikovo samostojnost, na način, da ga učijo prevzemanja odgovronosti za svoje življenje ter tudi ukrepajo, če opazijo, da zaradi spleta zanemarja druge aktivnosti in obveznosti. Če potrebujete nasvet zase ali svoje bližnje pri uravnavanju uporabe spleta in naprav, se lahko obrnete na svetovalce na številki 064 236 516, pišete na info@logout.si ali pa obiščete spletno stran www. logout.si. Zala Janežič, univ. dipl. psih. Mnogi starši iščejo pomoč pri postavljanju pravil uporabe spleta in naprav njihovim otrokom. V organizaciji LOGOUT tem pravilom pravimo družinska e-pravila, saj pravzaprav zajemajo sodelovanje celotne družine. Vse skupaj se začne pri starših samih, ki naj najprej preverijo lasten odnos do uporabe spleta in naprav – koliko jih uporabljajo, zakaj, kdaj. Pomembno je, da se straši zavedajo, da imajo s svojim zgledom pomemben vpliv na otrokov odnos do uporabe naprav, zlasti ko gre za mlajše otroke. Nič ni narobe, če čas za zabavo otroci preživijo tudi pred ekrani, vse dokler ta aktivnost ne prevladuje nad drugimi interesi. Starši pa pogosto spregledajo tudi dejstvo, da so aktivnosti na spletu, ki privlačijo otroke in mladostnike (npr. igre, družabna omrežja, aplikacije) narejene na način, da sprožajo veliko prijetnih občutij, zaradi česar je nerealno pričakovati, da bodo povsem sami uravnavali njihovo uporabo. Če jih želijo starši naučiti kvalitetnega preživljanja časa in zdrave ter uporabe sodobnih naprav, naj torej poleg svojega zgleda zagotovijo tudi omejeno uporabo digitalnih naprav za zabavo. Pri postavljanju družinskih e-pravil, naj starši izhajajo iz otrokovih potreb ter preverijo, kaj si želijo uporabljati, zakaj in kdaj. Iskreno naj prisluhnejo otrokom ali mladostnikom ter z zanimanjem pogledajo, kaj jih tako veseli npr. pri neki spletni igri. Nato se naj pogovorijo, katere obveznosti oz. druge aktivnosti bodo izpolnili pred uporabo naprav za zabavo (npr. hišna in šolska opravila, hobiji, druženje s prijatelji, prosta igra ...), kdaj bodo uporabljali naprave in kaj bodo na njej počeli. Skupaj naj določijo tudi ukrepe, kaj sledi, če bo ta dogovor kršen (npr. odvzem uporabe naprave in spleta za 1 dan) in kakšna je nagrada za uspešno držanje pravil (ki pa naj ne bo dodaten čas na spletu!). Pravila za vikend so lahko drugačna kot med tednom. In koliko časa je preveč? Čas ni glavno merilo, pomembno je, da so otroci aktivni na več življenjskih področjih ter da jih uporaba naprav pri tem ne omejuje. Kljub temu pa naj starši skušajo upoštevati tudi strokovne smernice glede dnevne uporabe vseh digitalnih naprav za zabavo (tudi televizije), ki so največ 15 minut za otroke med 2. in 3. letom, 30 minut za otroke do 11. leta in 60 minut za otroke med 11 in 14. letom. V obdobju od 14. leta naprej, ko so otroci že dobro prestopili Mateja Morel Rutar iz Volč je prava ustvarjalka. Ko po študiju ni našla službe, je vzela stvari v svoje roke in se lotila nečesa zanjo popolnoma novega. Odprla je MAMORU. Po rojstvu prve hčerke leta 2012 je ob brskanju po internetu odkrila Tihe knjige (Quiet book), v katere se je takoj zaljubila. Že od nekdaj je rada ustvarjala in odločila se je, da se nauči šivati in ustvari prvo tiho knjigo za svojo hčerko. Najprej o tem ni razmišljala kot o službi, ugotovila pa je, da jo šivanje zelo veseli. Tako so pričele nastajati še naslednje knjige. Ko je bila povabljena na sejem v Pivki, se je zavedla, da bi lahko to kar dela z vsem srcem in v čemer uživa, postal tudi njen vir dohodka. Tiha knjiga je iz blaga, filca in polnila ter dodatkov kot so gumbi, vrvice, perle, ščipalke .... Je unikatna, na vsaki strani ponuja novo didaktično aktivnost, ki spodbuja otrokovo fino motoriko in možgane. Je pripomoček za učenje, obenem pa pomirja in na zabaven način spodbuja otroka k učenju različnih spretnosti. Otroci se naučijo prepoznavanja predmetov, spoznavajo barve, oblike, črke, številke ter se učijo osnov računanja in abecede. Mateja črpa ideje ob tem, ko spremlja svoji hčerki ob odraščanju, in vidi kaj bi potrebovali ter kaj jima je všeč. Poleg tega spremlja tudi druge ustvarjalke iz tujih držav. Sedaj šiva knjige tudi po naročilu. Vedno najprej vpraša po starosti otroka in se s starši uskladi o tem, katere strani bi bile zanimive za njihovega otroka. Potem se usede za šivalni stroj, se prepusti domišljiji in ustvarja. Za izdelovanje vsake knjige porabi več dni, da jo dokonča, a vsak trenutek zelo uživa in jo pošlje vsakemu otroku z vso ljubeznijo. Zelo si želi videti odziv in je vesela, če ji starši povedo, da je knjiga otroka navdušila. To je bistvo njenega dela. Poleg tihih knjig ustvarja tudi obroče za v lase, broške, okrasne venčke, okvirje za slike, podloge za kozarce in šiva predpasnike. Trenutno se najbolj posveča tihim