Naa
23. julij 1982
občina krško    SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE
SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI:
NOVE PRISPEVNE STOPNJE
Koordinacijski odbor za družbene dejavnosti je na svoji seji dne 6. 7. 1982 obravnaval programe SIS družbenih dejavnosti in prispevnih stopenj za II. polletje 1982 in sprejel naslednje sklepe:
1. Na osnovi ocenjenega globala IS s seje 29. 6. in 1. 7. 1982 in sprejetih zaključkov, koordinacija predlaga skupščinam SIS družbenih dejavnosti, oziroma od njih pooblaščenim organom, da sprejmejo  predlagani IZRAČUN  PRO-
GRAMOV SIS IN PRISPEVNIH STOPENJ za združevanje sredstev v II. polletju 1982, kot je razvidno iz priložene tabele. Globalna prispevna stopnja 22,33 °/o ostane tako nespremenjena, učinek iz znižane prispevne stopnje republiških SIS za 0,19 % se vrne gospodarstvu, prispevna stopnja med SIS pa se korigira v II. polletju 1982.
2. SIS  družbenih   dejavnosti  v  občini  Krško in njihovi izvajalci mo-
VESELA ŽETEV
TEKMOVANJE ŽANJIC V MLADJU
Druga julijska nedelja je bila za podgorjansko vasico Mladje v KS Podbočje posebej prazničen dan. Tekmovanje žanjic in prikaz drugih običajev ob žetvi je privabilo množico radovednežev od blizu in daleč. Spretne roke žanjic so se spoprijele s po pri-
bližno 60 kvadratnimi metri zrele pšenice. Organizator tekmovanja je bil aktiv kmečkih žena pri TOK Mercator-Agro-kombinat Krško, ki je za prve tri plasirane predvidel tudi nagrade. Razvrstile so se pa žanjice takole: 1. Ana Marija Račič z Viher, 2. Marija Sin-tič iz Prušnje vasi, 3. Pepca Hervol iz Bukoška v občini Brežice.
rajo v skladu z aktivnostmi IS predložiti svoje analize poslovanja in predlagati ukrepe do 8. 7. 1982. Na osnovi izdelane globalne analize stanja na področju skupne porabe bosta posebna delovna skupina pri IS in koordinacijski odbor ponovno obravnavala skupno porabo v občini konec avgusta ali v začetku septembra 1982. 3. Sredstva v višini 5.698.000 din se razporedijo kulturni in zdravstveni skupnosti:
3.1. Kulturni skupnosti v višini 1.500.000 din, za kar mora skupnost tudi pripraviti rebalans plana za leto 1982. Sredstva so namenska za izvajanje nalog, ki niso bile zajete v programu dela kulturne skupnosti, realizirati pa se morajo  na  osnovi pogodb:
—  1.020.000 din za organizacijo  Forme  vive
—  240.000 din za postavitev zbirke Franceta Kralja, s čimer bo možno pridobiti 1.000.000 din sredstev Republiške kulturne skupnosti  po principu 1:1;
—  210.000 din nameni kulturna skupnost za reševanje drugih problemov in programov, ki dosedaj niso bili finančno dovolj ovrednoteni (bienale, vzdrževalni stroški kulturnih domov ipd.)
Koordinacijski odbor istočasno predlaga skupščini kulturne skupnosti, da le-ta sproži postopek za Formo vivo, bienale in druge podobne kulturne prireditve, da se prestavi njihovo izvajanje najmanj na vsaka 4 leta ali več, saj je nemogoče zagotavljati finančna sredstva za tako pogoste prireditve. 3.2. Zdravstveni   skupnosti
4.198.000 din za delno razreševanje finančnih problemov v letu 1982, ki so razvidni iz poročila. 4. Več ali manj dotečena sredstva: pri  posameznih  SIS kot so razvi-
STRAN 2
NAŠ   GLAS
St. 9 — julij 1982
dna iz priložene tabele, preračunane na obdobje 6 mesecev, se bodo med SIS poračunala z notranjimi korekcijami prispevnih stopenj   v   zadjem   četrtleju   1982.
Službe v SIS morajo sporočiti na Izvršni svet soglasja k predlaganim spremembam prispevnih stopenj svojih skupščin, oziroma pooblaščenih samoupravnih organov do 9. 7. 1982.
Tovariški pozdrav!
Podpredsednik IS: Niko ŽIBRET
V zvezi z obravnavo ocene nominalne rasti dohodka in njegove delitve v občini Krško je Izvršna svet SO Krško na sejd dne 29. 6. 1982 in dne 1. 7. 1982 sprejeli naslednje zaključke :
1. Na osnovi ocene poslovanja v prvih mesecih (Letošnjega leta, na osnovi analize spremenjenih pogojev in okvirov za dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov v občini Krško za obdobje 1981 — 1985 v letu 1982 ter novih ocen nominalnih raisti, ki jih je posre-
doval Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, ocenjuje izvršni svet SO naslednje nominalne rasti za občino Krško:
2.   Na osnovi splošne gospodarske situacije v občini Krško je stališče Izvršnega svsta SO, da se globalna prispevna stopnja za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, ki znaša 22,33 0/o ne sme spremeniti.
3.   Izvršni svet predlaga koordinaciji za družbene dejavnosti in skupščinam samoupravnih intresnih skupnosti družbenih dejavnosti, da na osnovi priliva in dogovorjenih programov prerazporedijo prispevne stopnje znotraj 22,33 % in jih do 10. julija objavijo v Uradnem listu.
4.  Izvršni svet sprejema pobudo komisije za ponalbo s področja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in komunale, po kateri morajo izvajaM pripraviti podrobne analize letošnjega poslovanja s predlogi ukrepov in rešitev. Analiza mora biti dostavljena ustreznim službam SIS do 8. 7. 1982.
PREGLED PRISPEVNIH STOPENJ SIS ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI V OBDOBJU AVGUST — DECEMBER 1982 ZA OBJAVO V URADNEM  LISTU SR SLOVENIJE
0'boiina KRŠKO
prispevna stopnja
v %
Realne  rasti  družbenega  proizvoia:
—   defllaktar družbenega proizvoda
—  osebni dohodki na zaposlenega
—  bruto dohodek  (nominalno,)
—   nominalna rast dohodka
—   zastajanije rasti skupne porabe za rastjo bruto dohodka
—   zaostajanje mase osebnih dohodkov za rastjo bruto dohod-ika — 8 % počasneje
—  rast sredstev za skupno porabo ob upoštevanju 25 % zaostajanja rasti skupne porabe za rastjo bruto dohodka
1.   Prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka
Občinska  skupnost otroškega varstva
—   prispevna  stopnja  po domicilu                                     1,02
—   prispevna  stopnja  po delovnem mestu                      1,49
Občinska izobraževalna skupnost                                          6,1)7
Občinska kulturna skupnost    0,31 Občinska telesnokulturna skupnost                                          0,30
Skupnost sooiaLnega skrbstva  1,39 Skupnost zdravstvenega varstva '(za nadomestilo osebnega dohodka v času nezmožnosti za  delo)                   1,89
2.   Prispevne stopnje iz dohodka po osnovi bruto osebnih dohodkov
Skupnost zdravstvenega
v obč Nominalne	ini 2.3 raisti	varstva                                          8,46 Skupnost   za  zaposlovanje         0,19
SRS	občine	3. Prispevne stopnje iz dohodka po osnovi dohodka
28,0 27,3 30,0 25.0	28 27.9 30.9	Občinska raziskovalna skupnost                                          0,07 Opomba:    Prispevne    stopnje    so
27)
27,7
22.5
— 25
28.4
23.2
Skupne (občinski program, skupne naloge in za solidarnost), razen pri občinska kulturni in tellesnokulllturni skupnosti, kjer se prikaže samo prispevna stopnja za Občinsko skupnost.
Predsednik IS
skupščine občine:
Vinko BAH, dipl. ing.
Skupnost socialnega skrbstva
DRUGA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE SSS
Iz prejetega gradiva je razvidno, da je bife za 14. julij' 1982 (ob 14. uri v sejni sobi B SO Kriško) sklicana 2. seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Skupnosti socialnega skrbtsva Krško. Zanjo je bil v vabilu predviden naslednji predlog dnevnega reda: določitev dokončnega dnevnega reda, pregled zapisniilka din izvršitve skllepov prve oz. konstitutivne seje skupščine, ocena poslovanja SSS Krško v letu 1982, finančni načrt SSS za leto 1992 in   valorizacija  družbenih  ma-
terialnih pomoči, izračun programa SSS in določitev prispevne stopnje za drugo poMetje 1982, določitev delegatov za sejo skupščine SSS Slovenije ter vprašanja in predlogi delegatov.
OCENA POSLOVANJA SKUPNOTI SOCIALNEGA SKRBSTVA KRŠKO V LETU 1982
OKRNJENO IZVAJANJE PROGRAMA
Izmed gradiva,   ki je  predvideno za obravnavo in sklepanlje na 2. seji
obeh zborov skupščine skupnosti socialnega skrbstva Krško, povzemamo dokument, iz katerega je moč razbrati, kako je potekalo poslova-nosti v prvi polovici lletošnljega leta:
Izvajalcem na področju dejavnosti socialnega skrbstva so bile — poleg dosedanjih — naložene nove naloge s področja družinske in kazen-ske zakonodaje, naloge s področja splošne družbene Skrtbi za telesno in duševno prizadete otroke in mladostnike ter naloge s področja invalidskega varstva. Te ,na'loge in splošna gospodarškia gibanja (predvsem  visoka  rast   življenskih   stroš-
St. 9 — julij  1982
NAS   GLAS
STRAN 3
kov) so terjale veliko več angažiranja in pogojevale potrebo po naglem večanju finančnih sredstev. Poraba v letu 1980 je v primerjavi z letom 1979 poraslla z indeksom 142, v letu 1981 pa glede na lleto 1980 z indeksom 152.
Zagotavljanje min i maline socialne varnosti ogiroženim kategorijam oseb (delavci z nizkimi dohodki, delavci z večjim številom otrok, upokojenci z nizkim pokojninami, invalidi, uživalci družbenih materialnih pomoči), je v tatu 1982 prvenstvena naloga skupnosti, o čemer je sklepala Skupščina SSS.
Zaradi neusklajenosti med potrebami po sredstvih za izvajanje dejavnosti socialnega skrbstva in med dotokom finančnih sredstev je bilo izvajanje programa v prvih mesecih  letošnjega ileta  okrnjeno.
Skupnost je izvajala le najnujnejši program zagotavianja socialne varnosti občanom v višini in obsegu iz leta 1931. Povišanje družbenih denarnih pomoči ni bilo izvedeno ter znaša družbena denarna pomoč — edini vir dohodka še vedno 3600 din, družbena denarna pomoč — dopolnilni vir dohodka pa v povprečju polovico edinega vira. Prav tako niso bile povišane rejnine za otroke in druge vrste družbenih denarnih pomoči.
Povišane so bile le oskrbnine v splošnih in posebnih zavodih za odrasle 'ter v zavodih za usposabljanje in v vzgbjnovarstvenih zavodih za otroke v povprečju za 20 %. Kljub temu povišanju so v prvem trimesečju Dom počitka Impoljca in enote 'domov upokojencev v Posav-ju izkazovale izgubo, predvsem zaradi porasta materialnih stroškov.
SSS je v prvem trimesečju 1982 izkazovala 324.996.80 din nekriitih odhodkov; predvidevamo, da bo tudi ob koncu ipoMetija poslovanje negativno zaradi že navedenega neskladja med prilivom sredstev in potrebami.
V SRS je v Iletu 1982 dogovorjena višina družbenih denarnih pomoči — edini vir dohodka 3.900 din, družbena denarna pomoč — dopolnilni vir dohodka pa v povprečju polovico edinega vdira. Dogovorjena višina pomoči je pogoj za prejemanje sredstev iz naslova solidarnosti. SSS bi za povišanje družbenih denarnih pomoči v prvih šestih mesecih potrebovala dodatnih 1.200.000 din. Ta sredsitva bo morala zagotoviti v drugem polletju. Kljub dogovorjenemu povišanju družbenih denarnih pomoči se veča razpon med višino prejete pomoči in med mini-mallnimi življenjskimi stroški; porast življenskih stroškov najbolj prizadene prav kategorijo prejemnikov družbenih materialnih pomoči.
