Glasilo Občine Ormož Leto IX, številka 41, junij 2018 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice \A 11 //// Iskanje Magdalene - Betka Kajnč v Indiji in pokrajinskem muzeju Tekst in foto: Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, enoti Ormož, smo 18. maj, mednarodni dan muzejev, obeležili z izjemnim kulturnim dogodkom, in sicer z odprtjem razstave o slovenski misijonarki Betki Kajnč, rojeni v Drakšlu pri Veliki Nedelji. Betka se je v Indijo podala v družbi bodoče matere Tereze in tam, podobno kot ona, posvetila svoje življenje delu s pomoči potrebnimi. Dogodka se je udeležil tudi njegova ekscelenca veleposlanik Indije v Sloveniji, gospod Param Jit Manna. Razstava ISKANJE MAGDALENE, BETKA KAJNČ V INDIJI, ki je na ogled postavljena v razstavišču Grajske pristave Ormož, je nastala v sodelovanju z dr. Ano Jelnikar z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Betka ali Magdalena Kajnč je bila rojena 1. decembra 1892 v vasi Drakšl pri Veliki Nedelji. Leta 1920 se je odpravila v Zagreb, kjer je preživela nadaljnjih osem let in sodelovala z jezuiti. Iz Zagreba, kjer sta se Agnes Bojaxhiu iz Skopja (poznejša mati Tereza) in Barbara prvič srečali leta 1928, sta odpotovali k loretskim sestram na Irsko, od tam pa nekaj več kot mesec dni potovali z ladjo v Indijo. Magdalena je postala misijonarska sopotnica in prijateljica Nobelove nagrajenke, blažene matere Tereze. Po dveh letih redovniškega pripravništva sta sestri sprejeli svoje prve zaobljube, šest let kasneje pa sta se dokončno zaobljubili življenju predanemu ubožnosti, čistosti in pokorščini, in s tem - kot je to kasneje poimenovala mati Tereza - postali »Jezusovi ženi za vse večne čase«. Njuno desetletje dolgo šolanje za redov-ništvo je bilo končano 24. maja 1937. Tudi noviciat v Darjeelingu ob vznožju Himalaje sta opravili skupaj. Agnes - slovenski duhovniki so ji ime poslovenili v Nežko - si je leta 1931 izbrala redovniško ime Tereza, s katerim je pozneje zaslovela po vsem svetu, Barbara pa redovniško ime Magdalena. Ker so jo odtlej zapisovali le še kot Magdaleno Kajnč, je bilo njeno prejšnje posvetno ime tako rekoč pozabljeno in temu gre pripisati, da so jo nekateri življenjepisci matere Tereze napačno navajali kot Elizabeto oziroma Betko. Betka Kajnč je kot sestra Magdalena svojo bolnišnico ustanovila leta 1931 in med revnimi prebivalci vasi Morapai in mesta Asansol več kot pol stoletja delovala kot zdravilka. Oskrbovala je običajne bolezni, kot so vnetja, kašelj in prehlad, malarija, težave s pljuči in grlom, norice in tegobe podhranjenih. Obravnavala je celo zlome, bila tudi porodničarka. Pred njenimi vrati v Morapaiu so se množično zbirali revni vaščani. Dan za dnem je ure stoje zdravila bolne in jih odreševala bolečin in tegob. Magdalena je zadnjih 14 let svojega življenja živela in delovala v Asansolu, kjer je ob svojem prihodu leta 1970 v bližini župnišča postavila začasni dispanzer in tam začela s svojim delom. Tako kot v Morapaiu je tudi tu dnevno oskrbela več kot sto bolnikov. Daleč stran od svoje rojstne dežele in Velike Nedelje, kamor se v 57 letih delovanja v Indiji ni vrnila niti enkrat, je umrla v Asansolu leta 1984, stara 92 let. Razstava o misijonarki Magdaleni Kajnč bo v Grajski pristavi Ormož na ogled do 10. septembra. Občina Ormož, sonce Prlekije flrmfi&lw „„„j,-«,_ZGODILO SE JE Sobotno sončno jutro, 7. aprila 2018, je združilo tajnice, poslovne sekretarke in asistentke na 1. Dnevu Zveze tajnic Slovenije Tekst in foto: Albina Lukner, podpredsednica kluba KTPS Prlekije V prelepi Beli krajini se je zbralo čez 130 članov Zveze tajnic Slovenije, ki jo sestavlja enajst klubov. Organizacija dogodka je bila zaupana Klubu tajnic in poslovnih sekretarjev Dolenjske in Bele krajine. Ob Kolpi, v prijetnem gostišču Kapušin na Krasincu, so nas gostiteljice pričakale ob glasbeni spremljavi tamburaške skupine Predgrad in z nastopom otrok v belokranjskih narodnih nošah. Ogledali smo si tudi film o prostranosti Bele krajine in Dolenjske ter razstavo in prikaz postopka izdelave tradicionalnih pisank domačinke Kristine Cvitkovič iz Adlešičev. Dan Zveze tajnic je bil zasnovan kot izobraževalni dan. Prepletal se je s predavanjem Irene Potočar Papež, ki je spregovorila o bontonu in komunikaciji v poslovnem svetu, zatem pa smo prisluhnili še strokovnjakinji javnega nastopanja Anji Križnik Tomažin. Program, ki sta ga povezovali Mojca Lozar in Tadeja Binder, se je nadaljeval s slavnostno podelitvijo zveznih priznanj za prizadevno delo v klubih in zvezi; priznanja je podelila predsednica Zveze tajnic Slovenije Suzi Asfour, podpredsednica Zveze in predsednica KTP-SDBK Nataša Poljanec pa je pripravila še Power Point prezentacijo, ki je vsakokratno prejemnico predstavila še poimensko in s fotografijo. Ker je dogodek potekal ob svetovnem dnevu zdravja, smo zraven strokovnih vsebin prisluhnili še nagovoru predsednice združenja Europa Donna Slovenija Tanji Špa-nic, ki je med drugim poudarila pomen zdravja žensk za družino in ustvarjalno družbo. Prireditev je bila izvedena tudi s pomočjo donatorjev - donacija Zdravstvenega doma Črnomelj nas je opomnila npr. na izvajanje pravilne ustne nege. Po uradnemu delu programa smo se zabavali ob plesnem nastopu dvakratnih državnih prvakov v hip hopu; zanj sta poskrbela domačina Brin Jugovič in Žan Majerle, medtem ko je tamburaška skupina Melos poskrbela, da smo zaplesali tudi mi. Dan je tako izzvenel ob sproščenem klepetu, smehu in prijetnem druženju s kolegicami drugih klubov. Na srečanju je naša predsednica Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije Manica Hartman prejela Zvezno srebrno priznanje v zahvalo za aktivno članstvo v klubu tajnic, saj je dobra organizatorka, ki je s svojo prizadevnostjo, marljivostjo in točnostjo dokazala, da si to priznanje upravičeno zasluži. Pomaga tudi pri organizaciji različnih klubskih dogodkov, priložnostno priskrbi prostor za njihovo izvedbo, pomaga pri zbiranju promocijskega materiala in se trudi za prepoznavnost kluba. Za naš klub je ob 20. obletnici pripravila lep, slikovno bogat zbornik, ki nam je v ponos, hkrati pa tudi lep spomin; ob jubilejnem dogodku je pa bila tudi povezovalka programa. Člani kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije smo veseli naše prepoznavnosti, zato vas vabimo, da se nam pridružite na naših dogodkih, ali da postanete član/članica kluba, saj nas je veliko zaposlenih v pisarnah in si zato po vsakodnevnih obremenitvah v službi in doma zaželimo, da se lahko z nekom pogovorimo o temah, ki so nam skupne, znane in zanimive. Verjemite, pri nas je lepo in veseli bomo, če se nam pridružite. in poslovnih sekretark Prlekije izvolili novo vodstvo Prisotni na 21. zboru članov. Člani Kluba tajnic Manica Hartman, predsednica KTPSP V četrtek, 8. marca, smo se zbrali na zboru članov, ki se ga je udeležilo 20 članov in gostje, predsednica ptujskega kluba Sonja Hliš s kolegico Katjo, ter podžupan Občine Ljutomer gospod Bor Zemljak, ki nam je tudi podelil pisno priznanje ob minulem 20. jubileju, katerega smo slovesno počastili in praznovali 19. januarja 2018. Na tem mestu tudi omenimo, da smo ponosni, da naše delo vseskozi spremljajo, spoštujejo in spodbujajo županja Občine Ljutomer gospa Olga Karba, župan Občine Ormož gospod Alojz Sok, gospod Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi in gospod Mirko Cvetko, župan Občine Sveti Tomaž. Vsem omenjenim in drugim tukaj neimenovanim, ki ste nam v minulih letih pomagali bodisi z donacijo, sponzorstvom ali pri organizaciji in izvedbi naših dogodkov, se iskreno in srčno zahvaljujemo za vso pomoč in upamo nanjo tudi v bodoče. V preteklem letu smo se udeležili veliko dogodkov, nekaj smo jih tudi sami organizirali. Med slednjimi so bili Motivacijski dnevi na Kogu (27.