knjigam. Vztraja pri spletni prodaji, občasno pa knjige prodaja tudi na raznih sejmih. Knjige iz blaga Mamoru knjižnice. Do njega najlaže dostopamo s parkirišča pred vrtcem. V času delovanja in odprtja Krpanovega doma je odprt tudi prehod, ki povezuje center z avlo doma. Center je odprt za vse občane in občanke občine Pivka. Namen centra je, da predstavlja osrednji prostor zbiranja in druženja v lokalnem okolju ter omogoča ohranjanje oz. širjenje socialne mreže in zadovoljevanje potreb vseh posameznikov. Skupaj se udeležujemo brezplačnih delavnic, krajših izobraževanj in izpopolnjevanj. Družimo se ob pogovorih, izmenjavi mnenj in izkušenj. Spoznavamo, da nas povezujejo interesi, izzivi in iskanje rešitev. Vsa društva v občini imajo možnost, da se v omenjenih prostorih predstavijo in izvajajo svoje aktivnosti. K sodelovanju Čas delovanja centra se bo podaljševal v skladu z interesi občanov in članov društev. Obiščite nas, delite z nami vaša zanimanja in izkušnje. Skupaj z nami oblikujte podobo Vašega centra, v katerem se bomo vsi počutili dobrodošle. Spremljajte nas med dogodki na spletni strani občine Pivka, na oglasnih deskah po mestu, spletni strani www.lu-ilirska-bistrica.si in facebook strani Ljudske univerze Ilirska Bistrica. Romana Morano Strokovna delavka v VGC Točka moči Krpanov dom Pivka Čas kar hitro mineva. V tem zimskem času, polnem raznih bolezni, se delo na Karitasu nemoteno odvija. Šolarji pridno obiskujejo učno pomoč ob ponedeljkih in sredah. Smo v času, ko imamo veliko dela z oddajanjem rednih poročil o našem delu in pripravljanjem načrtov dela za letošnje leto. Pripravljamo se tudi na velikonočne praznike. Z otroki bomo okrasili oljčne vejice, ki jih bo župnik na cvetno STAREJŠI ZA STAREJŠE Starejši občani si želijo čim dlje živeti doma. Zato so upokojenke, strokovnjakinje Slovenske filantropije in Zveze društev upokojencev Slovenije, že leta 1995 začele razvijati projekt medsebojne pomoči starejšim . za večjo kvaliteto življenja doma. V sedanji obliki projekt poteka od leta 2004, vanj je vključeno tudi Društvo upokojencev Pivka. Že v letu 2008 ga je začela uvajati Radenka Kapelj, leta 2010 jo je nadomestila in projekt še vedno vodi Nevenka Šelj. Bistveni del projekta so prostovoljci, ki imajo neposreden stik s pomoči potrebnimi občani. Prostovoljci se za delo izobražujejo na srečanjih in predavanjih. Eno takih predavanj je potekalo v prostorih društva v Pivki. Tema je bila zdravo prehranjevanje, predavala pa je mag. živilske tehnologije Lidija Zadel, ki je tudi prehranska svetovalka, predavateljica ter ljubiteljska zeliščarka. Slušateljice so se seznanile s pravilnim načinom prehrane v zrelem življenjskem obdobju. Poleg strokovnih dognanj in priporočil na področju prehranjevanja starejših, ki sicer niso bistveno drugačna od navodil za zdravo prehranjevanje, so izvedele tudi veliko praktičnih nasvetov. Predavateljica je poudarila pomen domače pridelave hrane, ki ima več pozitivnih lastnosti. Poleg tega da vemo kaj jemo, se z delom na vrtu ali njivi tudi telesno razgibamo, le napor moramo prilagoditi svojim zmogljivostim. Učna ura je hitro minila, zato je vzniknila želja, da bi se kmalu spet srečali. Takrat bi se pogovarjali o prehrani pri raznih zdravstvenih težavah. Udeleženke so bile vesele novih znanj, ki jih bodo lahko koristno uporabile pri delu na terenu. Tekst in foto: Jožica Knafelc Društvo upokojencev Pivka ima zelo aktivno kulturno sekcijo. Člani krožka Beremo skupaj so z neutrudno voditeljico Nevenko Šelj pripravili bogat kulturni večer v počastitev slovenskega praznika kulture. Predsednik društva Evgen Primožič je v svojem nagovoru poudaril, da je prireditev pomembna za vse, saj nam pomaga razumeti pomen kulture in vrednot, predvsem pa smisla tretjega življenjskega obdobja, ki je še pred nami. Kultura in umetnost krepita solidarnost med ljudmi, spodbujata razvoj človeških zmožnosti, spoštovanja in vseživljenjskega učenja. Nastopajoči – vsi člani krožka Beremo skupaj so nastopili v dvojni vlogi. Najprej so nam recitirali ljubezenske pesmi Franceta Prešerna ter drugih slovenskih pesnikov in pesnic. V drugem delu so se nam recitatorji predstavili tudi kot avtorji predvsem ljubezenskih pesmi in tako opozorili, da se nam bliža praznik zaljubljencev – Valentinovo. Ženska vokalna skupina Rožmarinke nam je zapela nekaj že skoraj pozabljenih slovenskih narodnih pesmi. Zaključek prireditve je bil prešeren – Dora Letošnji slovenski kulturni praznik je bil v Pivki obeležen s posebno jubilejno prireditvijo ob 20-letnici delovanja Kulturnega društva Lipa, ki je ob podpori občine Pivka tudi pripravilo ta prazničen dogodek. Zbrane obiskovalce je ob prazniku nagovoril prvi predsednik društva Ernest Margon, sedanja predsednica Irena Margon ter podžupan Občine Pivka Boris Rebec, ki je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo in izrekel zahvalo vsem, ki se v Pivki zavzemajo in ustvarjajo kulturno vzdušje in dogodke, ki s svojimi vsebinami nedvomno bogatijo vedenje, zavest in ne nazadnje srce marsikaterega občana. 