Ob preverjanju srednjeročnih planskih dokumentov je bil sprejet sklep, da SSS ne bo spreminjala že sprejetega SS o temeljih plana, ker vsebuje le tiste naloge, ki so skup nosti naložene z zakoni, iz zakonov izvedenimi predpisi in s samouprav-
nmi sporazumi. Tud SSS Slovenje ne bo spreminjala solidarnostnih razmerij niiiti obsega sredstev za skupne naloge, v katerih je zajeta tudi gradnja 3. zavoda za varstvo in usposabljanje zmerno in teže prizadetih otrok in mladostnikov na Igu. Predvidoma bo 1. faza izgradnje tega doma zaključena v letu 1983.
Ob ponovnem preračunu potrebnih sredstev za izvajanje dejavnosti SSS v letu 1982 sita bili skladno s sklepom občinskega komiteja za družbene dejavnosti v prihodnje leto preneseni nalogi sofimansiranja posodobitve Doma počitka Imopljca in   zagotavljanja sredstev   za SLO.
V letu 1982 bo SSS za izvajanje svoje dejavnosti potrebovala .naslednja sredsitva: iz naslova svobodne menjave dela (prispevki socialno humanitarnim organizacijam in društvom, za delovanje INDOK centra, za delovanje delegatskega sistema v KS) — 416.784 din, sredstva za zagotavljanje isocialne varnosti (vse oblike družbenih materialnih pomoči — 32.550.000 din, izboljšanje življenjskih pogojev Romov — 1.000.000 din, druge obveznosti (delovanje samoupravnih organov, Centra za socialno delo, amortizacija, stroški SDK) — 8.000.000 din, skupni program v SRS — 377.000din, kar znese  skupaj   42.343.784   din.
Po do sedaj usklajenem programu med samoupravnimi interesnimi skupnostmi predvideva SSS, da bo do konca leta združila naslednja sredstva: neporabljena sredstva iz leta 1981 po III. valorizaciji — 560.000 din, prispevek iz BOD — 30.267.000 din, solidarnost 2.414.000 din, drugi dohodki (prispevki občanov, prihodki Delavnice) — 2.500.000 din, kar bo znašalo skupaj 35.750.000 din.
Razlika med planiranimi odhodki in prihodki (nekniti odhodki) bo torej znašala 6.593.784 din.
Manjkajoča sredstva bo treba nujno združiti do konca tata 1982, sicer 'bodo nastopile resnejše motnje v poslovanju skupnosti. V teh sredstvih še ni upoštevano predvideno izredno povišanje družbenih denarnih pomoči v mesecu septembru zaradi rasti cen in življenjskih stroškov nad planiranimi v začetku leta 1982.
FUNKCIONARJI   IN   ORGANI  SSS SKUPŠČINA
Predsednica: Marjanca FRIC, OŠ Junija Dalmatina Krško.
Podpredsednik: Franc ČERNELIČ, PGE Krško.
ZBOR UPORABNIKOV
Predsednica: Cvetka KINClC, KS Brestanica; podpredsednica Brna KOLAR, M-Agrokombinat Krško.
ZBOR IZVAJALCEV
Predsednica: Hilda BOŽlC, OS Dr. Miihajla Rostoharja Krško.
Podpredsednica: Milica ZUPANČIČ. OO RK Krško.
ORGANI SKUPŠČINE
ODBOR ZA RAZVOJNE IN SPLOŠNE ZADEVE: Pavla KALAN, SO Krško, Peter PETEN, M-Agrokom-binait Krško, Franc PRIBAC, NE Krško, Snežana RESMAN, IGM »Sava« Krško, Miha ROSTOHAR, OS »Jurija Dalmatina« Krško, Marjana SEČEN, Center za socialno delo Krško oz. OSD Krško, Darinka VOLCANSEK, TCP »D j uro Salaj« Krško; predsednica: Darinka VOLCANSEK, podpredsednica: Pavla KALAN.
ODBOR ZA SVOBODNO MENJAVO DELA: Marta BOSINA, OO RK Krško, Milka CIZEL, DU Krško, Ivan KAPLER, SOP, TOZD IKON Kostanjevica, Vera KOVAClC, CSD Krško, Stanislav KRANJEC, TOG-REL Dnnovoi, Breda MAVSAR, SOP Krško, Bogomil PIRC, Kovinarska Krško; predsednica: Milka CIZEL, podpredsednik:   Bogomil   PIRC.
SVET ZA VARSTVO OTROK IN DRUŽINE: Marija HODNIK, OS Kostanjevica (namestnica Breda STREL, OS Kostanjevica), Marija KERIN, KS Senovo (Jožica PAVLIC, ZD Senovo), Marinka PRE-SKAR, OO ZB NOV Krško (Marija GLAS, KS Lesfcovec), dr. Janja RO-SKER, ZD Krško (dr. Neda KOVA-CEVlC, ZD Krško), socialna delavka CSD Krško (socialna delavka CSD Krško); predsednica: Marinka PRESKAR, namestnica: Marija GLAS.
SVET ZA VARSTVO ODRASLIH: Vinko BIZJAN, KS Raka (Jote MI-HELIC, KS Raka), Jože JAVOR-SEK, KS Kostanjevica (Mihela DOR-NIK, ZD Krško), Zdenka LIPOVZ, DPM Leskovec (Kristijan PAVLI-HA, TCP »Djuro Salaj« Krško), Pavle PETAN, OO ZZB NOV Krško (Jožica RAKAR, ZD Krško), socialna delavka CSD Krško (socialna delavka CSD Krško); predsednica: Zdenka LIPOVZ, namestnik: Kristijan PAVLIHA.
SVET ZA OPRAVLJANJE SPRAVNIH POSKUSOV: dr. Tatjana HVA-LA-ANDRIJAŠElC, ZD Krško, Vera KOVAClC, CSD Krško, Olga KOŽUH, CSD Krško, Nada PECAVAR, CSD Krško, Marjana SEČEN, CSD Krško;    predsednica:   Olga   KOŽUH.
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE: Marija FABJAN-ClC, KS Krško, dr. Tatjana HVALA ANDRIJASEVIC, ZD Krško, Karel KURINClC, KS Senovo.
»NAS GLAS«	— skupne dele-	
gatske   informacije.		—  Izdaja
INDOK  center	Krško. —  Na-	
klada 1000 izvodov.		— Odgo-
vorni  urednik	Ivan	Kaitelic.
—  Uredniitvo	CK2	IZ, Krško
tel. 11-768. —	Tisk:	Papirkon-
tekcija Krika.		
STRAN 4
NAS   GLAS
St. 9 — julij 1982
Finančni načrt 1982
Namen
Plan 1982
Predvidena realizacija do 30. 6.
L Prihodki                                                      36j150.000
Nerazp. del iz leta 1981                                    560.000
Prihodki od prispevkov iz OD del.              30.276.000
—  iiz gospodarstva
—  iz •negospodarstva
—  del. 'ljudje pri obrt. in OPO
Drugi prihodki	5.314.000
— isolidairnost	2.414.00
— prispevki občanov	2.000.000
— prihodki DPP	500.000
— diz skupnega programa SSS	
Slovenije	400.000
II. Odhodki	42.343.784
Sredstva iz naslova svob. menjave	
dela	416.784
— prispevek DPM za letovanje	84.000
— dotacija RK	62.400
— dotacija Društvu si. prizadetih	42.000
— dot. Med. org. slepih in slabovid.	33.600
— dot. Društvu za poni. duš. prdz.	33.600
— dot. Med. Društvu civ. in rvoj.	'.**•
invalidov	21.600
— dot. Društvu paraplegikov	5.400
— dot. Društvu MS Slovenije	18.000
— KZA	12.690
— dot. SSV Krško	24.000
—INDOK	11.142
— Krajevne skupnosti	68.352
Sredstva za zagotavljanje socialne	
varnosti	32.550.000
— DPP — edini rvliir	6.500.000
— DDP — dopolnilni vir	6500.000
— Pomoči Romom	300.000
— Stroški skrbnikov	50.000
— Rejnine za otroke	2.200.000
— Pomoči soc. ogrož. družinam	870.000
— Dopladiila k str. oskrbe dn prehra-	
ne v VVU	300.000
— Enkratne DDP	750.000
— Pogrebni stroški	250.000
— Oskrbnine za odrasle v spi. so-	
cialnih zavodih	9.830.000
— Oskrbnine  za odrasle  v  pos.	
socialnih zavodih	1.150.000
— Oskrbnine za otroke v zav. za	
usposabljanje	2.500.000
— Oskrbnine za otroke v WZ	300.000
— Nagrada varovancem v DPP	500.000
— Prevozni otroški varovancev v	
DPP	250.000
— Prehrana varovancev v DPP	350.000
— Praznovanje Dneva starostnikov	100.000
Sredstva za vzajemnost in sk. naloge	377.000
Sredstva za defovanje SIS in DS	8.000.000
— Center za sociailino delo	7.500.000
— Material	
— Proizvodne storitve	—
— Neproizvodne storitve	—
— Amontizacija	500.000
— Plalčiilia za storitve SDK	
— Drugi odhodki	—
14.493.874
560.000
11.733.874
9.454.331
1.524.395
755;148 2.200.000
400.000 16.599.825
159.871
35.000 31.200 21.000 16.800 16.800
10.800 2.700 9.000
11.000 5.571
12.541.454
2.402.564
2.201.700
400.000
750.000 292^190
20.000
30.000
100.000
4.500.000
610.000
1.000.000 100.000 200.000
15.000 20.000
188.500 3.710.000 3.200.000
200.000
250.000 60.000
Otroško varstvo
V sredo, 14. julija 1982, je bila ob 14. uri sklicana v sejni dvorani Delavske univerze Krško 2. seja skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško, za katero je bil predviden naslednji predlog dnevnega reda: določitev dnevnega reda, ugotovitev sklepčnosti, potrditev zapisnika 1. seje SOV Krško, predlog prispevnih stopenj od 1. 8. 1982 dalje, predlog poslovnika Skupnosti otroškega varstva Krško ter vprašanja in pripombe delegatov. Sklicni rok je bil krajši od običajnega, za kar je v sklicu naveden razlog: po rokovniku, ki ga je SOV prejela od Izvršnega sveta SO Krško in Zavoda za planiranje, morajo SIS družbenih dejavnosti do 15. julija sprejeti nove vrednosti programov in nove prispevne stopnje.
Mladje — tekmovanje žanjic je bilo dobro organizirano in že med samim delom se je sproščeno razvila zabava, število obiskovalcev pa je presenetilo celo optimiste!
Št. 9    julij 1982
„N A S GLAS"
STRAN 5
SKUPŠČINSKI ZBORI. . .
DRUGA JULIJSKA SEJA
ZBOROV SKUPŠČINE
OBČINE KRŠKO
26. julija 1982 ob 16. uri se bodo sešli na svoji S. seji skupščinski zbori. Najobsežnejši začasni dnevni red ima predviden ZBOR ZDRUŽENEGA DELA. Obravnaval in sklepal bo o naslednjih gradivih:
-  Poročilo o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja z analizo izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letih 1981 - 1982 z oceno možnosti njihovega uresničevanja v prihodnjih etih,
-  Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke s tezami zakona,
-  Poročilo z oceno stanja in problematike na področju preskrbe tržišča v občini Krško s predlogom ukrepov za izboljšanje stanja,
- Problematika Tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško,
-  Poročilo o delu Sodišča združenega dela Brežice v letu 1981,
-  Osnutek družbenega dogovora o reševanju romske problematike,
-  Predlog odloka o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko graditev na območju stanovanjske soseske Podbočje,
-    Predlog odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture na Senovem in v Leskovcu,
-   Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za eksploatacijo gramoza na lokaciji gramoznice Stari grad,
-  Predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka na območju Jelšan-skega potoka in Muzge,
-  Predlog sklepov za izdajo soglasij k statutu Osnovne šole Raka in Skupnosti otroškega varstva Krško,
-   Predlog pooblastila izvršnemu svetu za dovolitev izplačila akontacij osebnih dohodkov TOZD, ki poslujejo z izgubo,
-  Predlog sklepa o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti,
-  Sklep o imenovanju namestnice predsednika občinskega komiteja za družbene dejavnosti,
-  Sklep o izvolitvi sodnika Temeljnega sodišča Novo mesto,
-  Sklep o imenovanju delegata v
Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti,
- določitev delegata za 5. sejo Zbora občin SR Slovenije 28. 7. 1982.