- 29. januar), ki jih je z veliko zanosa in truda s pomočjo članov pripravila dosedanja predsednica kluba Nataša Kukovec. Udeležili smo se tudi zbora članov naših kolegic na Ptuju, spomladanskega izleta v Šempeter, ki so ga pripravile kolegice iz Krasa, ter izvedli zbor članov na Turistično vinogradniški kmetiji Hlebec na Kogu. 19. maja sta se dve članici udeležili podelitve priznanj na zveznem večeru v Portorožu. Lepe spomine imamo tudi na junijski pohod po Hajndlu, 15. septembra pa smo organizirali še sponzorsko predstavitev biomagnetne podloge za ležišče. Konec leta 2017 in začetek letošnjega leta je minil v znamenju priprav na 20. obletnico kluba, ki smo jo izvedli s pomočjo donatorskih sredstev in z veliko angažiranostjo naših članov. KTPSP je na minulem občnem zboru, 8. marca 2018, dobil novo vodstvo, dosedanjo predsednico Natašo Kukovec sem nasledila Manica Hartman. Nataši se na tem mestu srčno zahvaljujem za ves čas in trud, ki ju je v dveh mandatih prispevala k zelo uspešnemu vodenju kluba, iskrena zahvala pa velja tudi vsem drugim članom, ki z veseljem vedno znova pristopijo k organizaciji in izvedbi različnih aktivnosti. Za letošnje leto sem si tako kot že moje predhodnice zadala, da izpeljemo takšna izobraževanja in predavanja, da se jih bo lahko udeležilo čim več članov, prav tako se bomo pa trudili, da bodo teme zanimive in da bomo lahko pridobljena znanja uporabili tako na osebnem kot poklicnem področju. Dve predavanji bosta na temo zdravilnih zelišč in kozmetičnih izdelkov, za dobro počutje bi poskrbeli še s kakšnim pohodom, želeli pa bi tudi izpeljati računalniški tečaj in pripraviti izobraževanje na temo osvežitve pravopisnih pravil. Skozi vse leto se bomo udeleževali tudi zveznih dogodkov in dogodkov drugih klubov; z veseljem smo pričakovale 7. april (1. Dan Zveze v Beli krajini), kjer se nam je obetalo obilo dobre volje, smeha, izobraževanja in druženja s klubskimi kolegicami iz cele Slovenije. Na samem dogodku so bila članicam klubov podeljena tudi zvezna priznanja. Udeležile se bomo tudi Kongresa ADMA v Portorožu, jesenskega srečanja Zveze klubov tajnic Slovenije, ki bo Predsedniško funkcijo Nataše Kukovec (desno) je prevzela Manica Hartman. imel dobrodelni namen, jesenske ADME v Mariboru, vsakoletnega prednovoletnega izleta ptujskega kluba in še kaj. Našteto je dovolj, da se člani veselimo novih skupnih druženj, ki nas bogatijo, povezujejo, izobražujejo, hkrati pa prikličejo mnoge lepe spomine. Zatorej, dragi bralec, bralka, dovoli, da te povabimo medse v Klub tajnic in poslovnih sekretark Prlekije. Za nami je že dvajset uspešnih let delovanja in še naprej se bomo trudili za dogodke, na katere so vabljeni vsi člani brezplačno oz. z minimalnim prispevkom. V Sloveniji deluje enajst klubov, ki smo povezani v Zvezo klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije, ki združuje poslovne asistentke, sekretarke, tajnice, vodje pisarn in podobne poklice. Veseli bomo, če smo pritegnili tvojo pozornost, še lepše bo, če se nam pridružiš! Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij IZ OBČINSKE UPRAVE ■J a 11 L«K1 A- o O Bil NA ORMOŽ IV Vtll V Mil M:'J rjÉiiuu ±m j¡ idwvbv^ £¿ZEU Strateški cilji, ukrepi in vizija Zapisal: Sebastian Toplak Priprava Celostne prometne strategije Občine Ormož Proces priprave Celostne prometne strategije (v nadaljevanju CPS), ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije iz Sklada za podnebne spremembe 2017 in 2018, se preveša v ključno fazo. V preteklih tednih so bili oblikovani cilji in ukrepi, ki bodo osnova za pripravo akcijskega načrta ukrepanja na področju prometa in mobilnosti za prihodnje petletno obdobje. K oblikovanju teh so bili povabljeni občanke in občani občine Ormož v sklopu tretje javne razprave in delavnice, ki se je 9. maja odvijala v Rdeči dvorani Gradu Ormož. Tretja javna razprava in delavnica Dogodek je bil namenjen strnjeni predstavitvi ključnih izzivov občine, med katerimi so bili še posebej izpostavljeni kazalniki zdravja prebivalcev, demografije, delovnih migracij in izdatkov gospodinjstev za mobilnost, ter na podlagi teh oblikovani strateški cilji in ukrepi bodoče CPS. Med splošnimi pokazatelji kakovosti življenja v občini, za katere sicer ni v celoti kriv promet in način mobilnosti, je zaskrbljujoča stopnja umrljivosti (splošna ter zaradi bolezni srca in ožilja) in prekomerna prehranjenost otrok, ki so v občini Ormož nad slovenskim povprečjem. Po-zitivnejši so trendi na področju astme pri otrocih in mladostnikih ter umrljivosti zaradi raka na pljučih, na podlagi česar je mogoče sklepati, da kakovost zraka v občini Ormož ni problematična. Prebivalstvo v občini se stara, kot drugod v Sloveniji. Delež starejših od 65 let je v zadnjih 17 letih narasel s 14 % na dobrih 20 %. Kar sicer ni izstopajoče visoko, a je pričakovati, da se bo takšen trend še nadaljeval. Posledice se bodo začele kazati v spremenjenih mobilnostnih navadah prebivalcev in večjih potrebah po prilagoditvi infrastrukture ter ustrezni prometni ponudbi za ostarelo prebivalstvo. Veliko število prebivalcev je zaposleno v drugih občinah (takšnih je po statističnih podatkih v letu 2017 bilo 2.519, brez zaposlenih v tujini), kar je posledica zmanjšanja števila delovnih mest v sami občini. Po drugi strani se lahko občina pohvali tudi s številnimi dosežki. Izvaja do otrok prijazen prevoz šoloobveznih otrok, veliko izboljšav je bilo narejenih na področjih prometa, namenjenega pešcem, kolesarskega in mirujočega prometa. Ob tem se permanentno dopolnjuje in obnavlja primarna cestna mreža, veliko projektov je v pripravi oziroma se izvajajo. Na številne občina nima neposrednega vpliva, kot npr. na nadaljevanje izgradnje glavne ceste v smeri proti Ptuju ali zagotavljanju kakovostnejšega javnega potniškega prometa. V diskusiji, ki je sledila uvodnim predstavitvam na javni razpravi, so navzoči poudarili določene predloge, ki so že bili podani na predhodnih javnih razpravah: • zagotovitev dodatne navezave na obvoznico za potrebe intervencijskih vozil, predvsem gasilcev in policije, • prepoved prometa traktorjev skozi središče Ormoža, • umik dolgoročno parkiranih avtobusov z osrednjega avtobusnega postajališča v območje industrijske cone (problematični so jutranji vžigi in dolgoročno segrevanje v zimskem času). Izražena so bila pričakovanja, da bodo tokrat predstavljene že določene rešitve in odgovori. S strani pripravljavcev je bilo obrazloženo, da so predlogi bili vzeti na znanje in so v obdelavi, pri čemer je pripravljavec CPS dolžan upoštevati metodologijo za pripravo CPS in časovnico, ki jo je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo in izhaja iz pogodbe o pripravi CPS, ki teče do 30. 11. 