20. OBLETNICA KULTURNEGA DRUŠTVA LIPA PIVKA PREDSTAVITEV JUBILEJNEGA ZBORNIKA Konec leta 2016 je Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa v Pivki zaokrožilo svoje dvajsetletno delovanje na področju kulture. Društvo je vseskozi sledilo dvema osnovnima ciljema in z njima povezovalo svoje dejavnosti. Prvi cilj je bil aktivno soustvarjanje na področju kulturnih dogodkov in prireditev. Prireditve so bile namenjene tako odraslim kakor tudi mladini in otrokom. Odraslim smo pripravili preko 60 večernih pogovorov z znanimi slovenskimi kulturnimi ustvarjalci, od pesnikov in književnikov, dramskih igralcev kot tudi arhitektov, zgodovinarjev, duhovnikov, skratka Pivko so obiskali pomembni gostje, ki v slovenskem kulturnem prostoru veliko veljajo. Otrokom je bilo namenjenih kar dvajset miklavževanj, ki so bila skrbno pripravljena in obogatena z dramskim ali pevskim nastopom. Dosegli pa smo tudi drugi zastavljeni cilj, saj smo raziskovali našo lokalno zgodovino, kulturno preteklost in znamenite posameznike, ki so s svojim življenjem in delovanjem prispevali h kulturni podobi naših krajev. Izdali smo kar precej publikacij, prva je bila o zedinjeni Sloveniji in taboru na Kalcu med njimi smo ponosni na zbornik, posvečen dr. Antonu Požarju in zbornik o pivški župnijski cerkvi ter župniji sv. Petra z naslovom Ti imaš ključe. Poseben izbor pesmi smo v knjigi posvetili spominu pivške učiteljice in pesnice Ludovike Kalan, ob sodelovanju strokovnjaka za raziskovanje kamnite dediščine Božidarja Premrla smo se ukvarjali z »ČASI MINEVAJO, SPOMINI OSTAJAJO« Zbornik je razdeljen na šest poglavij. V spremnih besedah sta spregovorila oba župana Občine Pivka, prvi župan Branko Posega in sedanji župan Robert Smrdelj. Svoje misli sta dodala oba predsednika društva, prvi, ustanovitelj društva Ernest Margon, in sedanja predsednica Irena Margon, svoje misli je izrazil tudi župnik Marjan Škvarč, saj društvo sodeluje tudi z župnijo in ima v temeljih krščanske vrednote. Drugo, najdaljše poglavje, zajema zgodovino društva, kjer je mogoče prebrati marsikaj, od ustanovitve društva in sodelovanja z drugimi društvi, z občino Pivka, saj je društvo nastalo kmalu po začetku samostojne poti občine Pivka. Izvedeli boste, kako smo s strokovnimi podlagami utemeljevali lik Martina Krpana za občinske simbole, obeležili 700-letnico prve omembe Št. Petra na Pivki, opisali odkritje glagolskega napisa na cerkvici sv. Martina na Šilentabru. Pripravili smo slovesno akademijo v počastitev jubileja dr. Antona Požarja, razstavo o Ludoviki Kalan, spomnili smo se 80-letnika prof. Silva Faturja. Večkrat smo predstavljali zanimive knjige, ki so bile povezane z našimi kraji in ustvarjalci ali sodelavci. Da ne bi šlo v pozabo, smo popisali, kaj vse se je dogajalo v prvi pivški Razstavni galeriji. V poglavju Povezani z našimi kraji smo posvetili našo besedo trem znamenitim ljudem, in sicer Antonu Požarju, Ludoviki Kalan in Silvu Faturju. Pivčanom še posebej namenjamo poglavje Pustili so sledi, kjer predstavljamo številne goste večerov Pod lipo. Predstavili smo citate: njihove misli in mnenja, ki so jih zapisali v kroniko društva. Posebno poglavje je namenjeno mladim, ki so zavzeto sodelovali v prireditvah, namenjenih otrokom. Ob koncu pa smo želeli predstaviti različna področja, kjer smo poskušali dodajati vrednost družabnemu življenju in srečevanju bodisi pri Studencu, na pohodih ali čajankah bodisi na drugih prireditvah. Za zaključek pa velja še obljuba, da bomo nadaljevali tradicijo prireditev. Kot smo zapisali v naslovu, da se časi spreminjajo, bo v društvu treba poskrbeti tudi za ohranjanje zanimivosti iz preteklih dni. Starejših prebivalcev je vse manj, zato jih bo treba obiskati in zapisati vse, česar se mogoče še spomnijo, in bodo pripravljeni povedati. Četrtek, 23. februarja, je bil zelo poseben in slovesen dan za člane Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Postojna, v katerem pod vodstvom profesorice Karmen Krapež sodeluje tudi zelo veliko otrok iz pivške občine in osnovne šole Pivka, kjer profesorica Krapež tudi poučuje. S čudovitim koncertom v prostorih Glasbene šole v Postojni so obeležili svojo 10. obletnico delovanja. V tem času se je v orkestru zvrstilo 36 učencev, medtem pa je šlo skozi roke profesorice še nič koliko drugih učencev, ki so sicer obiskovali pouk harmonike v Pivki, pa niso bili člani orkestra. Koncertni večer je otvoril gostujoči pihalni orkester iz iste šole pod dirigentskim