ZA VEČJO UČINKOVITOST
PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA 0 UPRAVAH ZA DRUŽBENE PRIHODKE S TEZAMI ZAKONA
Iz obrazložitve „predloga za izdajo" povzemamo:
Zakon o upravah za družbene prihodke (Uradni list SRS, št. 3/81) je uredil temeljna vprašanja organiziranja in delovanja uprav za družbene prihodke. Učinkovitejše izvajanje davčne politike pa zahteva nadaljnje spremembe, s katerimi bi zagotovili poenotenje dela uprav za družbene prihodke, jasneje opredelili položaj pooblaščenih uradnih oseb na posameznih operativnih nalogah in temu primerno uredili nagrajevanje.
Učinkovitost uprav za družbene prihodke je potrebno zagotoviti zaradi novih obveznosti, ki so jih le-te že sprejele z zakonom o upravah za družbene prihodke (odmera prispevkov za družbene dejavnosti) ali se predvidevajo v predlogu zakona o davkih občanov, in sicer ugotavljanje izvora premoženja in obdavčevanje nedovoljene dejavnost i(šušmarstvo). Glede na omejitve v zvezi z izvajanjem politike gospodarske stabilizacije se ta vprašanja ne morejo izključno reševati s širjenjem uprav za družbene prihodke, temveč z večanjem učinkovitosti na vseh področjih, predvsem pa tam, kjer so danes prisotne največje anomalije.   Obdavčitev   dohodkov   iz  kme-
ODLOČBA o   ugotovitvi   splošnega   interesa   za eksploatacijo gramoza na lokaciji gramoznice Stari grad
Ugotovi se splošni interes za eksploatacijo gramoza na lokaciji gramoznice Stari grad. Eksploatacija gramoza na lokaciji gramoznice Stari grad bo potekala po naslednjih parcelah:
tijstva po dohodku in dejanskem dohodku in ne več po katastrskem dohodku bo tudi bistveno spremenila obseg in možno učinkovitost na tem področju, ki pa je v svojem delovanju tesno vezana na izvajanje celotne kmetijske politike v republiki.
Učinkovitost uprav za družbene prihodke je v največji meri odvisna od upoštevanja operativnega dela predvsem na področju davčne izterjave, kontrole in inšpekcijskega dela, zato so rešitve v osnutku zakona predvsem v tej smeri. Uvedba službenih oblek za operativne delavce, katerih delo je vezano na teren, bo bistveno pripomogla k enotnejšemu delu, spremenjenemu odnosu do teh služb, tako v samih upravah za družbene prihodke kot v odnosih do zavezancev ter zavezancev v odnosih do uprav.
Za učinkovitejše delo je potrebna enotnejša in bolj povezana služba, ki bo sposobna učinkovito preprečevati negativne pojave, davčne zatajitve, prilaščanja družbenega premoženja in drugih špekulacij. Večjo doslednost pri izpolnjevanju davčnih obveznosti bomo dosegli tudi z razrešitvijo kadrovskih vprašanj na operativnih nalogah, kjer ugotavljamo slabo in nezadostno kadrovsko zasedenost, pa tudi fluktuacija delavcev je na teh delih in nalogah največja. Strokovna in jasna navodila za delo ter ustrezno nagrajevanje operativnih delavcev nam zagotavlja uresničitev zastavljenih ciljev.
Poenotenje pri izvajanju davčne politike v SR Sloveniji naj bi se zagotovilo tudi z večjo vertikalno povezanostjo, s čimer zagotovimo ustreznejši nadzor nad izvajanjem te politike, konkretno pa bi bil ta nadzor vezan tudi glede predhodnega soglasja k postavljanju in razreševanju direktorjev občinskih in medobčinskih uprav za družbene prihodke.
2106/67, pašnik, v izmeri 3760 m2 - Pimat Marija, Stari grad 49: 2106/72. njiva, v izmeri 1664 m2 -Golob Karel, Jožefa. Stari grad 24: 2106/65. njiva v izmeri 1850 m2 Dimec Franc, Stari grad 14:2106/64. pašnik, v izmeri 2485 m2. 2106/49, pašnik v izmeri 7819 m2. Valinič Jože, Marija, Krško, Cesta 4. julija 129-a: 2106/63. pašnik v izmeri 3505
Gramoz iz Starega grada
STRAN 6
,JN A S G L A S"
Si. 9    julij 1982
m2 - Pirnat Jože, Jožefa, Stari grad 11; 2106/57, pot, v izmeri 1406 m2, 2106/58, pot, v izmeri  1104 m2 -
javno posestvo ceste in poti; 2106/9, pašnik, v izmeri 13745 m2 - Držanič Cecilija, Držanič Anton, Libna 5; 210612, pašnik, v izmeri 12870 m2 -Agrokombinat Krško; 2106/13, pašnik, v izmeri 16172 m2 - D L GG Brežice; 2160/32, pašnik v izmeri 8679 m2 - Zupančič Rozalija, Stari grad 56; 2106/33, pašnik, v izmeri 8959 m2, 2106/48, pašnik, v izmeri 6042 m2 - Cerjak Karel, Stari grad 2, Ivanjšek Jože, Stari grad 34; 2106/34, pašnik, v izmeri 7136 m2, 2106/10, pašnik, vizmeri9110 m2 - Planine Daniel, Libna 9; 2106/35, pašnik, v izmeri 3755 m2, 2106/11, pašnik, v izmeri 5812 m2 - Stare Venčeslav, Karolina, Stari grad 29.
Obrazložitev:
IGM Sava je na območju občine Krško pooblaščena delovna organizacija za eksploatacijo gramoza in kamna za potrebe gradbeništva. Potrebe po gramozu so vedno večje, zato je potrebno čimprej eksploatacijo gramoza na desnem bregu Save nadomestiti z eksploatacijo gramoza na novi lokaciji gramoznice, na levem bregu Save.
Predvidena nova lokacija gramoznice se nahaja vzhodno od obstoječe sanitarne deponije in dejansko predstavlja razširitev I. faze sanitarne deponije Kostak Krško. Lokacija je v skladu s prostorskim delom družbenega plana občine Krško 1981 - 1985 in je tudi v urbanističnem načrtu mesta Krško.
Na zahtevek IGM Sava Krško je oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Krško zagotovil    predlokacijsko   razpravo.   Na
podlagi predlokacijskega postopka je projektivni biro IGM Sava Krško izdelal lokacijsko dokumentacijo št. 47/81. K lokaciji gramoznice so pridobljena ustrezna soglasja, pri Občinskem sekretariatu za občo upravo in upravnopravne zadeve pa je zaprošeno lokacijsko dovoljenje.
Pridobljeno je tudi soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti o spremembi namembnosti zemljišča.
V izreku navedeni lastniki parcel so bili vabljeni in seznanjeni s predvideno lokacijo gramoznice, kar je razvidno iz zapisnikov.
Zemljišča je ocenil sodno zapriseženi cenilec kmetijske stroke in so lastniki z višino odškodnine seznanjeni. S tem je odločba o ugotovitvi splošnega interesa utemeljena.
Odločba prične veljati osmi dan po sprejetju na obeh zborih skupščine občine Krško.
Proti tej odločbi ni pritožbe, pač pa je možna pritožba na Vrhovno sodišče SRS v Ljubljani v roku 30 dni po prejemu odpravka te odločbe.
Pritožba zoper to odločbo ne zadrži postopka za razlastitev.
MDB „MATIJA GUBEC"
KRŠKO
USPEL UDARNIŠKI DAN!
Občinska konferenca ZSMS Krško je organizirala delovni obisk svoje mladinske brigade ..Matija Gubec", ki je na zvezni delovni akciji ..Istra '82".
Med tistimi, ki so se odpravili na pot v Vanganel pri Kopru (56 jih je bilo), je bilo 25 staršev, ki so hoteli videti, kako se godi njihovim otrokom na mladinski delovni akciji. Morda je kdo izmed njih na tihem hotel tudi ponovno doživati brigado. Kaže, da so bili s tistim, kar so v Vanganelu videli, zelo zadovoljni.
Seveda jvbil obisk deloven in gostje so celo dopoldne družno z mladinci delali na trasi pri zagrinjanju vodovoda. Norma, ki bi jo morala opraviti 39-članska krška brigada, je bila zagrnitev 100 metrov jarka. Ob pomoči 56 obiskovalcev jim je uspelo zagrniti 161 metrov. Ker brigadirji normo vedno dosežejo ali celo presežejo, U> seveda pomeni, da morajo, kadar so sami, krepko pljuniti v roke, če hočejo častno nositi barve Krškega. Pri tem velja omeniti, da je povprečna starost brigadirjev manj kot 18 let, pa še ta gre na račun vodstva, ki jih ima čez 20. Tako lahko vidimo, da so to v glavnem 15-, 16- in 17-letni fantje, s katerimi ramo ob rami premetava kraški kamen tudi 10 deklet.
Po kosilu so imeli starši in brigadirji nekaj časa na voljo, da so se pogovorili s svojimi bodočimi udarniki, potem pa so se zvrstile zabavne igre. V njih so se najbolje odrezali slovaški brigadirji, drugi so bili gostje iz Krškega, tretji pa brigadirji „Matije Gubca". V igrah so tekmovale še brigade iz Maribora, Gostivarja in Slovenske Bistrice. Srečanje so brigadirji zaključili s kulturnim programom in s spuščanjem zastave, predvsem starši pa tudi z nekaj solzicami ob slovesu.
Vsem, ki se udarniške akcije niso mogli ali hoteli udeležiti, prenašamo gromki brigadirski: Z-D R-A-V-O! ZDRAVO! ZDRAVO!ZDRAVO!
Krški brigadirji - zlasti brigadirke med redkimi trenutki oddiha v senci in pri ..storitveni dejavnosti" (mala slika)
St. 9-julij 1982
„N A Š G L A S"
STRAN 7
SANACIJA gramoznic Drnovo in Brege
Izvršni svet SO Krško je na svoji 7. seji razpravljal tudi o gradivu, ki ga je pripravila IGM „Sava" Krško: ,.Sanacijski program gramoznice Drnovo in Brege ter predlog za izboljšanje zemljišča na področju saniranih gramoznic". Iz njega povzemamo nekatere ugotovitve in predloge:
Obe gramoznici je vrsto let ekspoloatiralo več delovnih organizacij, vendar črpanju gramoza ni sledilo ustrezno usposabljanje za ponovno rabo teh površin v kmetijske namene. Ker je širši družbeni interes, da se nekdanje kmetijske površine ponovno uporabljajo za tovrstne namene in se v čim krajšem možnem času za to usposobijo, je treba na vseh ravneh načrtno in organizirano poskrbeti za usklajeno akcijo, ki bo kmetijstvu vrnila preko 33 ha uporabnih površin. Na področju gramoznic je po sanaciji znižanega zemljišča plast humusa debeline 20 do 25 cm, potrebne pa bi bile dodatne količine humusa, da bi bilo zemljišče uporabno za kmetijsko proizvodnjo, saj naj bi bila plast debela 70 cm. Večjih dodatnih količin humusa ne bo možno zagotoviti v kratkem časovnem obdobju, ampak z dolgoročnim usklajevanjem vseh družbenih dejavnikov, z načrtovanjem in usmerjanjem odlaganja odvečne zemlje in humusa na območja izkoriščenih gramoznic na Krškem polju.
Dodatne količine humusa za sanacijo gramoznic bi bilo potrebno zagotoviti pri gradnji vseh večjih objektov v občini, s koordinacijo med upravnim organom, ki izdaja gradbeno dovoljenje investitorjem objekta, izvajalci zemeljskih in gradbenih del, nadzornimi organi, upravljalci gramoznice v času izkoriščanja, pospeševalcem kmetijske proizvodnje in krajevnimi skupnostmi, na območju katerih se gramoznice nahajajo.