2018. Sledila je delavnica, v sklopu katere so bili predstavljeni strateški cilji in možni ukrepi CPS v okviru petih stebrov: • celostno načrtovanje mobilnosti, • celovita promocija hoje, • izkoriščanje potencialov kolesarjenja, • privlačen javni potniški promet, • racionalen motoriziran promet. Vsi navzoči so bili povabljeni, da iz podanega nabora ukrepov in z dodatnimi predlogi podajo svoje mnenje za vseh pet ključnih stebrov bodoče CPS. Na področju celostnega načrtovanja mobilnosti so se navzoči v veliki večini odločili za iskanje priložnosti za sodelovanje v projektih EU. Kot prioritetni ukrep na področju hoje in kolesarskega prometa je bil izbran ukrep nadaljnje razširitve mreže varnih poti v šole in vrtce ter do-gradnja manjkajočih povezav za dosego sklenjene mreže. Na področju javnega potniškega prometa je bila izpostavljena potreba po kakovostnejši povezanosti med osrednjim avtobusnim in železniškim postajališčem. Med izbranimi predlogi ukrepov pri motoriziranem prometu sta bila v ospredju ukrepa spodbujanja rabe okolju prijaznih vozil in krepitev »prijazne cone« v mestnem središču. Na podlagi zbranih strokovnih analiz, pričakovanj in želja občanov ter objektivnih možnosti občine, bo sestavljen dokončni akcijski načrt ukrepov, ki bo predložen Občinskemu svetu Občine Ormož. Načini potovanj na delo Prvi rezultati nagradne ankete, ki je bila izvedena med občankami in občani občine Ormož kažejo, da se je delež avtomobilskih potovanj na delo, v primerjavi s podatki Popisa 2002 (vir: Statistični urad Republike Slovenije) zmanjšal s 77 % na 68 %. Močan padec je bil zabeležen na področju javnega potniškega prometa, in sicer z 8 % na 2 %, ter porast na področju okolju prijazne mobilnosti, hoje z 11 % na 18 % in kolesarskega prometa s 4 % na 9 %. Iz še nedokončnih podatkov nagradne ankete je torej mogoče ugotoviti, da se je delež hoje in kolesarskega prometa v zadnjih 15 letih povečal, kar je vsekakor pozitivno in le potrjuje potrebo po nadaljnji izgradnji in obnovi infrastrukture za kolesarje in pešce. Načini potovanja me« TÛlt im 70* 6W4 ■iflK K» .11» 2DM IOS 0* 11« tu MXH JÜ1S i AvTO "iPf1 "IVS "Kalo MDriwn Uvodnik Drage bralke in bralci, pozdravljeni! Prikorakali smo že skoraj na polovico leta. Sonce nas je kar lepo obdarilo s svojimi vročimi sončnimi žarki in kmalu bo čas za naš dopust. Z veseljem se bomo odpravili na morje, v planine, ali pa kar doma uživali v hladni senci in brezskrbnem času. Otroci so si pa spet nabrali novega znanja in stopili eno stopničko višje. V poletni številki Ormoških novic preberite obilico prispevkov iz naših šol in vrtcev, kako pridni so bili otroci pri doseganju različnih rezultatov, potrebno je pa pohvaliti tudi Območno organizacijo Rdečega križa v Ormožu, ki je praznovala 70 let svojega obstoja in dobrodelnosti. Vključenih je tudi kar nekaj člankov o dogajanjih v naši okolici. Seveda pa ne moremo mimo vabila na dogodke, ki so se že začeli na našem Ormoškem poletju. A to je naštetih le nekaj utrinkov, ki jih lahko zraven vseh ostalih, najdete v tej številki Ormoških novic. Drage bralke in bralci, želim vam, da lepo preživite poletne dni, šolarjem želim, da čim bolj izkoristite proste počitniške dneve, da si naberete moči za novo šolsko leto. Vsem, ki se boste odpravili kam na dopust, pa želim, da ga preživite lepo in čim bolj brezskrbno. Alenka Lah, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma septembra 2018. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: alenka.lah@ ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 27.8.2018. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Alenka Lah Uredniški odbor: Tina Erhatič, Mirko Novak, Irma Murad, Barbara Podgorelec. Lektoriranje: Marinka Vnuk Naklada: 4250 izvodov Tisk: Evrografis, d.o.o., Puhova 18, 2000 Maribor, www.evrografis.si Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož. Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtj IZ NAŠIH SOL Prva generacija dijakov predšolske vzgoje zaključuje šolanje v Gimnaziji Ormož Zapisala mag. Aleksandra Štih Program predšolske vzgoje v Gimnaziji Ormož bo letos zaključila prva generacija dijakov maturantov. V maju in juniju jih čaka le še poklicna matura. V vseh štirih letih se dijakinje in dijaki programa predšolska vzgoja srečajo z raznolikimi dejavnostmi, ki razvijajo predvsem njihove poklicne zmožnosti. Najbolj se preizkušajo na vsakoletni pedagoški praksi v izbranih vrtcih, kjer pod vodstvom mentoric in mentorjev navezujejo prve stike s predšolskimi otroki. V zadnjem letniku so naše bodoče pomočnice vzgojiteljic oz. naši pomočniki vzgojiteljic na praksi izvedli tri nastope, ki jih bodo zagovarjali kot četrti izpit poklicne mature. Poleg prakse v vrtcih pa razvijajo tudi strokovna znanja in spretnosti pri strokovnih modulih, odprtem kurikulu, v šolskih krožkih in obšolskih dejavnostih. Najbolj množično sta zastopana šolski zbor in orkester, kjer razvijajo različne glasbene kompeten-ce. Dijaki 1. letnika so v okviru interesnih dejavnosti spoznavali lutkovno gledališče. Osnove lutkarstva in mini lutkovno predstavo iz kovčka jim je predstavila zunanja sodelavka, lutkarica in diplomirana vzgojiteljica Ljuba Fišer. Prav tako so si skupaj z 2. letniki ogledali lutkovne predstave na območnem lutkovnem srečanju v Ormožu. V 2. in 3. letniku so se pri odprtem kuri-kulu, imenovanem projektno ustvarjanje za otroke, pod mentorstvom profesorice mag. 28. nacionalni otroški parlament Anja Lazar, OŠ Ivanjkovci V organizaciji Zveze prijateljev mladine je 9. aprila v ljubljanskem parlamentu potekal že 28. nacionalni otroški parlament. Letos je izmed sedmih šol (OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Središče ob Dravi, OŠ Ormož, OŠ Sveti Tomaž, OŠ Velika Nedelja, OŠ Stanka Vraza, OŠ Ivanjkovci) bila na medobčinskem parlamentu izbrana OŠ Ivanjkovci, da se ga udeleži z delegatko Mašo Puklavec in novinarko Anjo Lazar. Predstavniki regij so tako v veliki dvorani zasedli poslanske stole. Otroci novinarji smo skupaj s spremljevalci spremljali dogajanje z balkona. V parlamentu so otroci predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu in predsedniku države Borutu Pahorju lahko zastavili nekaj vprašanj, na katera sta odgovorila konkretno, resno, vendar pa nista pozabila, da so slušatelji učenci. Naša predstavnica Maša je imela posebno srečo, saj je sedela ob predsedniku države. Predsednica Zveze prijateljev mladine Darja Groznik je oblikovala zelo pomembno misel, ki se glasi: Šola nas oblikuje v človeka! Po prvem delu so imeli delavnice v štirih skupinah, kjer so iskali rešitve, nove zamisli ... V drugem delu so bili gostje: Miro Cerar in Maja Makovec Brenčič ter še nekateri predstavniki določenih institucij. Vsaka skupina je predstavila svoje zaključke, po njej pa imeli razpravo. Področja, o katerih so mladi parlamentarci razpravljali, so bila: šola za življenje, odnosi v šoli, metode poučevanja in učne metode. Predstavili so kar nekaj zamisli, za katere so se tudi gostje parlamenta strinjali, da so vredna premisleka in morda uresničitve - v celoti ali morda samo delno. To je nekaj zaključkov razprave, ki so jih predstavili: Šola za življenje • Morali bi imeti več praktičnega dela, ker je učni načrt preveč obsežen s teorijo. • Več medgeneracijskega sodelovanja pri učenju. • Obiskovali bi otroke s posebnimi potrebami in se učili drug od drugega. • Vse predmete bi reformirali v bolj življenjske. Odnosi v šoli • Starejši učenci bi več pomagali mlajšim. • Naši odnosi vplivajo na življenje. Metode poučevanja • Imeli bi več krajših testov. • Pri testu bi imeli vsi podaljšan čas, ne le tisti s posebnimi potrebami. Učne vsebine • Večina učencev nasprotuje NPZ-ju. • Imeli bi predmet, kjer bi učenci delali na samopodobi. • Ne bi ocenjevali glasbe, športne in likovne vzgoje. Izkušnja otroškega parlamenta je bila zame nova in zanimiva. Upam, da ne bodo zaključki, do katerih so prišli mladi parlamentarci, ostali samo na papirju, in da jih bodo vodilni na tem področju poslušali in poskušali vpeljati v šolski sistem. Aleksandre Štih, profesorja Aleša Lubija in zunanje sodelavke Ljube Fišer spoznavali s projektnim delom. Glavno vodilo odprtega kurikula je, da dijaki sodelujejo pri iskanju idej, načrtovanju, izvajanju in evalviranju projektnega dela za skupino predšolskih otrok. Pomembno načelo v projektu je skupinsko sodelovanje. Ideje so zbirali tudi na strokovni ekskurziji, kjer so se v Lutkovnem gledališču Maribor poučili o japonskih kamišibaj predstavah. Kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče) je posebna oblika pripovedovanja zgodb ob slikah (ilustracijah), ki so vložene v leseni oder, imenovan butaj. Pripovedovalec se imenuje kamišibajkar. Ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Tako so se nekateri dijaki preizkusili v vlogi kamišibajkarja, saj je nastalo veliko pravljičnih ur za otroke v takšni obliki (npr. Medo Jaka, Pod medvedovim dežnikom, Žabica). V mesecu novembru in decembru so s pravljičnimi urami in ustvarjalnimi delavnicami razveseljevali otroke iz ormoškega vrtca, v mesecu marcu pa otroke iz Vrtca Podgorci. Prav tako so pravljične ure izvedli v Knjižnici Franca Ksavra Me-ška Ormož. To so bile: gledališka predstava Jabolko ter kamišibaj predstavi Sovica Oka in Dobri snežak. Preizkušali so se tudi v ročnih spretnostih; gubali so origami, izdelovali košarice iz papirja, spoznavali pikpoint tehniko ter kvačkali in pletli iz volne. Pri tem so jim pomagale sodelavke iz Ljudske univerze Ormož. Nekaj izdelkov so pokazali na prireditvi Severolandija na Kerenčičevem trgu, kjer so sodelovali še z OŠ Velika Nedelja, Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož in OŠ Stanka Vraza ter pripravili skupno predstavo Dežela želja. Zelo veliko izdelkov je nastalo skozi praktični pouk v strokovnih modulih. Izvedli so preproste naravoslovne eksperimente za otroke in terenske sprehode. Pri družboslovju za otroke so se preizkusili v pisanju poučnih zgodb za otroke, ki so jih ilustrirali, in nastale so unikatne slikanice. Prav tako so izdelali družabne igre iz recikliranih in naravnih materialov (npr. različni spomini, igre s figurami in metanjem kocke, iskanje zaklada, metanje kamenčkov). Preizkusili so se tudi v računalniški animaciji in snemanju filma. Spoznavajo pa tudi razvoj in učenje predšolskega otroka, igre za otroke in kurikulum oddelka v vrtcu. Učijo se o varnem in zdravem okolju ter pedagoških pristopih v vrtcu. Razvijajo načine, kako približati predšolskemu otroku matematiko, jezik, šport, ples, glasbo, likovne in druge dejavnosti. Pustovanje učencev OS Stanka Vraza Ormož Foto: Arhiv šole Zapisala Suzana Ciglarič. Pustni čas je čas rajanja, veselja, pustnih šem in norčij. To je čas, ko vsak izmed nas lahko postane, kar želi. Letos so se učitelji, učenci in nekateri starši učencev OŠ Stanka Vraza Ormož v času pusta spremenili v prav posebno pravljico - Pravljico na nebu. Po dežju je med oblaki posijalo sonce, ki je privabilo mavrice in mavrične barve so nebo nežno obarvale kot lepa deževna pravljica. S pripravami na pust so učenci in učitelji začeli meseca januarja. Učenci so si s pomočjo učiteljev izdelali mavrice, sonce in dežne kapljice iz kartona, ter jih prebarvali s pisanimi barvami. V soboto, 10. 2. 2018, so sodelovali na pustnem karnevalu v Središču ob Dravi, kjer so med šolskimi maskami zasedli 4. mesto. S pustovanjem so učenci nadaljevali v ponedeljek, 12. 2. 2018, v telovadnici OŠ Stanka Vraza Ormož, kjer so se skupaj z otroki iz Vrtca Ormož, poveselili s kurenti Kurent društva Ormož. Ta dan so se učenci spremenili v čisto prave tigre, muce, leve in princese. Kot pustna skupina so sodelovali tudi na pustni povorki v Ormožu na pustni torek, 13. 2. 2018, kjer so bili prav tako zelo uspešni, saj so med šolskimi skupinami druge in tretje triade zasedli 1. mesto. Po končani pustni povorki, so z zabavo nadaljevali v klubu Unterhund, kjer so učenci uživali ob čarovniških trikih kolektiva ZUM Kreative. Pust se je končal ter v srcih pustil spomin na še eno čudovito pravljico. Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij IZ NAŠIH ŠOL Ormoške novice 5 Medvedi, golaž, pivo ... Je to res vse, kar nam ponuja Češka? Sandra Kumer, 1. letnik Gimnazije Ormož Na to vprašanje vam bomo z lahkoto odgovorili dijaki prvega letnika, ki smo se v četrtek, 26. aprila 2018, zgodaj zjutraj odpravili na strokovno ekskurzijo v češko prestolnico. Pri tem smo prečkali Avstrijo, žal pa naše misli niso občudovale okoliške narave, ampak so v globokem spancu ustvarjale nova pričakovanja. Še sreča, da smo na cilj prispeli spočiti, saj nas je čakal dolg sončen dan hoje in raziskovanja. Najprej smo se sprehodili po češkem mestu Krumlov in si na gradu ogledali eno najbolje ohranjenih srednjeveških zbirk v Evropi. Tam smo spoznali, kako pomembni so v češki kulturi medvedi, ki so nas kot preproge čakali v vsaki sobi. Pot smo nadaljevali proti Pragi, kamor smo prispeli v popoldanskih urah. Panoramska vožnja nas je očarala, saj je to zgodovinsko mesto veliko in urejeno. Vse se je le še stopnjevalo z ogledom največjega grajskega kompleksa na svetu. Praški grad navdušuje z Zlato ulič-ko in katedralo svetega Vida, Venčeslava in Vojteha. Zvečer smo se prvič spopadli s tradicionalno češko hrano, ki je prava mora vegetarijancev, v hostlu pa avtobusne sedeže končno zamenjali za postelje. Naslednji dan je sledilo celodnevno potepanje po čudovitem mestu z veličastno zgodovino. Privoščili smo si enourno križarjenje z ladjico po reki Vltavi in se sprehodili po Karlovem mostu, ki je bil tega lepega sončnega dne poln turistov in nam je prvič dal občutek, da smo res v mestu z 1,2 milijona ljudi. Navdušenci klasične glasbe so uživali v muzeju češkega skladatelja Antonina Dvoraka, eno najrazburljivejših izkušenj je pa na nas pustil muzej Franza Kafke, židovskega pisatelja v drugi svetovni vojni. Na vsaki destinaciji smo namenili nekaj časa potepanju in nakupovanju spominkov. Zvečer smo si privoščili odlično večerjo v restavraciji z jazz bendom in kristalnimi lestenci. Po približno 30 000 prehojenih korakih smo nepričakovano še imeli energijo za igranje kart na hodnikih hotela in druženju po sobah. Tretji dan smo takoj po zajtrku zadnjič pomahali Pragi in se odpeljali v Brno. Tam nas je v pivovarni že čakalo obilno kosilo, ki nam je dalo moči za ogled znamenitosti mesta. Na poti domov smo naredili še kratek postanek na prizorišču Napoleonove bitke. Kljub adrenalinu po vseh teh doživetjih nas je na avtobusu spet premagal spanec. V Ormož smo prispeli v poznih večernih urah. Dijaki Gimnazije Ormož dosegajo izjemne rezultate na tekmovanjih Klavdija Zorjan Škorjanec V Gimnazijo Ormož je v šolskem letu 2017/2018 vpisanih 153 dijakov, od tega 84 v gimnazijski program in 69 v program predšolske vzgoje. Dijaki in mentorji so aktivni, udeležujejo se mnogih tekmovanj in natečajev ter dosegajo izjemne rezultate. Kljub majhnemu številu dijakov (v primerjavi z nekaterimi drugimi šolami) so dijaki sposobni, delovni in marljivi, kar dokazuje, da je Gimnazija Ormož uspešna šola. Predstavljamo vam letošnje dosežke, na katere smo zelo ponosni. Iskrene čestitke dijakom in njihovim mentorjem! TEKMOVANJE KRAJ TERMIN DIJAK DOSEŽEK MENTOR Državno tekmovanje iz logike Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 11. 11. 2017 Ana Klinc srebrno priznanje Radovan Milovanovic Državno tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni OŠ Gornja Radgona 16.11.2017 Ana Klinc, Nuša Žinko in Maja Filipič zlato priznanje Vesna Pintaric Državno tekmovanje Ekokviz Biotehniški Center Naklo 3. 2. 2018 Maja Filipič zlato priznanje Karmen Plavec Tina Rizman Herga srebrno priznanje Državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje Maribor 10. 3. 2018 Sandra Kumer srebrno priznanje Aleksandra Štih Memoriada (državno tekmovanje v pomnjenju) Osnovna šola Alojzija Šuštarja (Zavod Sv. Stanislava), Ljubljana 10. 3. 2018 Grega Rubin zlato priznanje (skupno); 1 zlata in 3 srebrne medalje v posameznih disciplinah Polona Kosec Krajnc in Lenka Keček Vaupotič Državno tekmovanje iz znanja biologije Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem 17. 3. 2018 Vid Munda srebrno priznanje Vesna Pintaric Državno tekmovanje iz angleščine v kategoriji 2. tuji jezik Ljubljana 19. 3. 2018 Grega Rubin srebrno priznanje Nina Cerkvenik Zgodovinski kviz Muzej narodne osvoboditve Maribor 20. 4. 2018 1. ekipa: Maja Filipič, Melinda Skoliber in Ana Zemljič 2. ekipa: Klara Branda, Julijana Ozmec in Lara Tušek obe ekipi zlato priznanje Karmen Plavec Državno tekmovanje iz znanja kemije Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Ljubljana 5.5.2018 Nastja Feguš zlato priznanje Peter Luknjar Ana Klinc srebrno priznanje Področno tekmovanje v rokometu SŠ, dijakinje Športna dvorana Ormož 30. 