vodstvom Mitje Tavčarja in se predstavili z nekaj skladbami, med katerimi je največ navdušenja požela Robežnikova Pegasto dekle. Pihalci so tako na najboljši možen način otvorili večer ter pripravili podlago za slavljence ... harmonikarski orkester. Slednji se je pod dirigentskim vodstvom prof. Karmen Krapež najprej predstavil v manjši zasedbi ansambla harmonik in nam predstavili tri skladbe, pozneje pa so se na odru pojavili vsi člani orkestra in nam zaigrali še šest skladb, pri čemer sta zadnji dve poželi pravo navdušenje med publiko, in sicer Avsenikova Na zapravljivčku ter igrajo samo učenci iz mojega razreda. In ko zaključijo šolanje, še kar ostanejo. Tako nastopajo tudi tisti, ki niso prav »bleščeči« instrumentalisti. Menim, da iz vsakega otroka lahko nekaj napraviš, tudi če ni talent. Zato je otrokom lepo igrati v orkestru, ker se lahko dokažejo z nastopom. In pri tem samo jaz vem, kaj je slišati iz njihove harmonike. Toda to kar pustimo, saj so to naše skrivnosti. Zelo mi je všeč, kadar me pride pozdravit kdo od bivših učencev. Srečujem jih na raznih prireditvah, ko pripeljejo svoje otroke. Oh, res sem že dolgo v Pivki in Postojni, saj učim že njihove otroke. Na nastopih poleg uradnega šolskega repertoarja in če tako rečeva »predpisanih« skladb večkrat slišimo tudi kakšno Avsenikovo ali Slakovo. Kako to sprejemajo otroci in starši? Imate veliko opravka, da se tovrstna glasba priključi šolskemu programu, ali je to v današnjih časih lažje kot nekoč? Orkestralna igra je kar prepuščena mentorjem. Sama se odločam po občutku. Vem, kaj je všeč otrokom in kaj poslušalcem. Včasih kaj začnemo, pa potem opustimo, ker nam ni všeč. Prav mi pridejo tudi ideje otrok, ampak jih moram postaviti na realna tla, saj se vse hitro ustavi, ker je pretežko za igranje. Nastop navadno končamo z Avsenikovo skladbo, ker to radi igrajo. Morda veste približno koliko otrok ste imela do sedaj pod svojim okriljem ... koliko jih je šlo skozi vaše roke ali morda skozi orkester? Joj, ste mi dali misliti. Nimam pojma. Bi jih lahko preštela, saj imam vse napisano. Bom, vam povem naslednjič, ko se srečava. V orkestru pa je igralo do danes 36 učencev. Kako pa je s financiranjem ... glede na to da opravljate veliko delo na področju kulture. Se najde s strani države, kulture, ministrstev Prvo marčevsko soboto je ansambel Narcis vsem predstavnicam ženskega spola podaril posebno čaroben in lep večer. V popolnoma razprodani dvorani Krpanovega doma je namreč domač narodnozabavni ansambel skupaj s svojimi gosti obeležil Dan žena, ki ga vsi obiskovalci tega koncerta še dolgo ne bomo pozabili, čeprav so glasbeniki že namignili, da se ob tem prazniku srečamo tudi prihodnje leto. Navdušeno občinstvo je v skoraj tri ure trajajočem glasbenem dogodku zares imelo kaj videti, predvsem pa je bil to večer odličnih glasbenikov, zabavnega dogajanja, dobre volje in neverjetne energije. Ansamblu Narcis, ki je koncert organiziral ob podpori Občine Pivka, so se na odru pridružili njihovi glasbeni prijatelji, mladi dekleti ter fanta ansambla Amaterji, prekaljeni ansambel bratov Poljanšek, domača Klapa Škvadra ter energični Biseri. Poleg svojih avtorskih uspešnic, ki so jih glasbeniki peli ob bučnih aplavzih občinstva, je bilo veliko tudi znanih skladb, posebno doživetje za uho pa so bile skupne melodije, ki so jih gostitelji, ansambel Narcis, zapeli s svojimi gosti. Sobotni večer, ki ga je povezovala simpatična Sidonija Zega, je postregel z obilo zabavnimi vložki, predstavitvami in igrami, v katerih je pomembno vlogo imelo tudi občinstvo. Kot je v svojem nagovoru občinstvu povedal eden izmed glasbenikov, so ta večer govorile pesmi. Pesmi, zapete z srcem in predvsem izjemno usklajenostjo, so občinstvu povedale, da imajo glasbeniki radi svoje poslušalce in obiskovalce, ki so pravzaprav njihov motiv za ustvarjanje. Moč glasbe je bilo ta večer nedvomno moč začutiti. že devetnajsto leto in prihodnje leto obljublja praznovanje svoje 20. obletnice v krogu svojega Dobrovoljni obiskovalci koncerta so namreč občinstva, je s tokratnim dogodkom znova dokazal svojo glasbeno predanost in priljubljenost zaključek le-tega spremljali na nogah in ter kakovost svojih sklad, ki vedno znova navdušujejo. Priznanje slednjega je te dni potrdil se s tem zahvalili glasbenikom za izjemen še en v nizu njihovih glasbenih uspehov in sicer je bil ansambel Narcis izmed šestdeset glasbeni večer, ki je imel tudi humanitarno prijavljenih skladb izbran noto, saj so se gostitelji odločili del vstopnine za nastop na priznanem nameniti območnemu združenju Rdečega festivalu Polka in valček, križa Postojna-Pivka, ki bo ta znesek ki se bo odvijal 7. aprila v namenil socialno ogroženim družinam. Podčetrtku. Ansambel Narcis, ki po glasbeni