Pripravljalcc dokumenta o sanaciji obeh gramoznic je pripravil tudi predlog, kakšne naj bi bile konkretne zadolžitve vseh naštetih dejavnikov. Tako naj bi investitorji večjih gradbenih ali zcmliskih del že v projektu okvirno predvideli količine humusa, ki bi prišle v poštev za sanacijo gramoznic. Skupščina občine Krško naj bi izdala ustrezne odloke:
odlok, s katerim bi določila gramoznice kot deponije za odvečne količine humusa, ki se pojavljajo pri gradnjah na območju občine,
odlok, da se z gradbenim dovoljenjem zadolžijo investitorji, izvajalci del in nadzorni organi, da se vse odvečne količine humusa deponirajo v gramoznicah, določenih kot deponije.
odlok, da se zemljišče na področju izkoriščenih gramoznic, namenjeno kmetijstvu, prenese v sklad družbenih zemljišč pri Kmetijski zemljiški skupnosti Krško.
Eden izmed predlogov, ki jih vsebuje dokument, je tudi, naj bi se spremenila namembnost prispevka, ki se plačuje kot odškodnina za izkoriščeni gramoz. Do sedaj so bila sredstva   tega   prispevka   namenjena   za
izboljšanje cestnega omrežja v občini, po predlogu pa naj bi se po novem financirala vsa področja, na katerih nastaja družbena škoda zaradi cksplo-atacijc gramoza (delna sanacija gramoznic, delno zagotavljanje novih nahajališč gradbenega materiala, predvsem raziskave v ta namen).
O stališču IS v zvezi s tem dokumentom pišemo v poročilu o sklepih 7. seje IS.
RAZŠIRITEV GRAMOZNICE BREGE
IGM „Sava" Krško je na Izvršni svet SO Krško naslovila vlogo za razširitev gramoznice Brege, s čimer bi se zagotovile potrebe vseh porabnikov gramoznega materiala v občini Krško: SGP „Pionir" TOZD Gradbeni sektor Krško, Cestno podjetje Novo mesto. TOZD Asfaltna baza Drnovo in IGM „Sava" Krško. Za obdobje 1983 1985 bi pri globini eksplo-atacijc 5 m in letni porabi 300.000 m3 potrebovali 18 ha zemljišča. Pri porabi 250.000 m3 gramoza letno bi bilo potrebno razširiti gramoznico na Brcgah za 15 ha.
Ker razširitev gramoznic Drnovo ni več možna zaradi bližine zajetja pitne vode za potrebe Krškega, cksploata-cija gramoza na levem bregu Save na lokaciji Stari grad pa bi se lahko pričela po letu 1985 (po postavitvi skupne separacije uporabnikov), je po mnenju IGM ..Sava" Krško potrebno zagotoviti gramoz v gramoznici Brege in v ta namen tudi ustrezno uskladiti prostorski del družbenega plana občine.
MELIORACIJA
JELŠANSKEGA POTOKA
IN MUZGE
OBRAZLOŽITEV k predlogu odloka o uvedbi meolira-cijskega postopka, načinu izvedbe melioracije in o rabi kmetijskih zemljišč po opravljenih melioracijskah na melioracijskem območju Jelšanskega potoka in Muzge v delu k. o. Veliko Podlog in Veliko Mraševo:
Na podlagi 62. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1 /79 in 11 /82) se meoliracije štejejo med agrarne operacije. Na podlagi 101. člena navedenega zakona lahko občinska skupščina z odlokom predpiše obseg in način izvedbe predlaganega posega, če je predlagana melioracija v skladu z družbenim in prostorskim planom občine, če je urejen režim površinskih voda ter da je pobudo za meoliracijo obravnavala kmetijska zemljiška skupnost razen če ni sama predlagatelj melioracije.
Melioracija kmetijskih zemljišč ob Jelšanskem potoku in Muzgi je v skladu z družbenim in prostorskim planom občine Krško za obdobje 1981-1985, odvodnja površinskih voda bo urejena z regulacijo Jelšanskega otoka, melioracije kmetijskih zemljišč pa je predlagala ] Kmetijska zemljiška skupnost občine Krško. Iz ugotovitev sledi, da so podani pogoji za sprejem odloka.
V melioracijo je vključenih 104 ha zamočvirjenih kmetijskih zemljišč zasebnega in družbenega sektorja ob Jelšanskem potoku in 65 ha zemljišč na melioracijskem območju Muzge, ki so prav tako v lasti zasebnega in družbenega sektorja.
Izvršni svet daje predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Jelšanskega potoka in Muzge v delu k.o. Veliki Podlog in Veliko Mraševo skupščine občine (zboru združenega dela in zboru KS) v razpravo in sprejem po enofaznem postopku.
POROČILO O DELU IN
PROBLEMATIKI SODIŠČA
ZDRUŽENEGA DELA
BREŽICE V LETU 1981
Iz poročila povzemamo, da na sodišču združenega dela opravlja sodne funkcije - poleg profesionalnega predsednika sodišča - še po 10 neprofesionalnih sodnikov iz vsake od posavskih občin.
STRAN 8_______________________________„N A S G L A S"_______________________________St. 9-julij 1982
Sorazmerno največ sporov je bilo iz razmerij samoupravnih interesnih skupnosti, iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, pri čemer prednjačijo spori s področja disciplinske odgovornosti, materialne odgovornosti predvsem OZD do škode, nastale delavcem, osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev, stanovanjske zadeve, precej pa je bilo tudi sporov iz delovnih razmerij pri nosilcih samostojnega osebnega dela - zasebnih obrtnikih. Tako rekoč pa ni bilo sporov ali so bili zelo maloštevilni iz družbenoekonomskih odnosov v združenem delu (statusni spori) in o veljavnosti in skladnosti samoupravnih splošnih aktov (običajno šele sodišče v konkretnem postopku ugotovi, da samoupravni akt ni veljaven, bodisi,
ker ni sprejet po predpisanem postopku ali pa njegova določila niso v skladu s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom).
Ob koncu poročila so navedeni zaključki in predlogi:
- z izvolitvijo novih sodnikov, ki nimajo lastnosti delavca v združenem delu v sodišču, izpolnjujejo pa zakonske pogoje za vodenje sodnih senatov, ne bo potrebno širiti kadrovskega sestava sodišča, potrebno pa je pospešiti postopke za izvolitev teh sodnikov;
—  potrebno je nadaljevati družbeno akcijo za ustanavljanje posebnih sodišč združenega dela v SIS družbenih dejavnosti in notranjih arbitraž v organizacijah združenega dela;
-  posvetiti je treba družbeno skrb,
prizadevanj — zadoščala za opravljanje
da bodo sredstva iz proračunov občin - kljub upoštevanju stabilizacijskih sodne dejavnosti sodišča, in si prizadevati, da bo proračunsko financiranje preraslo v sistem pridobivanja dohodka sodišča po načelih svobodne menjave dela, ki bo temeljilo na verificiranem in ovrednotenem programu dela sodišča in njegovem izvrševanju; - tvorno se je vključiti v razpravo o sprejemu novega zakona o sodiščih združenega dela;
sodišče združenega dela bo pri svojem delovanju upoštevalo stabilizacijska prizadevanja družbe za zmanjševanje družbene režije, pri čemer ne sme trpeti efektno izvrševanje njegovih osnovnih nalog.
INFORMACIJA O EKONOMSKEM POLOŽAJU TOVARNE   CELULOZE  IN  PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO
PRIČAKUJEJO ŠIRŠO PODPORO
Iz skupščinskega gradiva povzemamo:
Delovna organizacija „Djuro Salaj" Krško ima 9 temeljnih organizacij in delovna skupnost skupnih služb. V njej združuje delo 2.000 delavcev. Celoten prihodek delovne organizacije znaša približno 6 milijard dinarjev. Letna proizvodnja znaša 125 tisoč ton celuloze, 135 ton papirja, 19 tisoč ton valovite lepenke in približno 4 tisoč ton drugih proizvodov. Nekaj več kot 30 % te proizvodnje se izvaža na konvertibilno področje.
V zadnji dobi je bil večji razvoj te tovarne dosežen v letih 1975 in 1976, ko je bil postavljen papirni stroj s kapaciteto približno 45 tisoč ton na leto in ko je bila rekonstruirana in povečana tovarna celuloze za približno 70 tisoč ton na leto. Vrednost teh investicij je znašala za celulozo 972 milijonov din in za papir 202 milijonov din.
Delovna organizacija trenutno izvaja investicije v izgradnjo čistilnih naprav. Predračunska vrednost te investicije znaša 710 milijonov din. Ta investicija ne povečuje proizvodnje, ampak se gradi izključno zato, da se bo z njo preprečilo onesnaževanje zraka in reke Save. Investicija bo v glavnem zaključena v jeseni 1982. del investicije pa se bo nadaljeval in bo končan šele v poletnih mesecih 1983. Pri tej investiciji sodeluje-
ta pri financiranju tudi Nuklearna elektrarna Krško in Območna vodna skupnost za Dolenjsko, in to vsaka po približno 105 milijonov din. Ostalih 500 milijonov din investicijske vrednosti predstavljajo krediti.
Dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami so od 1. januarja 1978 dalje urejeni na osnovi skupnega prihodka. V sistemu skupnega prihodka ni temeljne organizacije Papir-konfekcija, in to zaradi vrste proizvodnje, ki ni tehnološko povezana s proizvodnjo ostalih temeljnih organizacij.
EKONOMSKI POLOŽAJ DELOVNE ORGANIZACIJE
Delovna organizacija je že nekaj let v zelo težkem ekonomskem položaju. Težave so se začele v letu 1976, ko je bila investicija za povečanje kapacitet za proizvodnjo celuloze končana. Nato so se težave večale iz leta * leto in to kljub temu, da se je iz leta v leto količinska proizvodnja večala in da vsi proizvodni obrati v vseh temeljnih organizacijah obratujejo neprekinjeno vseh 365 dni v letu, vsak dan po 24 ur. Posamezni obrati ne obratujejo le v primerih, ko se izvajajo remonti.
Poslovni rezultati v zadnjih šestih letih, to je od leta 1976 dalje, niso adekvatni količinski proizvodnji niti vloženemu delu. V tej dobije delovna organizacija imela vsako leto pri svojem poslovanju večje odhodke kot pa
je ustvarila prihodkov. V letih 1977. 1978 in 1979 je bila ustvarjena izguba v znesku preko 100 milijonov din. Ustvarjena akumulacija v letih od 1976 do 1980 ni delovni organizaciji zadoščala niti za najnujnejše potrebe. Šele v letu 1981 je akumulacija skupno z amortizacijo bila nekoliko večja od potreb za pokrivanje odplačil dolgoročnih kreditov in za obvezna združevanja sredstev ter za obvezna posojila. Še vedno pa je bila akumulacija v letu 1981 prcmala. da bi pokrila primanjkljaj iz preteklih let.
Z viškom sredstev iz leta 1981 in iz leta 1982 se bo sicer pokril primanjkljaj na akumulaciji iz preteklih let. Se vedno pa lanskoletni in letošnji rezultati ne bodo dali delovni organizaciji možnosti, da bi iz sredstev akumulacije financirali nujno potrebne rekonstrukcije, odpravo ozkih grl v proizvodnji in nekatere manjše investicije. Delovna organizacija nima lastnih sredstev za obratna sredstva, poleg tega pa se ji bodo obveznosti za odplačevanje investicijskih kreditov povečale z letom 1983, ko bo morala začeti z odplačevanjem kreditov, dobljenih za financiranje čistilnih naprav.
Zaradi prisotne precejšnje inflacije se vrednost zalog delovne organizacije letno povečuje za približno 30 40 Vt. To povečanje zalog zaradi prisotne inflacije pokriva delovna organizacija na razne načine, vendar v glavnem brez pomoči poslovne banke.
St. 9 -julij 1982
„N A Š G L A S"
STRAN 9
PREVISOKA AMORTIZACIJA
Delovna organizacija ima več kot polovico osnovnih sredstev starih več kot 25 let. Ta osnovna sredstva so podcenjena za približno 3-krat. Zaradi tega je tudi amortizacija za celotno delovno organizacijo za približno 1,5-krat prenizka. To povzroča, da delovna organizacija nima dovolj akumulacije. Ce pa bi delovna organizacija imela osnovna sredstva realno ovrednotena in bi s tem v zvezi imela tudi realno amortizacijo, potem bi se v delovni organizaciji pojavila izguba, kajti prodajne cene za celulozo in za papir ne dopuščajo večje amortizacije. Zato smatramo, da prodajne cene celuloze in papirja ne pokrivajo vseh stroškov.