11. 2017 Rebeka Belšak, Urška Belšak,Eli Hergula, MineaKolenko, Nika Polak, Klara Cimerman, Ema Čagran, Hana Zajšek 2. mesto Bojana Moravec Četrtfinalno državno tekmovanje SŠ v rokometu, dijaki Športna dvorana Ormož 30. 11. 2017 Niko Gašič, Gašper Hebar, Martin Hebar, Tim Kokalj Gašper Cvetko, Niko Sovič, Anže Notersberg, Anže Šoštarič, Teo Šulek 3.-4. mesto Bojana Moravec Državno finalno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem Ljubljana 21. 3. 2018 Sandra Kumer, Andrej Majhen 9. mesto 10. mesto Bojana Moravec Državno tekmovanje v badmintonu Medvode 23. 1. 2018 Arabela Alt 1. mesto med nelicenciranimi tekmovalci Bojana Moravec Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZGODILO SE JE O Lunah, ki so postale zvezde in padle - v knjižnico Zapisala: Marinka Vnuk Foto: Marijana Korotaj Biografija igralske legende Milene Zupančič avtorja Tadeja Goloba Kot bi Luna padla na Zemljo, na katero so bralci z nestrpnostjo čakali dolge mesece, se je izkazala za vredno tega čakanja. O tem so se lahko prepričali tudi obiskovalci ormoške knjižnice, ki so v četrtek, 24. maja, imeli priložnost prisluhniti pogovoru z nadarjeno igralko in piscem njene življenjske zgodbe, ki je le-to znal mojstrsko preliti na papir. Nalogo, ki bi bila v čast vsakemu bralcu, gledalcu, knjižničarju ali običajnemu obiskovalcu, je tokrat namesto Marijane Korotaj sprejela Marinka Vnuk in visokima gostoma zastavila vprašanja, ki so prisotnim približali tako vsebino knjige kot tudi življenje in kariero njiju samih. Milene Zupančič ni potrebno posebej predstavljati - za svoje delo je prejela naj-prestižnejše gledališke in filmske nagrade, med drugim Borštnikov prstan ter najvišje domače priznanje, Prešernovo nagrado za trajen prispevek k razvoju slovenske kulture. Skoraj 13 let je delovala kot amba-sadorka Unicefa in s svojim delom pripomogla k izboljšanju razmer najšibkejših, najrevnejših, najbolj ogroženih otrok po vsem svetu, o čemer je spregovorila tudi ob obisku knjižnice v Ormožu. V srcih najširšega slovenskega občinstva pa bo verjetno za vedno ostala zapisana kot nepozabna Meta iz filmske upodobitve Tavčarjevega Cvetja v jeseni. Avtor njene biografije, novinar, pisatelj in alpinist Tadej Golob, tudi ni noben neznanec. Svoje raznovrstne pisateljske in uredniške talente je prikazal že kot urednik športnih revij, kot avtor osrednjih Nogometna šola NK Ormož Vodja NŠ NK Ormož Boštjan Strnad Nogometna šola je bila pod okriljem NK Ormož ustanovljena 24. 6. 2015. Vse od takrat v nogometni šoli trenira 5 selekcij (U7, U9, U11, U13 in U15) z nekaj več kot 65 nadobudnimi nogometašicami in nogometaši. Vse omenjene selekcije tekmujejo v različnih tekmovanjih pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Poslanstvo Nogometne šole NK Ormož je popularizacija in razvoj nogometa in razvoj mladih v okolju ter zagotavljanje kakovostnega dela, ki omogoča igralcu dvig na višji nivo, kar pomeni tudi vključevanje kvalitetnih mladih igralcev v člansko ekipo. V nogomet želimo vključiti čim več prebivalstva, predvsem otrok, dečkov in deklic. Vključene nogometašice in nogometaše želimo motivirati in jim zagotoviti take pogoje in način dela, da bodo v bodoče ostali v nogometu, bodisi kot igralci ali kot trenerji, sodniki, funkcionarji, navijači, nogometni zanesenjaki, starši bodočih generacij ... Seveda si želimo tudi kvalitetnega dela in posledično tekmovalnih rezultatov, ki jih bomo na podlagi doslednega ter skupnega izpolnjevanja postavljenih razvojnih ciljev in nalog ter strokovnega programa skušali doseči. Igralke in igralce želimo vzgojiti v zdrave športnike ter jih pomagati intervjujev v slovenski izdaji revije Playboy, nato pa se izkazal še kot pisatelj romanov za odrasle in mladino. Njegov roman Svinjske nogice je leta 2010 prejel nagrado kresnik, nominacijo si je s svojo tudi prodajno uspešnico, kriminalko Jezero, prislužil še lansko leto. Kot avtor biografij je ovekovečil že Petra Vilfana, Zorana Predina, Gorana Dragica, Alenko Bratušek in nazadnje še Mileno Zupančič. V pogovoru polnem anekdot iz osebnega in poklicnega življenja tako igralke kot pisatelja, so zbrani izvedeli veliko zanimivosti, ki sta jih gosta predstavila v knjigi Kot bi Luna padla na Zemljo, a tudi več takšnih, katerih tam ni moč zaslediti. Eno takšnih je bilo mnenje, katerega je Tadej Golob izrazil pred leti o branju in knjigah, ko je dejal, da je dandanes prebrati knjigo pravi podvig. Knjige namreč terjajo napor, televizija ne. In v takšnem boju ima knjiga bolj slabe možnosti, je dejal, saj se je ponjo potrebno odpraviti v knjižnico, knjigarno, jo izbrati. Res je. A če je prihodnost knjig res tako temačna, zakaj potem sploh izbrati poklic pisatelja? Zakaj se še naprej trudimo, da svet domišljije in življenje samo predstavimo skozi pisano besedo ter jo približamo tistim, ki tega nimajo za podvig, pač pa užitek? Zakaj preprosto ne obupamo? Zapremo vrata knjižnic, knjigarn in se posvetimo klikanju všečkov na socialnih omrežjih in suhoparnim obnovam zgodb na spletnih enciklopedijah? Milena Zupančič je obiskovalcem zaupala razlog. Ker ti knjiga da občutke, katerih ti ne more dati nihče drug, niti gledališče. Te preseli v svet, kjer si sam ustvariš podobo lika, sam ustvariš svet, ki se ti pojavi pred očmi. In to je nekaj posebnega, osebnega, prekrasno doživetje, katerega želiš deliti z drugimi. Nekaj posebnega sta s svojo knjigo in tistim, ki so prišli prisluhnit njunim besedam, dala tudi sama. Majhno presenečenje je pa doživela tudi gostja literarnega večera. Po 42 letih je namreč srečala soigralca iz enega njenih najbolj znanih filmov, Vdovstvo Karoline Žašler. Dobila sta priložnost, da sta nekoliko obudila spomine, obiskovalci knjižnice pa priložnost, katere ne doživiš vsak dan - sproščen klepet z nepozabno igralko, pogovor z vedno na šalo pripravljenim Tadejem Golobom in priložnost, da še sami v roke poprimejo knjigo, katero je, ko jo bralec enkrat vzame v roke, težko odložiti. Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož se pa že veseli, da bo v prihodnjih mesecih in letih lahko v ormoško občino pripeljala še veliko tako znanih, priznanih in kvalitetnih avtorjev, ki za svoja dela dobivajo najvišja priznanja na državni ravni, kakor tudi tiste, ki so Ormožanom nekoliko manj znani, a zato toliko bolj domači. Naj se jim pridruži čim več branja željnih in radovednosti polnih obiskovalcev. pri njihovem psihofizičnem razvoju. Možnost treninga nogometa ponujamo otrokom že od 5. leta naprej. Program treningov je prilagojen starosti igralca. Nogomet želimo približati otrokom in njihovim staršem, zato s pomočjo NK Ormož organiziramo tudi nogometne turnirje in tabore. V mesecu marcu že tradicionalno prirejamo nogometni turnir za mlajše selekcije (U7, U9, U11 in U13) v telovadnici na Hardeku. Letos smo na dvodnevnem turnirju gostili 32 ekip s skoraj 300 nogometašicami in nogometaši. Vsako leto v mesecu juniju organiziramo tudi nogometni tabor in različna druženja s starši. Eno takih druženj z nogometašicami in nogometaši, njihovimi starši in vodstvom Nogometne šole NK Ormož je bil tudi obisk der-bija hrvaškega nogometnega prvenstva med GNK Dinamom in HNK Rijeko v mesecu maju. V Zagrebu so nas zelo lepo sprejeli, nam omogočili ogled živalskega vrta in že omenjene tekme. Po koncu tekme nas je sprejel g. Mirko Barišic, predsednik GNK Dinamo. Med drugim smo se srečali tudi z g. Zlatkom Krajnčarjem, pravo legendo GNK Dinama. V kratkem bo NK Ormož skupaj z nogometno šolo pridobil tudi nove prostore pod novo tribuno, katere gradnja je ravno v teku. Za treninge in tekme sta nam na voljo dve veliki in eno