poti stopa DKH Foto: Tilen Lukan in Martina Tomažič Penko PODARILI SPET VELIKO KNJIG VANJO GROBLJAR: »GREM« »GREM«, ker je priložnost da nekaj pričnete delati drugače? »GREM«, da se otresete strahu od ljudi okoli Vas in se oprimete svojih sanj. Zgodbe preprostih ljudi, ki zmorejo sanjati velike sanje, združene v ujetih trenutkih umetniških fotografij – RAZSTAVA »GREM«. »Ni je ograje, ki je sanje ne morejo preskočiti«, je zasidrana misel, ki se je skozi leta trdega dela avtorja fotografij prebudila v projekt »Grem«. Pri idejnem konceptu, se je avtor slik Vanjo Grobljar sklenil poglobiti v zgodbe malega človeka z velikimi sanjami. Zgodbe, ki so vsa leta njegovega dela bila skrbno zasidrana v želji po tem, da neuspeh ne obstaja, ga je vodila, do ujetih trenutkov, ki poosebljalo pogum, moč in neizmerno voljo do svojih sanj. Sklop veličastnih fotografij, pod idejnim konceptom »GREM«, nam ponuja unikatne trenutke, ki poosebljajo velike sanje, malih ljudi. »GREM« postavlja v ospredje žensko, ki si samosvoje utira pot vsakega dneva. Žensko, ki sama kreira svoje življenje. Žensko z lastnimi sanjami v prevelikem svetu, ki zmore biti žena, dekle, mati in poslovna dama v eni osebi, pa jo vseeno ta nepravični prostor duši. Zgodbe o uspehu, o katerem vam bodo pripovedovale izbrane umetniške fotografije same po sebi. Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… Torek, sedmega februarja, je bil za Branka Česnika iz Parij prav poseben dan.V galeriji Krpanovega doma v Pivki je bila namreč ob 18. uri zvečer pod okriljem in v organizaciji Turističnega društva Pivka in Foto kluba Sušec, otvoritev njegove samostojne fotografske razstave z naslovom Ob reki Pivki. Branko je človek, ki se ga moraš razveseliti, ko ga zagledaš. Vedno prijazen in nasmejan in vedno pripravljen pomagati in takšna so tudi njegova dela. Umirjena, prijazna, pa hkrati veličastna. Ko se zazreš vanje, se misli in duša nehote presele tja, kjer so fotografije nastale … na vrh Svete trojice, Bled, ob reko Pivko ... in ravno to je v umetnosti največji uspeh. Čeprav težko merljiv z matematičnimi in računovodskimi standardi, je največji tisti, ki se dotakne naše duše in src. Branko je v uvodnem delu povedal, da ljubezen do fotografije goji že od mlajših let, ko si je s prvo plačo opremil temnico kar v domači kopalnici. Z leti so prišle v ospredje druge vrednote in obveznosti in fotografija je morala za nekaj časa k počitku. Zadnja leta pa temu področju in svoji ljubezni posveča zopet več pozornosti in časa. Na prireditvi sta za glasbeno popestritev poskrbela dva glasbenika, in sicer je kot mlad harmonikaš, ki si še utira pot v glasbene vode, zelo suvereno nastopil Timotej Sitinger in zbranim zaigral Slakovo V dolini tihi in Avsenikovo Na Roblek. Za Timotejem pa smo prisluhnili malo bolj izkušenemu glasbeniku, ki nas je z akustično kitaro popeljal v bolj romantične vode, to je bil Kristjan Črlenec s skladbami Wonderfull tonight Erica Claptona in Stevensovo Father and Son ter The parting glass skupine Kings. Da pa so prireditev in Brankova dela dobila tudi umetniško potrditev in težo, je poskrbela posebna gostja, umetnostna kritičarka Polona Škodič. Ta je poudarila, da ima pri ustvarjanju lokalnih ustvarjalcev in umetnikov poseben pomen prav domače okolje in vzpodbude, ki so prve in najpomembnejše ravno doma. Škodičeva je povedala veliko o Brakovih tehnikah, ki jih uporablja, in pomenu motivov, ki jih išče in se pojavljajo v njegovih delih ... o Branku pravi takole: »Branko Česnik je že dolgo trdno in naklonjeno povezan z življenjem svoje dežele kot človek, opazovalec in fotograf, ki zna gledati širše in naprej. V svoji pozitivni naravnanosti do življenja se zaveda, da je videnje resničnega sveta moč posredovati vedno drugače in na mnogo načinov. Gledalca nagovarja s senzibilno, vse bolj izčiščeno fotografsko izpovedjo, ki pod obodom časovnega loka zaobjema preteklost in sedanjost, dolga stoletja in en sam trenutek.« Naj za konec naštejemo zgolj nekaj dosežkov, na katere je Branko lahko upravičeno ponosen. Poleg tega, da stalno objavlja v našem Pivškem listu in da ima preko 600 sledilcev na spletni strani 500PX, je prejemnik prve nagrade na extemporu Snežnik 2016, objavljenih ima kar 45 fotografij na strani Travel Slovenija (veliko jih je iz naših krajev: presihajoča jezera, Grad Snežnik, Sv.Trojica, Predjamski grad, na strani Gurushot je njegova fotografija Bleda izbrana med 25-imi »Worldclass« - svetovno znanih fotografij. Na isti strani je bil izbran s fotografijo Bleda na svetovno razstavo Thessaloniki international conteporary art fair ter izbran na 62. mesto med kar 6720 udeleženci s celega sveta, s kar štirimi fotografijami na temo »Best of 2016«. In njegova fotografija Dubrovniške ulice na temo »People in the City« je razstavljena v Blue Art gallery v Berlinu. Branku želimo še naprej mirno roko in pronicljivo oko, da ga bomo lahko še velikokrat občudovali na podobnih fotografskih razstavah. Silvo Čelhar Foto: Stojan Spetič Zveza SVS je na pobudo Valterja Šajna za svoje tehnične komisarje in predstavnike društev iz cele Slovenije v soboto, 18. 