DOTRAJANI IN ZASTARELI STROJI
Obstoječe proizvodne naprave in stroji so zaradi neprekinjenega obratovanja (24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih) v večini primerov tehnično dotrajali, pa tudi tehnološko zastareli. Poleg tega gre za stroje in naprave velikih vrednosti, ki niso proizvod jugoslovanske industrije, ampak so v pretežni meri uvoženi iz zapadnih držav. Nekateri stroji in naprave, ki so v obratovanju že po 20 let in več, so potrebni tekojšnje rekonstrukcije in tehnoloških izboljšav, kajti tržišče je glede kvalitete vedno bolj zahtevno. Se posebno pa je zahteven inozemski konvertibilni trg, na katerega delovna organizacija prodaja več kot 30 % svojih proizvodov. Delovna organizacija bi za rekonstrukcije, tehnološke izboljšave in za dopolnitev infrastrukture (priprava lesa, energetika in transport) potrebovala približno 4 milijarde din. Od tega zneska pa bi bilo potrebno za uvoz opreme dobiti približno 30 milijonov USA dolarjev.
NEZADOSTNA AKUMULACIJA
Ker delovna organizacija že vrsto let ne ustvarja zadostne akumulacije, ampak posluje na robu rentabilnosti ali pa celo z izgubo, ima pa zelo veliko akumuliranih problemov, ki se vlečejo iz leta v leto na področju proizvodnih naprav, postaja tako stanje zaskrbljujoče, kajti nekatere obstoječe proizvodne naprave ne bodo v stanju obratovati več kot največ 2-3 leta. Kritično stanje je predvsem pri celotni energetiki in tudi pri papirnih strojih, ki zaradi zastarelosti niso v stanju proizvajati nižjegramske papirje, kijih zahteva predvsem zunanji trg.
POMANJKANJE DOMAČE OSNOVNE SUROVINE
Nadaljnji problem, ki ga ima delovna organizacija že vrsto let, je v pomanjkanju smrekovega lesa. Delovni organizaciji primanjkuje na leto več kot 300.000 kubikov smrekovega lesa, ki ga zato dobiva iz uvoza. Pri tem je še poseben problem v tem, da celoten primanjkljaj smrekovega lesa v Sloveniji odpade na papirno industrijo, v tej industriji pa izključno na Djuro Salaj. Les, ki ga delovna organizacija dobiva iz uvoza, je znatno dražji od domačega lesa in to predvsem zaradi transportnih stroškov, kajti les se uvaža iz SSSR in celo iz Kanade. S tem v zvezi nastajata dva problema. Prvi problem je v tem, da se proizvodi iz uvoženega lesa proizvajajo z izgubo. Drugi problem pa je na področju deviz, kajti za uvoz lesa primanjkuje delovni organizaciji konvertibilnih deviz.
V zvezi primanjkljaja smrekovega lesa si delovna organizacija s pomočjo republiških organov prizadeva, da bi se oskrba s smrekovim lesom povečala iz domačih virov, pri čemer morajo biti vključene poleg SR Slovenije tudi ostale republike. Glede na tako usmeritev se je zaradi splošnih slabih razmer z devizami v Jugoslaviji odstopilo od združevanja deviz za časopisni papir, ki bi jih morala za Djuro Salaj združevati časopisna podjetja. To pomeni za Djuro Salaj izpad deviz v letu 1982 v vsoti približno 15 milijonov USA dolarjev. Zaradi tega je še toliko bolj prisotno prizadevanje delovne organizacije, da v čim večjih količinah nadomesti tudi ostali uvožen repro-material iz domačih virov (kemikalije, odpadni papir, rezervne dele).
PROBLEMI PRI OSKRBI
Z REPRODUKCIJSKIM
MATERIALOM
Vse letošnje leto ima delovna organizacija velike probleme pri oskrbi s reprodukcijskim materialom. Pri tem gre predvsem za material, ki se uvaža. Toda kljub tem problemom je dosedaj delovni organizaciji uspelo, da je proizvodnja potekala brez večjih motenj in da so predvsem vsa časopisna podjetja v Jugoslaviji bila dovolj dobro oskrbovana s časopisnim papirjem. Z velikimi napori se je proizvodnja papirja in celuloze reševala z raznimi intervencijami in s spremembo programov, tako da je proizvodnja potekala na račun slabe kvalitete in slabega asortimana, ki dohodkovno ne ustreza delovni organizaciji.
IZGUBE PRI IZVOZU
Da delovna organizacija nima potrebne akumulacije že vrsto let, je krivda predvsem v dispariteti med prodajnimi cenami celuloze in papirja in vhodnimi cenami repromateriala. To področje se rešuje že vrsto let, vendar brez zadovoljivega uspeha. Vse do sedaj se je dogajalo, da delovna organizacija pri izvozu celuloze in pri izvozu papirja dosega na konvertibilnem trgu višje prodajne cene, kot pa jih za iste proizvode dosega na domačem trgu. Verjetno je tak primer eden od redkih tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Običajno vsi izvozniki v povprečju dosegajo pri izvozu svojih proizvodov za najmanj 30 % nižje prodajne cene kot na domačem trgu. S cenami na domačem trgu, ki pa so višje od izvoznih za najmanj 30 %, pa pokrivajo izgubo pri izvozu. V delovni organizaciji Djuro Salaj pa je na tem področju celotna zadeva obratna. Zato je tudi razumljivo, da delovna organizacija ne ustvarja potrebne in pripadajoče akumulacije.
POVZETEK TEMELJNIH _________PROBLEMOV__________
Vsi ti problemi se v delovni organizaciji Djuro Salaj odražajo predvsem na treh področjih:
a)  vedno večji problem je prisoten na področju dinarske likvidnosti, ko delovna organizacija trenutno ni v stanju odplačevati zapadle dinarske obveznosti, ki jih ima do poslovne banke v zvezi z najetimi krediti;
b)   nadaljnji problem je na področju devizne likvidnosti, ko delovna organizacija premošča trenutne probleme z najemanjem kratkoročnih deviznih kreditov. Kljub temu pa ima dnevne težave v zvezi z oskrbo proizvodnje z reprodukcijskim mat.
c)  zaradi nizke akumulativnosti obstoja velik problem, ki se kaže na področju proizvodnih naprav, ki so na nekaterih področjih zastarele, dotrajale in zato nesposobne proizvajati kvalitetnejšo proizvodnjo.
V gradivu so nato navedeni UKREPI ZA SANIRANJE STANJA, obenem pa je poudarjeno, da ob vseh naporih, ki jih delovni kolektiv vlaga za izboljšanje ekonomskega stanja delovne organizacije, pričakuje tudi širšo družbeno podporo, predvsem v smislu striktnega izvajanja stabilizacijske politike, pri čemer še posebno apelira, da se naj realizirajo resolucijske naloge za izboljšanje položaja izvoznikov, razbremenjevanje gospodarstva za skupne in splošne potrebe, vsklaje-vanje kreditno-monetarne politike v smislu realnejše selektive, opredeljene z resolucijskimi cilji.
STRAN 10
.^AŠGLAS"
Št. 9-julij 1982
IZVRŠNI SVET...
7. SEJA IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO
9. julija se je Izvršni svet SO Krško sešel na svoji 7. seji in obravnaval naslednjo problematiko: potrdil je sklepe 6. redne seje in izredne seje, sprejel ustrezne sklepe glede zazidalnih načrtov za območja Leskovec —Gmajna, Brestanica—Dorc, ob cesti Brestanica—Senovo ter industrijska cona Žadovinek—Spodnji grič II, razpravljal je o sanacijskem programu gramoznic Drnovo in Brege in zavzel stališče o predlogu IGM Sava Krško za razširitev gramoznic na Bregah, poleg tega pa so bile na dnevnem redu še variante hitre proge Ljubljana Dobova, predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za izkoriščanje gramoza na lokaciji gramoznice Stari grad in predlog sklepa o imenovanju občinskega štaba za civilno zaščito.
Tudi  dekletom  v brigadi ojeklenijo mišice.
ZAZIDALNI NAČRTI
INDUSTRIJSKA CONA ŽADOVINEK IN SPODNJI GRlC II________
Iz obrazložitve k delovnemu osnutku zazidalnega načrta INDUSTRIJSKA CONA ŽADOVINEK IN SPODNJI GRIČ II povzemamo:
Osnutek dokumenta obravnava ob industrijski coni Žadovinek še celotno območje Spodnjega Griča ter območje od navedene industrijske cone do mostu v Krškem (med cesto in Savo!) in predvideva minimalno širitev obstoječe industrije v okviru dogovorjenih površin, območje šolskega centra in zdravstvenega doma, poslovno-stano-vanjske zazidave Spodnji Grič II in športni-rekreacijskih površin.
Dokument nakazuječlenitev prostora s številnimi omejitvami (pokopališče, kmetijske površine itd.). Po delovnem razgovoru z vsemi potencialnimi in dejanskimi porabniki prostora ter družbenopolitičnimi dejavniki je bilo ugotovljeno, da dokument skoraj v celoti omogoča prostorski razvoj porabnikov, hkrati pa je vzpodbudil razvojna razmišljanja nekaterih subjektov planiranja, ki presegajo okvir samega zazidalnega načrta in bodo vplivala na spreminjanje urbanističnega načrta Krškega ter celo prostorskega dela družbenega plana občine.
Odbor za urejanje prostora in varstvo okolja je predlagal IS, naj sprejme sklep o javni obravnavi dokumenta v obdobju od 25. julija do 15. septembra letos.
LESKOVEC - GMAJNA
Iz obrazložitve k predlogu zazidalnega načrta LESKOVEC - GMAJNA povzemamo:
Predlog zazidalnega načrta je kot investitor naročila Samoupravna stanovanjska skupnost Krško. V dokumentu gre za zazidavo enodružinskih stanovanjskih hiš v Leskovcu. Obravnavano območje meji na južni strani na cesto Leskovec — Senuše in predstavlja nadaljevanje obcestne zazidave. Zemljišče se sedaj v glavnem uporablja kot kmetijska površina, le ob navedeni cesti stojijo štiri enodružinske stanovanjske hiše.
Območje je z urbanističnim načrtom predvideno za stanovanjsko zazidavo z individualnimi stanovanjskimi hišami v dveh vrstah z vmesno dovozno cesto. Predvideno je 13 objektov ter trgovina za dnevno oskrbo. Glede na stanje onesnaženosti okolja v mestu Krško in okolici je območje zelo primerno za stanovanjsko okolje — tudi z vidika varstva pred hrupom.
Za navedeno območje je predvidena oskrba s pitno vodo iz obstoječe vodovodne mreže, oskrba z električno energijo iz obstoječe transformacijske postaje „TP Gmajna", postavitev javne razsvetljave in položitev telefonskega kabla.
Na predlog odbora za urejanje prostora in varstvo okolja naj bi bila javna obravnava dokumenta od 25. julija do 15. septembra letos.
BRESTANICA - DORC
Iz obrazložitve k predlogu spremembe zazidalnega načrta BRESTANICA - DORC povzemamo:
Sedaj veljavni zazidalni načrt za to območje je iz leta 1978, predvidene spremembe pa se nanašajo na stanovanjsko zazidavo z individualnimi hišami, regulacijo Dovškega potoka ter kompletiranje načrta z objekti, ki so bili v tem času že zgrajeni ali pa je bila zanje izdelana lokacijska dokumentacija.
Za spodnji del naselja Dorc je bila predvidena zazidava z atrijskimi hišami, v spremenjenem načrtu pa naj bi to bile klasične individualne hiše. Enaka gradnja je predvidena še v eni vrsti nad sedanjim naseljem Dorc. Spremembe načrta so potrebne tudi zaradi dozidave prostorov za tehnično službo Elektrarne Brestanica (podaljšek upravne stavbe) ter zaradi prometne ureditve (parkirišča, pločniki). Komunalna infrastruktura ne bo doživela bistvenih sprememb.
Dokument bo v javni obravnavi od 25. julija do 15. septembra letos.
OB CESTI BRESTANICA - SENOVO
Iz obrazložitve dokumenta povzemamo:
Samoupravna stanovanjska skupnost se je - glede na velik pritisk na stanovanjsko gradnjo na Senovem — odločila za naročilo predlogov zazidalnih načrtov za območja, ki so delno že pozidana, dovoljujejo pa zaokrožitev in zapolnitev obstoječe zazidave.