manjše nogometno igrišče, ki so vsa pokrita z naravno travo. Skupaj z novimi prostori bomo tako imeli izjemne pogoje za razvoj mladih nogometašev in nogometašic. Več informacij o NŠ NK Ormož lahko najdete na spletni strani http://nsnkor-moz.splet.arnes.si/ Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož in svet pravljic Tekst in foto: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Ce želite, da bi bili vaši otroci pametni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še pametnejši, jim berite še več pravljic. (A. Einstein) Ker se v Knjižnici Franca Ksavra Meška še kako zavedamo zgoraj omenjene Einsteinove trditve, na mladinskem oddelku z velikim veseljem spodbujamo branje dobrih zgodb. Prav tako na pravljičnih urah otrokom omogočamo, da se jim spoznavanje pravljičnega sveta močno vtisne v spomin. Raznolike pravljične ure pripravljamo v osrednji knjižnici dvakrat, v vsaki od treh krajevnih knjižnic pa enkrat mesečno. V letošnjem letu smo večkrat sodelovali tudi z upokojeno vzgojiteljico, ki je popestrila naša druženja. Februarja so dodatno pravljično uro z ustvarjalno delavnico izvedle gimnazijke, ki obiskujejo program predšolske vzgoje. Takrat si je bilo možno ogledati zgodbo v kamišibaj tehniki. Kamiši-baj je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah, ki so vložene v lesen okvir. Pripovedovalec ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Na takšen način smo že nekajkrat pripovedovale tudi knjižničarke, ki smo si prav tako same izdelale slike. Z veseljem smo se odzvali povabilom ob zaključkih projektov spodbujanja branja v vrtcih in šolah. V juniju pripravljamo tudi zaključek celoletnega sodelovanja z Osnovno šolo Stanka Vraza. Ob koncu šolskega leta praznujemo uspešno zaključeno določeno časovno obdobje. Tudi v knjižnici radi obeležimo konec naših pravljičnih druženj, ko se pred počitnicami za nekaj časa poslovimo. Letos smo gostili Renato Brglez iz gledališča Pravljičarna, ki je pripravila predstavo Moja luna. Naše druženje smo nadaljevali na terasi knjižnice, kjer so se otroci lahko igrali z didaktičnimi igračami, ali se oblekli v kostume sovic iz predstave. To je bil lep uvod v skorajšnje počitniške dni, ko si želimo, da bi si mladi krajšali čas ob knjigah. Zato vas vabimo v knjižnico, kjer lahko izbirate med priporočili v Pikini bralni znački, v bralnih nahrbtnikih, namig za branje pa dobite tudi ob reševanju knjižne uganke Detektiva Knjižka ali na seznamu Moja najljubša knjiga. Pri nas se skriva mnogo pravljic v številnih knjigah. Če ne verjamete, pridite in se prepričajte. Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij ŠPORT Na MATP igrah (specialna olimpijada) v Ormožu kar 79 zmagovalcev Tekst in foto: Karolina Putarek V telovadnici OŠ Stanka Vraza so kon< marca potekale regijske MATP igre mariborsko-pomursko regijo. Speci na olimpijada oziroma MATP igre (Motor Ac vities Training Program) so namenjene oseb s težjimi in težkimi motnjami v duševnem zvoju, ki se zaradi težjih in kombiniranih m« tenj ne zmorejo udejstvovati v športih, ki za tevajo razumevanje in poznavanje navodil samostojnost pri izvedbi aktivnosti. Regij MATP igre potekajo vsako leto, državne MA igre pa na dve leti. Sodelovalo je 10 ekip, kar je pomenilo 79 t movalcev in 43 trenerjev oziroma spremljev; cev. Zraven ekipe ormoške Osnovne šole Sta ka Vraza so se iger udeležile še sledeče ekipi VDC Sožitje Maribor, Osnovna šola Gusta Šiliha Maribor, VDC POLŽ Maribor, VD Sožitje Ptuj, Osnovna šola dr. Ljudevita Piv Ptuj, Osnovna šola Minke Namestnik - Sonj Slovenska Bistrica, Zavod za usposabljanj delo in varstvo dr. Marijana Borštnaija Dorn; va, Osnovna šola IV Murska Sobota in Dvoj zična osnovna šola II Lendava. Gostitelji, OŠ Stanka Vraza Ormož, so jim pripravili bogat uvodni program. Zbrane tekmovalce in njihove mentorje sta pozdravila ec za alti-am rao-ah-ter ske TP ek-al-ne: va C ka e e a-e- ravnateljica OŠ Stanka Vraza Mojca Visenjak in župan Ormoža Alojz Sok. V kulturnem programu sta nastopila pevski zbor in folklorna skupina OŠ Stanka Vraza. Čast, da dvignejo olimpijsko zastavo pa je pripadla učenki OŠ Stanka Vraza Špeli Gregur, njenemu očetu Bojanu in ormoškemu atletu Iveku Golobu. Častno prisego je podal učenec Tilen Rajh, igre pa je slavnostno odprl župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko z besedami: »Razglašam, da se regijske igre MATP v Ormožu lahko pričnejo!« Vse zbrane je pozdravila tudi doktorica Katja Vadnal, predsednica Zveze Sožitje Slovenije. Njena prisotnost ni bila slučajna, saj so igre MATP za Zvezo Sožitje velik dogodek. Pojasnila je, da MATP igre potekajo znotraj Društva specialne olimpijade Slovenije, ki je eno izmed 52 društev, ki so povezana v Zvezo Sožitje Slovenija. Tekmovalci so tekmovali v šestih disciplinah, kar je pomenilo, da so morali iti skozi 6 postaj: vožnja z invalidskimi vozički, zbijanje stožcev z žogo, udarjanje balonov, nogomet in brcanje žoge, kegljanje in met na koš. Zmagovalci so bili vsi, saj so tudi vsi dali vse od sebe. Vsi tekmovalci so na koncu prejeli priznanja in medalje. Veterani NK Ormož po petih letih spet prvaki veteranske lige MNZ Ptuj Tekst in foto: Karolina Putarek Z odločilno tekmo 18. maja v Zgornji Polskavi (2:1) so veterani NK Ormož po petih letih spet postali prvaki veteranske lige MNZ Ptuj. Svojo zmago so utrdili konec maja, ko so v Ormožu s 3:2 premagali veteransko ekipo NK Videm, ki se je letos uvrstila na drugo mesto. V drugem delu iztekajoče se sezone so bili zmagovalci vseh osmih odigranih tekem. Začelo se s prvo zmago nad NK Videm (8:3) in potem so prihajale zmage za zmago, je povedal trener Jože Podplatnik. »Odlični rezultati so še en dokaz, da ormoški nogometni veterani še niso za staro šaro,« je ob zaključku tekme z Vidmom konec maja povedal trener Podplatnik, ki pa dodaja, da v novi sezoni ne bo več opravljal nalog trenerja. Vratar Emil Trstenjak je dejal, da sta z vratarjem Borisom v celi sezoni prejela le devetnajst golov, ostale pa vse uspešno ubranila. »Pohvala gre seveda tudi igralcem v obrambi,« je še dodal Trstenjak. Ormoški nogometni veterani vse tekme dojemajo zelo resno, temu primerno redno in vestno (vsak ponedeljek) potekajo tudi njihovi treningi, je dodal kapetan veteranske selekcije, Vule Nikolic, ki pravi, da vsem skupaj prijateljska druženja veliko pomenijo. Z zaključkom lige pa nogometa za tekočo sezono še ni konec: ekipo veteranov NK Ormož v nadaljevanju čakajo kar trije prijateljski turnirji. 16. junija se odpravljajo na mednarodni turnir na Hrvaškem, kjer se srečujejo ekipe Hrvaške, Slovenije, Madžarske in Avstrije, 23. junija pripravljajo mednarodni turnir v Ormožu, kjer bodo razen domačinov sodelovale še ekipe Hrvaške in Madžarske, konec avgusta, pred začetkom nove sezone, predvidoma ob otvoritvi novih tribun v Ormožu, jih pa čaka še en turnir, kjer bodo prav tako tekmovale ekipe Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Veterani RK Velika Nedelja »Old bulls« osvojili največji turnir v bivši Jugoslaviji Tekst: Dejan Kosi Foto: Arhiv RK Velika Nedelja Veterani rokometnega kluba Velika Nedelja »Old bulls« so se med 15. in 18. 3. 