2. 2017, organizirala skupaj z Društvom starodobnih vozil Martin Krpan Pivka tradicionalni vsakoletni izobraževalni simpozij. K udeležbi so bili povabljeni tudi gostje, med njimi predstavniki SVAMZ. Posebna gosta pa sta bila podžupan Pivke Boris Rebec in sam Martin Krpan, ki ga imitira Andrej Godina. Približno 120 udeležencev se je zbralo v Krpanovem domu v Pivki. Najprej so si v galeriji ogledali fotografsko razstavo OB REKI PIVKI avtorja Branka Česnika, nad katero so bili zelo navdušeni. Še večje navdušenje pa so pokazali nad razstavljenimi starodobniki. Nato je sledil strokovni del oziroma predavanje za tehnične komisarje. Na samem predavanju so jim bile predstavljene izkušnje pri izvajanju pregledov vozil in najbolj pogoste napake ter tipične pomakljivosti, ki jih pri pregledih delajo tehnični komisarji. Dobili pa so tudi dober pregled nad zgodovino in lasnosti uporabe električnih avtomobilov. Izobraževalni simpozij je bil uspešen, saj je udeležencem podal nekaj novega znanja, jih opomnil na nekatere pomankljivosti in jim omogočil druženje s kolegi za izmenjavo mnenj in izkušenj pred novo sezono. Po strokovnem delu srečanja smo si podrobneje ogledali električno vozilo BMW. Nato so se udeleženci preselili v Park vojaške zgodovine, kjer je najprej sledilo okusno domače kosilo v vojaški Kantini, nato pa voden ogled zbirke tankov, topov, letal, podmornice ter ostale vojaške opreme. Bolj »miroljubne« narave pa je bil še zaključni ogled Eko muzeja. Zanimivo je bilo poslušati starejše ljudi, ki so pripovedovali o služenju vojaškega roka v naših krajih. Ti ljudje so se vrnili v čas, ki so ga tu preživeli. Od nas so se poslovili z obljubami, da se še vrnejo v naše kraj in si jih podrobneje ogledajo. Kot organizator je Društvo starodobnih vozil Martin Krpan Pivka prejelo posebne zahvale za izredno dobro pripravljeno prireditev. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili: Občini Pivka, podžupanu Borisu Rebcu, imitatorju Martina Krpana Andreju Godini, Parku vojaške zgodovine (Boštjanu Kurentu) in Kantini Pivka. Jerneja Ksir Martin Krpan Pivka Dom je vedno v kraju, h kateremu je priklenjena duša. In ljudem vedno manjka nekaj, kar se ne da kupiti -ljubezen, veselje, mir ... Kdor ne občuti ljubezni, kdor ne pozna veselja in ne najde miru, nima pravega življenja. Zdravilo za vse slabosti, napake, skrbi, žalost in vsa hudodelstva človeštva se skriva v eni sami besedi - ljubezen. To je božanska življenjska sila, ki povsod ustvarja in obnavlja življenje, zato je tudi dom tam, kjer človek vse to resnično tudi doživlja. In, ja ... najin dom, sicer šele nedavno, je postal otok Pag, v katerega sva se pred časom zaljubila. In je gotovo vir in zaklad lepote, s pomočjo katere bova vedno znova komaj čakala vsakega novega dne, polnega prihodnjih izzivov. Otok Pag, kjer sva si v kraju Povljana ustvarila nov in prijeten domek, leži v Srednjem Jadranu, s celino pa je blizu Zadra povezan z znamenitim Paškim mostom. Otok je peti največji v Jadranu, je razmeroma ozek in dolg okrog 60 km, ponaša pa se s preko 300 km obale in s čudovitimi plažami, prepoln je zalivov in rtov. Ravno Pag, med vsemi otoki, ima največ obale, hkrati pa leži najbližje celini. Otok je edinstven po vegetaciji, hkrati pa je najmanj poraščen otok na Jadranu in lahko bi rekli, da so prava drevesa res redkost. Po kamnitem terenu raste aromično rastlinje, na katerem se pasejo ovce, ravno številna zelišča v prehrani drobnice pa dajejo značilen okus paškemu siru in jagnjetini. Posebnost, tista manj prijetna, je na Pagu sol. Pa ne v smislu pridobivanja, ki je na otoku stoletna obrt in si na Pagu lahko še danes ogledate stari način pridobivanja soli v glinastih bazenih, pač pa tako imenovani pojav »posolice«. Neposredna bližina Velebita, ki pogojuje nastanku močne burje, le tej pomaga, da se zaganja preko morja na otok, ob tem pa z morske površine dviguje sol, ki jo pozneje odlaga na otoku. Sol pa, kot je splošno znano, ni ravno prijatelj ne rastlinja, posebej pa ne kovinskih predmetov. Ljudje se s »posolico« bojujejo na različne načine. Klimatske naprave, avtomobile itd. po vsaki posolici perejo s tekočo vodo, rastlinstvo, med katerimi prevladujejo oljke, pa skušajo zaščiti z gradnjo tradicionalnih »suhozidov«, pravih mojstrovin iz kamenja, ki ga brez veziva skladajo v tudi kilometrske zidove. Vodna oskrba na otoku ni problematična, za kar je