Ena takih zazidav je ob cesti Brestanica — Senovo, severno od Metalne, in sicer na obeh straneh ceste ter do reguliranega Dovškega potoka. Predlog za dopolnitev obstoječe zazidave je bil izdelan že leta 1978, vendar po razpravah v KS ni bil sprejet. Po naročilu SKIS Krško pa je izdelan nov predlog zazidave, ki vsebuje spremembe: čista individualna zazidava, dva stanovanjska objekta z obrtno delavnico, večje površine za pozidavo (upoštevana regulacija Dovškega potoka), nova prometna shema, upoštevanje ozkotirne rudniške železnice, individualne hiše z delavnico, 1 objekt po ukinitvi železnice.
Predlog zazidalnega načrta vsebuje idejnoprogramsko zasnovo zazidave, po zaključenih razpravah pa bo opremljen po določilih veljavne zakonodaje.
Javna obravnava dokumenta bo od 25. julija do 15. septembra letos.
St. 9-julij 1982
„N A S GLAS"
STRAN 11
8. SEJA IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO
V petek, 16. julija, je imel IS SO Krško svojo 8. sejo, za katero je bil predlagan takle dnevni red: predlog odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parce-lizacije zemljišča ter prepovedi graditve in spremembe kulture na Senovem in v Lesko vcu, predlog odloka o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko graditev na območju stanovanjske soseske Podbočje, predlog odredbe o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene občine Krško v potrditev, poročilo z oceno stanja in problematiko preskrbe tržišča v občini Krško s predlogom ukrepov, ponovna obrav-
nava programa sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane (vloga Posavskega veterinarskega zavoda Brežice), obravnava vloge Posavskega veterinarskega zavoda Brežice za odobritev kratkoročnega kredita do konca leta 1982, predlog ugotovitvenega sklepa o delegiranih predstavnikih občinskega komiteja za družbene dejavnosti in imenovanje člana v občinski komite za družbene dejavnosti, regresiranje mesa in nadaljnja politika pri preskrbi tržišča občine Krško z mesom in predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka na območju Jelšanskega potoka in Muzge.
ZEMLJIŠČA V LESKOVCU IN SENOVEM
Zazidava Podbočja
ODLOK o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko graditev na območju stanovanjske soseske Podbočje
Odlok določa zemljišča, ki so namenjena za gradnjo stanovanjskih hiš na območju stanovanjske soseske Podbočje.
Meja območja stanovanjske soseske Podbočje poteka po sledečih parcelah v k. o. Sv. Križ: izhodišče je v severozahodnem vogalu pare. št. 642/24 in poteka proti zahodu ob cesti pare. št. 2851/1 do severovzhodne meje pare. št. 643/18 in 643/19 ter se v vzhodnem vogalu pare. št. 643/19 obrne proti zahodu. Meja nato poteka po južnem delu pare. št. 643/19 in se v jugozahodnem delu obrne proti severu. V severozahodnem delu te parcele se obrne in teče proti zahodu, kjer meja poteka po južnih mejah pare. št. 643/17 in 643/16. V jugozahodnem delu pare. št. 643/16 se obrne proti jugu in teče po vzhodnih pare. št. 643/2 in 643/4. Na pare. št. 643/4 v jugovzhodnem vogalu se meja obrne proti vzhodu in teče ob cesti pare. št. 2854 do jugozahodnega dela pare. št. 643/3, kjer se obrne in teče po zahodnih mejah pare. št. 642/3 in 642/24 proti severu. V severozahodnem vogalu pare. št. 642/24 se meja zaključi.
Znotraj vpisanih meja leži zemljišče, ki ga tvorita pare. št. 643/1, njiva, v izmeri 0,8185 ha in pare. št. 643/3, sadovnjak, v izmeri 0,1731 ha k. o. Sv. Križ.
Obe parceli sta pripisani k vi. št. 1321 k. o. Sv. Križ, last Rim. kat. župnijstvo Podbočje.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljišču iz 3. člena tega odloka. Pravico uporabe na teh zemljiščih pa pridobi občina Krško.
OBRAZLOŽITEV
Med javno razpravo k omenjenemu osnutku ni bilo podanih pripomb, zato glede na nadaljnje delo v zvezi s pridobivanjem zemljišč in komunalno opremo le-teh predlagamo, da izvršni svet o predlogu odloka razpravlja in ga da skupščini občine v razpravo in sprejem.
PLANINSKI TABOR V VRATIH
Posavski planinski podmladek je to poletje znova v naravi. Tabor, ki so ga tokra postavili v alpski dolini Tamar, je jubilejni, saj že deseti po vrsti. S tako obliko dela, to je namreč hkrati planinska šola, je pričelo PD Bohor Senovo, že v prvi tabor pa so se vključili tudi brežiški planinci. Ob vse večjem zanimanju in večjem številu mladih planincev so kasneje morali organizirati tabor v izmenah tako, da se v njem že nekaj let zvrstijo po tri. V letošnji prvi izmeni bo 62 mladih planincev in njihovih vodnikov iz krške občine, 24. 7. jih bo zamenjala izmena Brežičanov, v zadnji pa bodo Sevničani. Tudi oprema planinskega tabora je skupna in jq skupno vsako leto obnavljajo in dopolnjujejo.
Ž. Šebek
ODLOK o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepoved graditve na območju dela Senovega in Leskovca.
Ta odlok uvaja splošno prepove prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč in prepoved graditve na območju dela Senovega in Leskovca za čas, dokler ne bo za omenjeno območje izdelan in sprejet zazidalni načrt.
Območji sta prikazani na grafičnih prilogah, ki sta sestavni del tega odloka.
Meja območja za Senovo poteka od severozahodnega vogala pare. št. 711/2 k. o. Senovo ter teče po severni meji te parcele v smeri vzhod po severnih mejah pare. št. 359/2, 353, 364/1 in 366/4, kjer se ob severovzhodni meji te parcele obrne proti jugu in poteka dalje po vzhodnih mejah pare. št. 366/3, 366/1, 367/1, štab. pare. št. 145 in 144 ter ob vzhodni meji pare. št. 551/1 in se ob južni meji te parcele obrne proti zapadu ter poteka nato ob južnih mejah pare. št. 551/4, 551/3, 359/2 preko ceste Brestanice — Senovo pare. št. 711/2, ob južnih mejah pare. št.
Ce hočeš spraviti v vodoravni jarek
toliko kamenja, je treba družnih
moči!
STRAN 12
„N A Š GLAS"
Št. 9-julij 1982
353 in 362/2 preko železnice pare. št. 734/6 ter se pri pare. št. 83 stavb, obrne v smeri sever in poteka dalje po levem bregu Dovškega potoka do višine severozahodnega vogala pare. št. 711/2, prečka cesto Brestanica — Senovo ter se na vogalu omenjene parcele zaključi.
Meja območja za Leskovec: a) Meja prične ob Ulici Anke Salmič in v stičišču pare. št. 531/34 in 531/20, nato teče v smeri sever na pare. št. 531/14 ter sega od ceste na omenjeno parcelo cca 60 m, od tu se meja obrne pravokotno v smeri vzhod in teče po severnih mejah pare. št. 531/42, 531/41, 531/40 in 531/29, prečka občinsko pot pare. št. 1243/2, nadalje poteka v isti smeri ob severni meji pare. št. 541/3 in po severni meji pare. št. 633/2 v razdalji cca 41 m od občinske poti pare. št. 541/2 ter se tu obrne pravokotno v smeri
jug, prečka pare. št. 633/2 in pare. št. 635/2 in seže v pare. št. 635/1 od pare. št. 635/2 14 m globoko. Na omenjeni točki se meja obrne približno pravokotno v smeri zahod, omenjena smer znaša cca 40 m, se povrne na pare. št. 541/2 od tu poteka meja v smeri jug ob pare. št. 541/2 v ravni čarti na Ulico Anke Salmič, na tej točki se meja obrne v smeri zahod po severni strani ulice na izhodišče.
b) zemljiški kompleks leži ob Ulici Anke Salmič ter obsega samo pare. št. 641,3; k. o. Leskovec;
c) zemljiški kompleks leži ob Wolfovi ulici ter obsega pare. št. 739/1 in pare. št. 741 k. o. Leskovec.
Morebitni promet z zemljišči, parcelacijo in graditev v času prepovedi lahko dovoli izvršni svet Skupščine občine po postopku, kije predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju.
OD ZA ZGUBAŠE
V letu 1982 je pričel veljati spremenjeni in dopolnjeni zakon o amortizaciji osnovnih sredstev organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev, ki lahko povzroči negativno poslovanje v posameznih         obračunskih
obdobjih v TOZD ali pri drugih uporabnikih družbenih sredstev. Glede na določbe zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Ur. list SRS, št. 7/82) bi morale TOZD, ki v periodičnem obračunu za šest oziroma devet mesecev izkazujejo izgubo v poslovanju, izplačevati akontacije osebnih dohodkov le do višine obračunskem obdobju pred periodičnem obračunom, v katerem je izkazana izguba v poslovanju, vendar pa največ do višine povprečnega osebnega dohodka, ki ga za območje SR Slovenije ugotovi služba družbenega knjigovodstva.
Republiški sekretariat za finance nam je v zvezi s to problematiko poslal obvestilo in priporočilo, da lahko skupščine družbenopolitičnih skupnosti ali od nje pooblaščeni organ ugotovijo, v katerih TOZD je izkazana izguba v periodičnih obračunih posledica povečane amortizacije v skla-
du z določbami zakona ter v tem primeru dovolijo izplačila osebnih dohodkov delavcev v večjem obsegu od tistih, ki je opredeljen v 17. členu republiškega zakona o zajamčenem osebnem dohodku.
Delegatom skupščine predlagamo, da zbori skupščine pooblastijo izvršni svet Skupščine občine Krško, da leta ugotavlja v katerih TOZD je nastala izguba posledica povečane amortizacije in na osnovi ugoto-
vitev tudi dovoljuje izplačila osebnih dohodkov. Prizadete TOZD bi se s posebno vlogo in obrazložitvijo obrnile na izvršni svet Skupščine občine Krško ter zaprosile za izplačila osebnih dohodkov v večjem obsegu, kot to določa 17. člen zakona o zajamčenem osebnem dohodku.
Izvršni svet
BOHOR
NA
DAN VSTAJE
Na Jevši pod Bohorjem je bila 22. julija osrednja občinska proslava dneva vstaje slovenskega naroda. Organizirala jo je Krajevna organizacija ZZB NOV Senovo v sodelovanju z občinskim odborom te DPO.
Uvodni pozdrav je imel Stane Nunčič, osrednji govornik pa je bil Staš Čuber. V kulturnem programu so nastopili senovški godbeniki in recitatorji OŠ 14. divizije s Senovega.
Osrednji dogodek prireditve je bilo vsekakor razvitje prapora senov-ške organizacije ZZB NOV in podelitev priznanj jubilantom — borcem.
TI
Nikar ne mislite, da brigadirji samo posedajo v senci. To je le nujen oddih, ki omogoča nadaljnje delo.
St. 9 — juMj 1982
NAS   GLAS
STRAN  13
Iz informacij IN DO K centra S RS:
DELOVNO RAZMERJE BREZ OGLASA
(Povzetek predloga zakona o spremembah jin dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih).
Družbenopolitični zbor in zbor združenega della Skupščine SR Slovenije sta razpravljala 10. .marca 1982 o predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih z osnutkom zakona. Zbor združenega dela je v skladu s predlogom družbenopolitičnega zbora sprejeli omenjeni dokument in zadolžili Izvršni svet Skup-ščne SR Slovenije, da naj pri pripravi zakonskega predloga prouči in ustrezno upošteva stališča družbeno-poliitičnega zbora, predloge, staliišča in pripombe delovnih .telles skupščine lin zbora ter pripombe delegatov v razpravi na seji zbora.
Predllog zakona ne predvideva več zakonske obveznosti prerazpore-janja delavcev iz kraja v kraj brez njegove privolitve. Tako možnost lahko določijo delavci v svojih samoupravnih sporazumih.
Prerazporejanje je možno tudi med organizacijami združenega dela na področju družbenih dejavnosti na podlagi ustreznega predhodnega sporazuma organov upravljanija obeh organizacij   združenega  dela.
Pojem podaljšanega delovnega časa je izpuščen iz zakona.
Odškodninski postopek pred sodiščem združenega dela se lahko u-vede tudi pred potekom trimesečnega roka, če je delaivec pismeno izjavili, da me bo povrnil  ugotovljene
škode aili če se s sklepom priistajne-ga organa zavrne odškodninsko zahtevo delavca.
Predlaga se zaostritev pogojev za sklepanje delovnega razmerja za določen čas. Ko odpadejo razlogi za tako delovno razmerje (če nadome-ščanemu delavcu preneha delovno razmerje, če začaisno povečani obseg dela postane trajen) lahko delavec sklene delovno razmerje za nedoločen čas in to brez oglasa.
MOŽNOST INTERVENCIJE
(Povzetek predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o .republiških blagovnih rezervah)
Cilj zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o republiških blagovnih rezervah je doseči z ureditvijo vprašanj, ki niso urejena v veljavnem zalkonu, takšno delovanje republiških blagovnih rezerv, ki bo zagotavljalo uspešno iinterveniranje na trgu v primeru večjih motenj na njem ob hkratni in polhi obrambni pripravljenosti z vidika blagovnih rezerv. Zato mora zakon na primer, ko ne pride do sklenitve družbenega dogovora o republiških tržnih blagovnih irezervah, ali ko kljub nastopu večjih motenj na trgu, za katerih odpravo je treba uporabiti blagovne rezerve, ne pride do odločitve, da se rezerve uporabijo, določiti možnost intervencije pristojnih organov republike.
Z ureditvijo vprašanj na področju republiških blagovnih rezerv, ki sedaj  niso  urejena,  in  uresničevan-
jem tako dopolnjene ureditve bo na območju SR Slovenije okrepljen tudi cel sistem blagovnih rezerv, ki ga sestavljajo zvezne, republiške in občinske blagovne rezerve. Tako dosežene večje imožnosti za nastopanije na trgu z blagom in rezerv pa bodo lahko pripomogle k večji stabilnosti trga oziroma razmerij, ki se na njem oblikujejo. Za uresničitev tega cilja pa je treba še nadalje zadržati elemente enotnosti republiških blagovnih rezerv, ki se izražajo v enotnem in istočasnem programiranju obeh vrst republiških blagovnih rezerv.
K uspešnejšemu delovanju republiških blagovnih rezerv mora prispevati tudi ureditev drugih vprašanj s področja republiških blagovnih rezerv, 'kot so ureditev nekaterih vprašanj financiranje rezerv, zagotavljanje usklajenosti pri uporalbi blagovnih rezerv, ureditev zadev s področja poslovanja v Zavodu SR Slovenije za rezerve, določitev inšpek-cijsikega nadzora in sankcij ipd.
Solidarnost z občino Brežice
Skupščina občine Krško je na 4. seji zbora združenega della, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 12. jullija 1982 na pobudo Sveta posavskih občin z dne 7. VII. 1982 obravnavala Informacijo o stanju, obsegu in posledicah neurja s točo, kii je 29. junija 1982 prizadela krajevne skupnosti BizeUjsko, Pišece in Sromlje in povzročila škodo, ki presega 30 milijard S dinarjev.
Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in DružbenO-pOli-tični zbor so gilede na takšno stanje ugotovili, da je splošna solidarnost delovnih ljudi in občanov nujno potrebna ter v skladu z 2. odstavkom 148. člena Statuta občine Krško sprejeli naslednje.
SKLEPE:
1. Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor Skupščine občine Krško predlagata in priporočata vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela in drugim delovnim skupnostim na območju občine Krško, da namenijo enodnevni osebni dohodek vseh zaposlenih v proizvodnih delovnih  organizacijah   in   delovnih
Mladje: med prikaz običajev je sodilo tudi nalaganje žita  na voz, spravilo v kozolec, mlačev rži in izdelava skope za kritje streh
STRAN 14
NAS   GLAS
St. 9 — julij 1982
skupnostih kot pomoč prebivalstvu na prizadetem območju v občini Brežice.
2.  Družbenopolitični zbor daje pobudo din priporoča osnovnim organizacijami Sindikatov in Zveze 'komunistov, da taikoj in skupaj s samoupravnimi in vodstvenimi organi organizirajo potrebne politične aktivnosti za izvedbo solidarnostne akcije.
3.  Zbor krajevnih skupnosti in druž-beno-pdlitični zbor dajeta pobudo in predlagata svetom krajevnih skupnosti din krajevnim družbano-političndni orgamizacijam, da se v okviru SZDL in -sodelovanju s TOK Kooperacija organizira in vodi akcija za zbiranje materialne pomoči zlasti semena, živil, živinsko krmo in kmetijske storitve  za  prizadete kmetovalce.
V skladu s temi sklepi zborov skupščine, ki imajo sioer značaj priporočila, po svoji vsebini pa izražajo načeto socialistične solidarnosti, Predsedstvo skupščine lin občinska vodstva družbeno-pollitičnih organizacij izražajo enotno prepričanje in polno zaupanje v zavest in soMdairnostt delovnih ljudi in občanov, kot so jo izpričali vedno doslej.
Predsedstvo občinskega sveta ZS in Komite občinske konserence ZKS sta nastavila poseben dopis na njiune osnovne organizacije, zato je nujno, da se vse aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo te akcije, predhodno uskladijo in poenotijo ter tudi čimprej izvedejo.
Tudi sveti krajevnih skupnosti naj se taikoj dogovorijo z ivodstvi krajevnih družbenopolitičnih organizacij za organiziranje in izvedbo zbiranja denarne in predvsem materialne pomoči za prebivalce na prizadetem območju.
Ob zaključku želimo posebej sporočiti, da bo v skladu s stališčem družbenopolitičnega zbora na ta način zbrana pomoč iz naslova solidarnosti namenjena le tistim, ki jim je kmetijstvo edini ali pretežni vir pre-živlluanja, za kar bodo skrbeli predstavniki Izvršnega sveta SO Krško v skupnem operativnem štabu v občini Krško, o poteku akcije in načinu uporaibe solidarnostnih sredstev pa bodo objavljene informacije v »NAŠEM GLASU« in DOLENJSKEM LISTU.
Predsednik
Skupščine občine Krško
BRANKO PIRC
SO: periodični načrt
Na seji 12. julija sprejet periodični delovni načrt zborov skupščine občine Krško za III. trimesečje predvideva poleg te seje še seji skupščinskih zborov 26. julija dn 27. septembra. Navedeni datumi so predvideni v skladu z načrtovanimi sejami zborov republiške Skupščine, ker so v dnevne rede se(j zborov občinske skupščine vključene tudi nekatere pomembnejše zadeve iz periodičnega načrta republiške skupščine. V uvodu dokumenta je navedeno, da je zelo verjetno, da bo spričo aktualne problematike na področju gospodarstva v občini Krško Zbor združenega dela že v prvi polovici septembra v skladu s svojo pristojnostjo samostojno obravnaval »oceno stanja pni izvajanju resolucije gospodarskega razvoja v letu 1982 s predlogi ukrepov.« V ta namen pa bo nujno, da bodo temeljne delegacije skupaj s samoupravnimi organi v delovnih organizacijah obravnavale aktualno problematiko v (lastnem okolju in se talko temeljito pripravile na vsebinsko razpravo in dogovor o potrebnih ukrepih.
Za drugo julijsko sejo skupščinskih zborov načrt predvideva obravnavo naslednje problematike: poročilo z oceno stanja dn problematika na področju preiskrbe tržišča v občini Krško s predlogi ukrepov za izboljšanje stanja, problematika Tovarne    celulloze   dn    papirja    »D j uro
Saiaj« Krško, poročilo o delu Sodišča združenega dela v Brežicah, poročilo o uresnličervartju družbenega plana SR Slovenije v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja z analizo izvaijanja družbenega plana SRS za   obdobje    1981   —   1984   z    oceno
možnosti njihovega uresničevanja v prihodnjih letih, predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke, predlog dogovora o temeljnih vprašanjih položaja, organizacije in delovanja upravnih organov  za  družbene prihodke.
Za sejo zborov, ki naj bi bila predvidena 27. septembra, so načrtovane zadeve: analiza izvajanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 z osnutkom sprememb in dopolnitev temeljnih planskih dokumentov družbenega plana, poročilo o izvajan ju družbenega plana Občine Krško v letu 1982 s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1983, poročilo o uresničevanju stanovanjske zakonodaje in politike občinske skupščine na področju stanovanjskega gospodarstva in o delovanju samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Krško, poročilo o uresničevanju delovanja službe obveščanja in alarmiranja v občimi Krško s predlogom ukrepov za nadaljnji razvoj službe, poročilo o izvajanju družbenega plana o uresničevanju kadrovske politike v občini Krško, poročilo o izvajanju zakona o odlikovanjih in odloka o občinskih priznanjih v občini Krško, predlog za izdajo zakona o invalidskem dn pokojniki slkem zavarovanju, predlog za izdajo zakona o spremljanju pridobivanja dohodkov ter o ugotavljanju izvora premoženja, predlog za izdajo zakona o samoprispevku z osnutkom zakona, poročilo o izvajanju zakona o usmerjenem izobraževanju.
V dokumentu so seveda za vsako predvideno temo navedeni tudi predlagatelji, pristojni in zainteresirani zbori ter telesa, ki gradivo obravnavajo.
Gramoznice v Starem gradu
Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za eksploatacijo gramoza na lokaciji gramoznice Stari grad
1.
Ugotovi se splošni interes za eksploatacdjo gramoza na lokaciji gramoznice Stari grad. Eksploataeija gramoza na lokaciji gramoznice Stari grad bo potekala po naslednjih parcelah:
2108/67, pašnik, v izmeri 3760 m7 — Pirnat Marija, Stari grad 49; 2106/72, njdiva, v i-zmeri 1664m —: Golob Karel, Jožefa, Stari grad 24; 2106/65, njiva v izmeni 1850 m2 — Dimec rFanc, Stari grad 14; 2106/64, pašnik, v izmeri 2485 m2. 2106/49, pašnik, v izmeri 7819 m2, Vahčič Jože, Marija., Krško, Cesta 4. julija 129-a; 2106/63, pašnik, v izmeni 3505 m2 — Pirnat Jože, Jožefa, Stani grad 11;   2106/57,   pot,   v  izmeni   1406   m1
2106/58, pot, v izmeni 1104 m2 — javno posestvo ceste in poti; 2106/9, pašnik, v izmeni 13745 m2 — Dnža-nič Cecilija, Gržanič Anton, Libna 5; 2106/12, pa4šoik, v izmeni 12870 m2 — Agrokomtoinat Krško; 2106/13, pašnik, v izmeri 16172 m2 — DL GG Brežice; 2106/32, pašnik, v izmeri 8679 m2 — Zupančič Rozalija, Stani gnad 56; 2136/33, pašnik v imeri 8959 m2, 2106/48, pašnik, v izmeri 6042 m2 — Cerjak Karel Stari grad 2; Ivanjlšek Jože, Stari grad 34; 2106/34, pajnik, v izmeri 7136 m2, 2106/10, pašnik, V izmeri 9110 m2 — Planine Daniiel, Liibna 9; 2106/35, pašnik, v izmeri 3755 m2, 2106/ll, pašnik, v izmeri 5812 m2 — Stare Ven-česlaiv, Karolina, Stari grad 29.
Obrazložitev
IGM Sava je na območju občine Krjko   pooblaščena   delovna   organi-
St. 9 — julij  1982
NAS   GLAS
STRAN 15
zacija za eksploatacijo gramoza in kamna aa potrebe gradbeništva. Potrebe po gramozu so vedno večje, zaito je potrebno čimprej eksploatacijo gramoza na desnem bregu Save nadomlasbii z eksploatacijo gramoza na novi lokaciji gramoznice, na 'levem (bregu Save.
Predvidena nova lokacija gramoznice se nahaja vzhodno ob obstoječe sanitarne deponije in dejansko predstavlja razširitev I. faze sanitarne deponije Kostak Krško. Lokacija je v skladu s prostorskim delom družbenega plana občine Krško 1981-1985 in je tudi v urbanističnem načrtu mesta Krško.