spet zaslužen Velebit, s katerega zaledne vode odtekajo na morsko stran, in nemalo je izvirov pitne vode v morju. Domačini pa si pri zalivanju in namakanju poljščin in trte pomagajo s številnimi vrtinami, ki so neredko globje tudi od 20 metrov. Kar je morda tudi posebnost, ravno zaradi svojega izvora, ima pitna voda na celotnem Pagu nekako slankast okus, četudi je popolnoma neoporečna. Morda je največji ekološki problem otoka ravno odlaganje smeti in njihova predelava, verjameva pa, da se bo v prihodnje tudi ta težava nekako rešila, saj je otok s svojo naravo res pravi, četudi svojevrsten in nekoliko drugačen, biser. Za paško čipko ste najbrž že slišali. Vsaka zase je unikatna, čipkarstvo kot obrt pa se neguje že nekaj stoletij. Paški sir sem že omenil. Odlično jagnjetino tudi. Otoška malvazija je nekaj posebnega. Pa obilo morske prehrane, pripravljene z lokalnimi zelišči in domačim olivnim oljem ... Tudi največjim gurmanom na otoku zagotovo ne bo nič manjkalo, saj je ponudba resnično pestra. Najstarejše mesto na otoku je mesto Pag. Leta mu je Bela IV. podaril atribut svobodnega kraljevskega mesta, gradnja današnjega mesta pa se je pričela leta 1443 po načrtih hrvaškega renesančnega kiparja Jurja Dalmatinca. Dela so izvedli v nekaj več kot dveh desetletjih, je pa prijetno mestece pravi arhitektonski biser. Mestece Povljana, kjer sva si našla nov dom, leži na jugu otoka, le streljaj od Paškega mostu in približno 50 km od Zadra, na katerega gravitira večina otoškega prebivalstva, saj so mnogi tam zaposleni, dijaki obiskujejo srednje šole, poleg tega pa nudi resnično vso oskrbo. Povljana leži v čudovitem širokem zalivu in je kar dobro zaščitena pred burjo. Nekaj več kot 700 prebivalcem, ki jih tukaj živi stalno, se v poletni sezoni pridruži še val turistov, ki počitnikujejo v številnih zasebnih apartmajih, ljubitelji bolj naravnega življenja pa lahko uživajo v senci borovih dreves v dveh manjših, a lepo urejenih kampih. Kraj ima skorajda vse, kar človek potrebuje. Ambulanto, tudi z nekaterimi specialisti, zobozdravnika, pošto, bankomat, lekarno, podružnično šolo, tri prehrambene trgovine, pa kar nekaj prijetnih lokalov, picerij in restavracij. Veliko vsega v malem in nič nama ne manjka. Poleg tega, da sva že prava domorodca, imava praktično vse pri roki, saj je do najbolj oddaljene trgovine okrog 400 metrov, obisk trgovine pa predstavlja prav prijeten sprehod po svežem zraku, z vonjem morja in soli. Domačini so se v preteklosti preživljali v glavnem s poljedelstvom, ribolovom in gojenjem ovac in vsa ta tradicija se je v veliki meri še ohranila. Oskrba s svežimi ribami in drugimi morskimi plodovi je na dosegu roke, polja paprik, paradižnikov, krompirja in drugih vrtnin pa so prave zelene oaze, kljub temu, da je večina okolice tipično kraška. Turizem se je intenzivneje pričel razvijati po l. 1955, predvsem kot lovski turizem, saj dve veliki mokrišči, Veliko in Malo blato, celo leto nudita zavetje preko 150 različnim vrstam ptic, kopenskim želvam, zajcem in njihovim manjšim sorodnikom, kuncem. Velike divjadi na otoku ni, kač, ki se jih velika večina ljudi boji, pa je malo, četudi je teren ponekod res divji in se kakšna strupenjača, kot je poskok, tudi najde. Ampak, brez panike. Ob izletih v naravo boste največkrat lahko srečali le kakšnega simpatičnega martinčka, zagotovo pa boste lahko uživali v čudovitih razgledih in z vonjem morja in z zelišči prežetim zrakom. Današnji turizem je dobro razvit, ponudba pa je neverjetna. Ker je Povljana tudi sedež občine, z zelo aktivnim turističnim centrom, turist zagotovo ne more ostati razočaran. In del turistične ponudbe postajava tudi midva. Ljudje so naju dobro sprejeli in skupaj še z nekaterimi počasi uresničujeva svoje želje. Pripravljava projekte, ki so usmerjeni v malce bolj »robinzonske« vode. Pohodništvo, kolesarjenje, preživetje v naravi in še kaj, hkrati pa želiva domačinom, morda v prihodnje tudi turistom, predstaviti slovensko kulinariko, naše navade in običaje pa še kaj. Razmišljava tudi o kulturni izmenjavi med Povljano in Pivko, z organizacijo pevskih in drugih prireditev, prav poseben izziv pa nama ostaja povezava obeh šol, z idejo izmenjave otrok v poletnem in zimskem času. Skratka, čeprav Pivčana po srcu in duši, na Pagu živiva prijetno, intenzivno, se skupaj učiva, ustvarjava in raziskujeva, hkrati pa Vas vabiva, da se nama za krajši čas pridružite. Kot obiskovalci, turisti ali počitnikarji, ste vedno dobrodošli! Zagotovo Vam lahko pomagava z mnogimi podatki, predvsem pa se veseliva morebitnih druženj z Vami. In za konec še prav prijazno povabilo. Kogar pot zanese na otok Pag, naju lahko vedno pokliče ali pa se dogovorimo za obisk in prijetno druženje. Znancev ni nikoli dovolj, priložnosti za sklepanje