Na zahtevek IGM Sava Krško je oddetak za grabene in komunalne zadeve skupščine občine Krško spro-vedel predlokacijsko irazpravo. Na pcidllagi predlokaicijslkega postopka je projektivni biro IGM Sava Krško iz-delail lokacijsko dokumentacijo št.: 47/81. K lokaciji gramoznice so pridobljena ustrezna soglasja, pri Občinskem   sekretariatu   za  občo  upra-
vo in  upravnopravne zadeve pa je zaprošeno   lokacijsko   dovoljenje.
Pridobljeno je itudi -soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti o spre-memebi namembnosti zemljišča.
V izreku navedeni lastniki parcel so bili vabljeni An seznanjeni s predvideno lokacijo gramoznice, kar je razvidno iz zapisnikov.
Zemljišča je ocenil sodno zapriseženi cenilec kmetijske stroke in so (lastniki z višino odškodnine seznanjeni.
S tem je odločba o ugotovitvi splošnega interesa utemeljena.
Odločba prične vefljaiti osmi dan po sprejetju na obeh zborih skupščine občine Krško.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Proti tej odločbi mi pritožbe, pač pa je možna pritožba na Vrhovno sodišče SRS v Ljubljani v roku 30 dni po prejemu odpravka te odločbe.
Pritožba zoper to odločbo ne zadrži postopka za razlastitev.
Predsednik SO Krško Branko PIRC
sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, šolami, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, muzeji NOB, društvi, J L A in drugimi organizacijami in ustanovami na področju domicilnih občin, ki še v celoti ali delno ukvarjajo z o-branjanjem, razvijanjem in prenašanjem izročil narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije.
Pomen domicila
OBRAZLOŽITEV
k predlogu dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF
Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije, Republiška konferenca SZDL Slovenije in Skupščine občin SR Slovenije so nosilci akcije za sprejetje dogovora o podeljevanju domioiilov enotam in -službam NOV in PO ter   aktivistom   OF.
Dogovor opredeljuje namen, osnovna načela in kriterije za podeljevanje domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF.
Talko je v dogovoru zapisana .tudi ta opredelitev:
Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Republiška konferenca SZDL Slovenije in Skupščine občin SR Slovenije s tem dogovorom opiedeljujejo smoter, osnovna načela in kriterije pri podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in PO ter aktivistom OF.
Skupnost borcev enot in služb NOV in POS in odborov aktivistov OF (v nadaljevanju: skupnosti borcev in aktivistov OF) so posebna oblika dela ZZB NOV Slovenije oziroma SZDL Slovenije, ki so ustanovljene  z  namenom,   da:
—  sodelujejo pri uresničevanju pro-
grama Občinskega odbora ZZB NOV, občinske konference SZDL ter skupščine Občine, kjer imajo domicil na področju ohranjanja. prenašanja din razvijanja tradicij NOB in revolucije,
—  prenašajo tradicije enote oziroma slubžbe ter delovanja odborov aktivistov OF na rrilado generacijo,
—  povezujejo pripadnike enot in služb NOV in POS oziroma aktiviste OF občine, v kateri se po-
deli domicil,
organizirajo zbiranje in izdajo zgodovinskega gradiva o bojni poti enote oziroma službe dn delovanju odborov aktivistov OF, sodelujejo pri .reševanju socialnih, staltusnih in drugih vprašanj borcev ter aktivistov OF. spodbujajo postavljanje in vzdrževanje spominskih obeležij, ki pričajo o dogodkih 'vezanih na enote oairomas lužbo in delovanje 'odborov aktivistov OF,
Tudi to so počitnice! Brestaniški bazen obišče dnevno 250-300 kopalcev, ob koncih tedna jih je tudi do 1000. Prihajajo iz Zidanega mosta, Sevnice, Zagreba in seveda iz vseh koncev krške občine. Bazen je Olimpijskih dimenzij, zgradili pa so ga krajami s samoprispevkom.
Informator
Glasilo podjetja »Kovinarska« Krško
Štev.: 223
Zaradi aktualnosti in izvirne informiranosti objavljamo pismo, ki ga je naslovil Osnovnim organizacijam iZveze sindikatov Republiški svet zveze sindikatov Republiški svet zveze sindikatov Slovenije v zvezi z: »OPERATIVNIM PROGRAMOM UKREPOV IN AKTIVNOSTI V SR SLOVENIJI ZA ZAGOTAVLJANJE ODPLAČEVANJA POSOJIL, NAJETIH V TUJINI ZA OHRANJANJE PROIZVODNJE«
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na seji 8. junija obravnaval aktivnosti Zveze sindikatov Slovenje vzvezi z »Operativnim programom ukrepov in aktivnosti v >SR Sloveniji za zagotavljanje odplačevanja posojil najetih v tujini in za ohranjanje proizvodnje«, ki so ga pripravili izvršni svet Skupščine SRS, Gospodarska zbornica Slovenije, samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino in banke.
Republiški svet je na podlagi ukrepov operativnega programa sestavil pismo osnovnim organizacijam in organom Zveze sindikatov Slovenije, ki ga objavljamo v celoti.
Na podlagi ocene razmer, ki so nastale zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja, je izvršni svet Skupščine SR Slovenije skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, samoupravno interesno skupnostjo za ekonomske odnose s tujino in z bankami pripravil »Operativni program ukrepov in aktivnosti v SR Sloveniji za zagotavljanje odplačevanja posojil, najetih v tujini, in za ohranjanje proizvodnje«.
STKAN J 6
NAS   GLAS
St. 9 — julij  1982
KOVINARSKA
Program   (vsebuje   predvsem:
1.  Aktivnosti za kar največja prizadevanja za povečanje vseh možnih oblik deviznega priliva na podlagi izvoza blaga in storitev, za večjo selektivnost pri usmerjanju deviznih sredstev ter njihovo zagotovitev predvsem organizacijam, ki proizvajajo za izvoz na konvertibilno tržišče, in organizacijam, ki proizvajajo ključne proizvode za osfcrlbo občanov; za ponovno preverjanje ter zmanjšanje deviznih sredstev za skupne gospodarske potrebe ter Skupno in splošno porabo.
2.   Aktivnosti za okrepitev izvozno usmerjene proizvodnje ter za o-hranjanje nemotenega procesa proizvodnje.
3.   Aktivnosti za uskladitev prilivov sredstev in združevanja sredstev glede na dogovorjeno rast skupne porabe na področju skupne po-raibe, splošne porabe in v samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje.
4.  Aktivnosti za uresničevanje politike oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo skladno z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve raz-porejantja dohodka v letu 1982 ter aktivnosti za urejanje delovnih razmerij.
I.   Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ocenjuje, da so ukrepi, iki (jih vsebuje operativni prog-raJm, nujni za stabilizacijo gospodarskih razmer In za zagotovitev izpolnjevanja naših obveznosti do tujine.
II.   Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije podiva vse osnovne organizacije zveze sindikatov, Občinske in medobčinske svete ter republiške odbore sindikatov dejavnosti, da na podlagi teh ukrepov ocenijo in obravnavajo položaj v svojih temeljnih organizacijah, delovnih organizacijah, občinah, regijah in panogah glede na družbenoekonomski položaj delavcev in delovnih 'ljudi ter glede na naloge sindikata pri tem.
III.  Vse osnovne organizacije zveze sindikatov naj podprejo prizadevanja poslovodnih organov za zagotovitev neprekinjenega procesa proizvodnje — zlasti izvozne, oziroma naj zahtevajo, da poslovodni organi takšne ukrepe takoj predložijo v potrditev pristojnim samoupravnim organom, če odločanje o tem presega pooblastila  poslovodnim organom.
Pri tem naj zlasti vztrajajo pri razvijanju medsebojnega poslovnega sodelovanja in dohodkovnega povezovanja za ustvarjanje in razpo rejaine skupnega deviznega in dinarskega dohodka.
Osnovne organizacije zveze sindikatov naj pri oskrbi s surovinami in reprodukcijlskim materialom za ohranjanje nemotenega procesa proizvodnje spodbujajo in podpirajo so-
delovanje in  pomoč  med organizacijami združenega dela.
IV.    Med nallogami, ki jih je treba opraviti v vsaki organizaciji združenega dela, morajo biti tudi u-krepi za primer, če bi zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala prišlo do začasnega zastoja v proizvodnji.
V teh ukrepih je treba zagotoviti slasti naslednje:
—  usklajevanje med delavci v Tozd, delovnih organizacijah, SOZD-ih, v občini in širše pri delitvi osebnih dohodkov, ko je zaradi motenj  oviran deflovni proces;
—  prerazporeditev oziroma prilagoditev delovnega časa nastalim razmeram — v okviru zakonskih določili;
—  organizirano izvajanje kolektivnega dopusta po enotno dogovorjenih merilih;
—  razvijanje solidarnosti in vzajemnosti med TOZD-i din znotraj širših oblik združevanja;
—  Oblikovanje programa sodiaflne in  materialne varnosti  delavcev.
V.   Učinkovito izvajanje Ukrepov za  ohranjanje  in   razvijanje  proizvodnje, izvoza in plačilne sposobnosti zahteva:
1.  da 'bodo vsli ukrepi naravnani tako, da posledic težjih pogojev gospodarjenja ne bodo Občutili le delavci v proiavodnijd, ampak delavci v vseh samoupravnih organizacijah lin skupnostih,
2.  da bo zagotovljen samoupraven in demokratičen postopek pni sprejemanju teh ukrepov, da bo vanj vključenih kar najiveč delavcev in da bodo delavci spoznali nujnost in utemeljenost ukrepov terjih zavestno sprejeli,
3.  da bodo Ukrepi krepili socialistični samoupravni položaj delavca v družbeni reprodukaijli in da ne bodo v nasprotju s temeljnimi določbami ustave, zalkona o združenem delu in drugih zakonov,
4.  da bodo osnovne organizacije zveze sindikatov ocenile gibanja osebne .porabe in vseh drugih oblik porabe iter vztrajale pri usklajevanju z dogovorjenimi načeli razporejanja dohodka.
VI.  Pogoj za demokratično sa-mo-upralvno sprejemanje in izvajanje ukrepov je sprotno in stalno — najmanj pa enkrat mesečno — seznanjanje delavcev s položajem in posledicami, ki bi nastale, če bi ravnali drugače oziroma če ne hi ukrepali skladno s položajem.
Težišče mora biti na obveščanju prek sindikalnih skupin oziroma delnih zborov delavcev. Za tako obveščanje naj vodstva osnovnih organizacij zadolžijo posamezne svoje člane oziroma zahtevajo, da to store organi upravljanja ali zgotovijo na ustrezen drug način.
VII.  Občinski sveti Zveze sindikatov Slovenie in republiški   odbori sindikatov dejavnosti bodo spremljali    aktivnosti    osnovnih    organizacij zveze  sindikatov,  jiim  pomagali  pri
uresničevanju nalog ter republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sproti obveščali o aktivnostih in problemih prti tem.
Operativni načrt ukrepov in aktivnosti v naši tovarni za doseganje začrtanih rezultatov
Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja dn na osnovi repubiijkega operativnega načrta uktepav in aktivnosti za 'zagotavljanja odplačevanja posojil najetih v tujini in za o-hrainjanje proizvodnje, bodo naši samoupravni organi dri družbenopolitične organiizacije na predlog vodstva naše delovne organizacije v naslednjih dneh razpravljalM in sprejeli u-krepe in aktivnosti v naši delovni organizaciji. Z ukrepi mora biti seznanjen sleherni delavec naše tovarne, kaljiti le skupna akcija vseh lahko rodi sktupne uspehe.
Ukrepi bodo sprejeti za naslednja področja dela:
1.  Na področju zunanjetrgovinskega poslovanja (tudi proizvodnja za izvoz,),
2.  Pridobivanje poslov in materiala ter ohranjanje in pospeševanje proizvodnje,
3.  Finančno področje,
4.  Družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka,
5.  Področje kadrov in  zaposlitve.
Podrobnejši predlog ukrepov bo dostavljen delegatom samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Po zagotovilih M-Agrokombinata poteka žetev in odkup pšenice na krškem polju brez večjih težav. Osem članska ekipa mladih zadružnikov pa se bo udeležila (letos že tretjič!) šestega srečanja mladih zadružnikov Slovenije. Srečanje bo na Vranskem (med Žalcem in Trojanami). V soboto, 25. julija bo večer kmečke kuhinje, v nedeljo pa vrsta tekmovanj v spretnostih in poznavanju starih opravil in običajev