novih prijateljstev pa tudi ne. Vabljeni. Res nimava veliko, imava pa veliki srci ... Pa srečno ... Lep pozdrav vsem bralcem Pivškega lista iz srca Dalmacije! Erika Leskovec in Mirko Zver Balinarji BK Postojnske jame iz Postojne so v ekipnem državnem prvenstvu oziroma v Super balinarski ligi v sezoni 2016/17 dosegli lep uspeh. Kot novinci v ligi so varovanci trenerja Pavleta Švare po rednem delu osvojili četrto mesto med osmimi ekipami. V razigravanju za naslov oziroma v play offu so se v Škofji Loki pomerili z domačo Trato, večkratnim državnim prvakom. Gorenjci so bili boljši (16:0) in se zanesljivo uvrstili v finale, kjer so bili boljši tudi od Hrasta iz Kobjeglave (13:5). K nepričakovanemu uspehu postojnske ekipe so viden delež prispevali tudi trije igralci iz občine Pivka, Matej Rebec iz Petelinj, Pivčan Andraž Rebec in Nik Švara, trenerjev vnuk, ki sedaj s starši živi v Pivki. Foto: Foto atelje Postojna Brane Fatur PRIHAJA NA ODRE KOSOVELOVEGA DOMA SEŽANA Nedelja, 2. april, ob 18h Sobota, 18. marec, ob 10h Muzikal SREČKINE SOBOTE Lea Menard – MAMMA MIA! KO BOM VELIK Ponedeljek, 27. marec, ob 20h Koncert 8. april ob 19h LOVRO POGORELIĆ, klavir, in KRUHA IN VRTNIC koncert ŽPZ KOMBINAT z gosti ALEKSANDAR MILOŠEV, violina Ponedeljek, 3. april, ob 20h SLG Celje; Vinko Möderndorfer – NOSTALGIČNA KOMEDIJA OB MATERINSKEM DNEVU Odpravil sem se po svetu iskat ljubezen, toda nikjer je nisem našel. Vrnil sem se domov in tako dolgo iskano ljubezen našel pri svoji materi. (Heinrich Heine) Iskrene čestitke ob materinskem dnevu. SDS - OO Pivka Napoved dogodkov MAREC 2017 od 10. do 31. marca, Hiša kulture Pivka RAZSTAVA: Saba Skaberne: Vmesni čas (organizira: Hiša kulture v Pivki) petek, 17. marec ob 20. uri, Šotor pred PTC Primorka KŠOPPOVO POMLADOVANJE . ROK 'N' BAND IN BAND 501 (organizira: Klub študentov Občin Postojna in Pivka) sobota, 18. marec ob 15. uri, Suhorje JOŽEFOVO IN VELIKA NOČ 2017 (kulturna prireditev, predstavitev razstave, druženje ob tradicionalni suhorski kulinariki) (organizira: Vaška skupnost Suhorje) sobota, 18. marec ob 16. uri, športna dvorana Skala DOBRODELNI KONCERT ZA MAJA Nastopajoči: ansambel Biseri, Narcis, Hooruk, pevki Moya,Tinkara Kovač … (organizira: prostovoljno drustvo Pomagajmo slovenskim otrokom) sobota, 18. marec ob 19. uri, Gasilski dom Zagorje ODPRTJE RAZSTAVE SLIK MARJANA MIKLAVCA IN OGLED DOKUMENTARNEGA FILMA SCENARISTA JADRANA STRLETA »KRAŠKA DEDIŠČINA MARJANA MIKLAVCA« (organizira: Kulturno prosvetno društvo Miroslav Vilhar Zagorje) nedelja, 19. marec ob 14. uri, Suhorje JOŽEFOVO IN VELIKA NOČ 2017 (sveta maša, voden ogled razstave) (organizira: Vaška skupnost Suhorje) nedelja, 19. marec ob 18. uri, župnišče Pivka SVETA MAŠA OB PRAZNIKU SV. JOŽEFA IN VEČER ZA MOŠKE S KRAJŠIM KULTURNIM PROGRAMOM (organizira: Kulturno društvo Lipa) ponedeljek, 20. marec od 15.30 do 17.45, Krpanov dom Pivka ŠOLSKO DELO JE LAHKO ZABAVNO (organizira: VGC – Točka moči Pivka) ponedeljek, 20. marec od 17.00 do 18.30, Krpanov dom Pivka MOJ SADNI VRT – MARKO CVETKO (organizira: VGC – Točka moči Pivka) torek, 21. marec od 17.00 do 18.30, Krpanov dom Pivka Z EKOLOŠKIM VRTOM DO ZDRAVJA CELE DRUŽINE . TAMARA URBANČIČ (organizira: VGC – Točka moči Pivka) sreda, 22. marec ob 18. uri, Park vojaške zgodovine JUGOSLOVANSKO PODZEMNO VOJAŠKO LETALIŠČE »ŽELJAVA« . MED MITOM IN RESNIČNOSTJO (okrogla miza in predstavitev nove makete) (organizira: Park vojaške zgodovine) sreda, 22. marec ob 19. uri, Ekomuzej pivških presihajočih jezer, Slovenska vas KRAŠKI VODNI VIRI - RANLJIVOST IN VAROVANJE (organizira: KPPPJ in Kovod Postojna, d. o. o.) četrtek, 23. marec ob 10. uri, prostori Društva upokojencev Pivka (Kolodvorska 3) TURNIR V REŠEVANJU KRIŽANK (organizira: Društvo upokojencev Pivka) četrtek, 23. marec ob 18. uri, Krpanov dom Pivka (MMC) BARBKA ŠPRUK: DEPRESIJA JE OZDRAVLJIVA (organizira: Turistično društvo Pivka in Human.si) sobota, 25. marec ob 18. uri, župnišče Pivka SVETA MAŠA OB MATERINSKEM PRAZNIKU IN KRAJŠI KULTURNI PROGRAM (organizira: Kulturno društvo Lipa) sobota, 25. marec ob 20. uri, Kino Pivka (Krpanov dom) AKCIJSKI TRILER: AVTOCESTA SMRTI (COLLIDE) (organizira: Kino Pivka 041 33 75 99, 031 33 75 99) ponedeljek, 27. marec od 15.30 do 17.45, Krpanov dom Pivka POGOVORNE URICE V TUJEM JEZIKU (organizira: VGC – Točka moči Pivka) petek, 31. marec ob 17. uri, čitalnica knjižnice Pivka ČAJANKA »SMEH JE POL ZDRAVJA« (organizira: Kulturno društvo Lipa) vsako sredo od 15.30 do 18.00, Krpanov dom Pivka POVEZUJEMO GENERACIJE; UČENJE IGRANJA KART IN DRUGE DRUŽABNE IGRE (organizira: VGC – Točka moči Pivka) UPOKOJENCEV PIVKA (organizira: Društvo upokojencev Pivka) AKTUALEN NAPOVEDNIK DOGODKOV SPREMLJAJTE NA SPLETNI STRANI OBČINE PIVKA (www.pivka.si)