2018 udeležili močnega mednarodnega veteranskega rokometnega turnirja v Novem Sadu. Veteranski turnir v Novem Sadu je bil letos že 13. zapovrstjo in velja za enega od najmočnejših, najbolj obiskanih in zaželenih turnirjev veteranskega rokometa na območju nekdanje Jugoslavije. Na turnirju je nastopilo 26 moških in 12 ženskih ekip. Moške ekipe so bile razdeljene na mlajše veterane (+35 let) in starejše veterane (+45 let). Ekipa rokometnega kluba Velika Nedelja je nastopila v kategoriji mlajših veteranov (+35 let) v skupini B z ekipami Bjelovar (Hrvaška), Ra-dnički (BIH) in Jugoviči (Srbija). Ekipe so v predtekmo-vanju v skupinah igrale po sistemu vsaka z vsako in po treh zelo izenačenih bojih in z doseženim »evro golom« Roberta Bezjaka iz 9 metrov (strel je bil izvajan že po preteku igralnega časa na postavljeni živi zid) v 3. tekmi proti ekipi Radnički, so »Old bullsi« osvojili 1. mesto v skupini in se s tem uvrstili med najboljše tri ekipe na turnirju. V veliki finale so se uvrstile 3 ekipe - najboljše ekipe iz skupin in sicer Tatran (Slovaška), Nova Gradiška (Hrvaška) in Velika Nedelja (Slovenija). Velikonedelj-čane je po zmagi nad ekipo Tatrana, čakala zelo težka tekma z ekipo Nove Gradiške, ki je veljala za favorita na turnirju. »Borci« iz Velike Nedelje so tudi to tekmo v slogu največjih rokometnih mojstrov rutinirano pripeljali do konca in se veselili zmage ter osvojitve 1. mesta. »Old bullsi« so s tem dokazali, da se v Veliki Nedelji igra dober in zelo kakovosten rokomet tudi v selekciji veteranov, kar je na koncu turnirja s pohvalami na račun igre in ekipe RK Velika Nedelja priznal tudi največji makedonski rokometni virtuoz Pepi Manaskov, ki je bil na turnirju selektor ene od makedonskih ekip. Za ekipo rokometnega kluba Velika Nedelja »Old bulls« so na turnirju v Novem Sadu igrali naslednji igralci: Andrej Vaupotič, Aleš Kvar, Primož Kumer, Samo Vajda, Robert Bezjak, Dejan Ivan-čič, Stanko Gregorič, Iztok Korpar, Igor Kumer, Rudi Kokol, Simeon Marin in Dejan Kosi. Vratarja in vse igralce je potrebno pohvaliti za odlično igro tako v obrambi kot v napadu. Z osvojenim 1. mestom na turnirju v Novem Sadu so »Old bullsi« dokazali, da še niso za staro šaro in še vedno lahko ljubitelje rokometa navdušujejo z atraktivnim, hitrim in dobrim igranjem rokometa. Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij Î_Ormoške novice ZGODILO SE JE 70 let RKS OZ Ormož in 20 let Medobčinske LAS za preprečevanje zasvojenosti Karolina Putarek Na mednarodni dan Rdečega križa in Rdečega polmesca, 8. maja, so v Ormožu z odprtjem razstave v avli občinske zgradbe in slovesnostjo v Beli dvorani Grajske pristave obeležili 70 let delovanja Območnega združenja RKS Ormož in 20 let Medobčinske LAS. Uvod v slovesnost ob jubileju je bila otvoritev razstave z naslovom "Vse za zdravje in blaginjo skupnosti", ki jo je ob 150-letnici delovanja Rdečega križa Slovenije pripravil Zgodovinski arhiv na Ptuju. Avtorica dela razstave v vitrinah je Maja Botolin Vaupotič iz Območnega združenja RKS Ormož. Razstava na ogled prinaša vrsto fotografij in dokumentov, ki ponazarjajo delovanje Rdečega križa na slovenskih tleh. Ni dvoma, da so dolgih 152 let delovanja Rdečega križa na Slovenskem zaznamovale mnoge družbenopolitične spremembe, katerim se je organizacija ves čas prilagajala, nemoteno izvajala svoje humanitarno poslanstvo, širila svoje dejavnosti in izobraževala. »Tako je zavest o solidarnosti prišla v vsako slovensko vas in kmalu so se začela ustanavljati društva,« je povedala Nataša Majerič Kekec iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki je predstavila razstavo in zgodovino Rdečega križa na Slovenskem. Po otvoritvi razstave, ki jo je odprla predsednica Območnega združenja RK Ormož, Blanka Kosi Raušl, se je dogajanje preselilo v Belo dvorano Grajske pristave, kjer so si zbrani, med katerimi je bil tudi župan občine Ormož Alojz Sok, najprej ogledali film o začetkih Rdečega križa in o njegovem idejnem očetu, švicarskem humanistu Henriju Dunantu, rojenem 8. maja l828. Ravno njegov rojstni datum velja za mednarodni dan Rdečega križa. Slavnostna govornica Majda Keček o zgodovini RK, Medobčinski LAS in društvu Spominčica Slavnostna govornica na slovesnosti je bila dolgoletna predsednica Območnega združenja Rdečega križa Ormož in prva predsednica Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti, Majda Keček, ki je povedala, da letos pravzaprav obeležujemo trojni jubilej: 70. obletnico prvega vpisa RKS OZ Ormož v register društev, 20. obletnico ustanovitve Medobčinske LAS za preprečevanje zasvojenosti na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter 10. obletnico ustanovitve društva Spominčica Ormož. Prve zapise o delovanju Rdečega križa v Ormožu zasledimo v letu 1939. V lokalnem okolju ima bogato tradicijo in opravlja pomembno poslanstvo. Pomoč nudi zlasti tistim, ki so pomoči najbolj potrebni, osebam v stiski, socialno ogroženim, bolnim, starejšim, beguncem. Danes je OZ RK Ormož organizirano iz 11 krajevnih organizacij in ima 1680 članov. Izvaja osnovno poslanstvo Rdečega križa, upoštevajoč temeljna načela RKS in sprejete programe. Pomembno vlogo imajo tudi mladi, ki delujejo v osnovnih in srednjih šolah v okviru krožkov, organiziranih taborih, sosedski pomoči in drugi dejavnosti. Skladno z Zakonom o Rdečem križu Slovenije izvaja temeljno poslanstvo organizacije, in sicer socialno dejavnost, preventivno dejavnost, vzgojo in promocijo zdravja, delo z mladimi, organizacijo letovanj, širjenje znanja o Rdečem križu in mednarodnem humanitarnem pravu. Uspešno pa izvaja tudi dejavnosti, ki so na podlagi Zakona o Rdečem križu Slovenije vezana na posebna pooblastila, to pa so: organizacija krvodajalskih akcij, organizacija tečajev in izpitov prve pomoči, pomoč ob elementarnih in drugih nesrečah ter služba za poizvedovanje. Odziva se pa tudi na aktualno problematiko v okolju in tako je bilo tudi pobudnik ideje o ustanovitvi LAS za preprečevanje odvisnosti v občini Ormož, skupaj s Psihiatrično bolnišnico Ormož pa leta 2008 tudi ustanovitelj društva Spominčica Ormož. Uživanje dovoljenih kakor tudi nedovoljenih substanc, zlasti med mladimi, je danes postal globalni problem sodobne družbe. Široka dostopnost legalnih drog - alkohola, cigaret in nekaterih zdravil s psi-hoaktivnimi sestavinami, pa tudi spretno organizirana mednarodna mreža preprodajalcev nelegalnih drog, je spremenila razvito družbo potrošniškega udobja v prostor velikih tveganj za mlade, ki v času odraščanja raziskujejo različne življenjske možnosti in preizkušajo raznorazne prakse. V želji, da bi na področju preprečevanja drog pomagali zlasti mladim, je takratni župan občine Ormož, Vili Trofenik, novembra 1998 s sklepom imenoval Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje odvisnosti v občini Ormož s sedežem na Območnem združenju Rdečega križa Ormož kot medsektorsko telo, z namenom delovanja in sodelovanja strokovnjakov z različnih področij (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, policija ... ). Leta 2006 sta z izločitvijo iz skupne občine Ormož nastali občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Takrat je tudi prevladalo mnenje, da je racionalno gledano najbolje, da deluje za območje vseh treh občin ena lokalna akcijska skupina, in tako se je LAS Ormož preimenovala v Medobčinsko LAS za preprečevanje zasvojenosti na območju Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Program LAS ni bil omejen samo na droge, ampak je bil usmerjen tudi v različne vsebine, s poudarkom, kako omogočiti mladim bolj zdrav način življenja in koristno izrabo prostega časa. Ob jubileju lahko ocenimo, da je Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž sledila ciljem, ki izhajajo iz ustanovitvenega akta, uspešno organizirala številna predavanja za dijake, učence, starše, strokovno javnost in okrogle mize. Posebej je treba pohvaliti vse projekte s področja prostočasnih dejavnosti, ki so jih uvedli že v času ustanovitve LAS in se še danes izvajajo. V 21. stoletju, kjer so v ospredju človekova svoboda in človekove pravice, se postavlja vprašanje, ali smo sposobni ob vsem tem znanju in tehnološkem napredku ustvariti drugačno, bolj učinkovito ureditev področja drog, ki bi imela manj negativnih posledic na posameznika in družbo. To naj nam bo izziv za prihodnje obdobje. Društvo Spominčica Ormož je bilo ustanovljeno 6. decembra 2007, v register društev je vpisano od februarja 2008. Pri ustanovitvi društva je bil v veliko oporo žal zdaj že pokojni dr. Aleš Kogoj. Iz demografskih podatkov izhaja, da se življenjska doba populacije danes daljša, vedno več je starejših od 65 let, vzporedno s tem se pa povečuje tudi število oseb, obolelih za demenco - starost predstavlja namreč največje tveganje za demenco. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti, govornega izražanja in presoje. Upad naštetih sposobnosti je tolikšen, da vpliva na zmanjšanje opravljanja dnevnih aktivnosti dementnih oseb, ki v zadnji fazi postanejo povsem odvisne od tuje pomoči. Bolezen poteka v fazah in traja v povprečju 12 do 15 let. Problem ne predstavlja samo obolelim, ampak tudi družinam in širšim skupnostim. Spada med najdražje bolezni in je žal še vedno neozdravljiva. Obstajajo pa zdravila, ki lahko učinkovito omilijo ali upočasnijo razvoj bolezni. Življenje z dementnimi osebami je obenem zelo obremenjujoče za njihove svojce in oskrbovance, zaradi tega moramo pomoč nuditi tudi njim. Pomoč bolnikom z demenco, njihovim svojcem in oskrbovancem je osnovno poslanstvo društva Spominčica Ormož. Izhodišče za delovanje društva v prihodnje je vsekakor »Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020«. Glavni cilji strategije na ravni države so: zgodnja diagnoza bolezni, dostopnost obravnave, zdravljenje z an-tidementiki in vzpostavitev organizirane podpore osebam z demenco, njihovim svojcem in oskrbovalcem. Med osnovne prioritete strategije sodi ozaveščanje o demenci, destigmatizacija in vzpostavitev demenci prijaznega okolja, ki bo omogočalo dementnim osebam čim boljšo kvaliteto življenja, jih spodbujalo k njihovi samostojnosti, da bodo tako lahko čim dlje ostali v domačem okolju, kar je tudi zanje najboljše in najbolj humano. Ena izmed osnovnih podpornih aktivnosti za oblikovanje demenci prijaznega okolja je vzpostavitev mreže demenci prijaznih točk po Sloveniji. V Ormožu so v mesecu aprilu odprli že dve demenci prijazni točki, in sicer na OZ RK Ormož in v CSO Ormož, kjer bodo zainteresirani lahko dobili ustrezno pomoč in informacije. »S tem pa tudi uresničujemo cilje evropskega združenja za demenco - ustvariti demenci prijazno okolje in pobudo Svetovne zdravstvene organizacije o organiziranju starejšim prijaznega mesta«, je povedala Majda Keček in v nadaljevanju vsem skupaj čestitala ob jubileju ter se zahvalila vsem bivšim in sedanjim članom organov OZ RK, Medobčinske LAS, društva Spominčica, prostovoljcem, aktivistom, krvodajalcem, strokovnim delavcem, sodelavcem, medijem in vsem, ki so pomagali pri realizaciji vseh opisanih programov, kajti brez vseh imenovanih tudi teh navedenih programov ne bi mogli realizirati. Tako kot na odprtju razstave v avli občinske zgradbe, so tudi na slovesnosti v Grajski pristavi program popestrile učenke GŠ Ormož, v nadaljevanju je pa zbrane pozdravil še član glavnega odbora RK Slovenije, Alojz Kovačič, in združenju izročil priznanje, ki ga je prevzela predsednica Območnega združenja Blanka Kosi Raušl, ki je bila nato naslednja govornica. Spregovorila je o prosto-voljstvu, ki je v tem vse bolj ranljivem svetu, ki se sooča z različnimi krizami, vse bolj dobrodošlo. »Različne aktivnosti prostovoljcev, ki delujejo znotraj Rdečega križa, so poroštvo in upanje, da smo resnično prava humanitarna organizacija,« je med drugim dejala.Predsednica se je spomnila tudi nekaterih bivših predsednic Območnega združenja, ki so pri delovanju Rdečega križa v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi s svojim delom pustile poseben pečat. To so bile Mira Frangež, Gabrijela Kuhar, Majda Keček in Milena Zorčič. Slovesnost se je zaključila s pogostitvijo in druženjem ter z možnostjo ogleda razstave likovnih in literarnih del, ki so prispela na natečaj z naslovom »Ker nam ni vseeno«. 34. srečanje upokojencev MZDU Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Karolina Putarek Več kot 500 upokojencev MZDU Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž se je prvo soboto v juniju zbralo na svojem 34. srečanju. Gostitelji srečanja so bili upokojenci DU Miklavž pri Ormožu, ki so srečanje združili s svojo 70-letnico delovanja. Kot je v pozdravnem nagovoru povedala dolgoletna predsednica DU Miklavž pri Ormožu Slavica Mihorič, so jim na pomoč (spet) priskočili domači gasilci, ki so poskrbeli tako za šotor kot prehrano, sploh pa postrežbo in vse, kar organizacija takšnega srečanja terja. Srečanja so se udeležili tudi vsi trije župani, Alojz Sok, Jurij Borko in Mirko Cvetko, predsednik domače KS Emil Trstenjak, Vera Pečnik, podpredsednica ZDUS-a, Franc Hojnik, predsednik Pokrajinske zveze društva upokojencev spodnje Podravje in Silva Gorjup, podpredsednica Pokrajinske zveze društva upokojencev spodnje Podravje ter koordinatorka projekta »Starejši za starejše«, ki so zbrane tudi nagovorili in jim zaželeli prijetno snidenje. Da so skupaj varnejši in močnejši, je bila rdeča nit vseh pozdravnih nagovorov, še bolj pa, da si želijo aktivnega staranja in dostojnega življenja v poznejših letih. V kulturnem programu so sodelovali Štefka Novak, Franc Novak, Ljubica Simonič in Slavica Mihorič, ki so prebirali odlomke iz del rojaka Stanka Janežiča, vmes je nekaj pesmi v povezavi s prebranimi odlomki zapel Kvartet Jeruzalem, ki deluje znotraj DU Miklavž pri Ormožu. Z odrsko postavitvijo »Na preši« se je predstavila tudi domača folklorna skupina Podkev, ki deluje pod vodstvom dr. Leonide Novak. S šopkom so razveselili še najstarejšo članico DU Miklavž pri Ormožu, 96-letno Frančiško Zadravec, sledila je pa podelitev priznanj zaslužnim upokojencem v posameznih društvih. Priznanja sta podelila Danica Majč, tajnica MZDU, in Stanko Pignar, predsednik MZDU. Prejeli so jih: Majda Hodžar (DU Ivanjkovci), Marta Vnuk (DU Kog), Avgust Kocjan (DU Miklavž pri Ormožu), Mirko Ozmec (DU Ormož), Franc Hergula (DU Podgorci), Ljudmila Šavora (DU Središče ob Dravi), Rudolf Petek (DU Sveti Tomaž) in Anton Kace (DU Velika Nedelja). Vera Pečnik, podpredsednica ZDUS, Franc Hojnik, predsednik Pokrajinske zveze Spodnje Podravje Ptuj in Silva Gorjup, podpredsednica Pokrajinske zveze Spodnje Podravje Ptuj, so na koncu še slavljencem DU Miklavž pri Ormožu podelili zlato plaketo ZDUS-a, enako priznanje ZDUS-a sta si pa ob priložnosti 70. obletnice DU Miklavž pri Ormožu prislužili tudi Slavica Mihorič, dolgoletna predsednica DU Miklavž pri Ormožu, in prostovoljka ter finančnica v DU Miklavž pri Ormožu, Cvetka Zajko. Uradni del je z nagovorom zaključil Stanko Pignar, predsednik MZDU Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki je med drugim spregovoril o pomenu združevanja upokojencev, o pomenu tovrstnih srečanj in o pomenu aktivnega življenja tudi v poznejših letih. Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij KMETIJSTVO ■J a 11 L«K1 A- Projekt »Predelava in trženje ekološke senene govedine" uspešen na prvem javnem razpisu za nepovratna sredstva iz kmetijskega sklada Tekst in foto: Karolina Putarek Med operacijami Lokalne akcijske skupine (LAS) Upravne enote Ormož, ki so bile letos potrjene s strani agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, je bil uspešen tudi projekt »Predelava in trženje ekološke senene govedine«, ki ga skupaj izvajajo ekološki kmetiji Zadravec in Kosec ter Turistična kmetija Hlebec. Svoje delovanje so predstavili na tiskovni konferenci sredi maja. Začetek uspešne zgodbe dveh podjetnih mladih prevzemnikov kmetij, Mateja Za-dravca iz Miklavža pri Ormožu in Boštjana Kosca iz Malega Brebrovnika, sega v leto 2008, ko sta sklenila, da bosta s prodajo ekološke govedine skupaj stopila na trg, vedoč, da jima bo v pomoč skupna promocija, gotovo pa bosta le skupaj lahko zagotovila dovolj mesa, ki bo zadovoljevalo vse številčnejše, a tudi vse bolj zahtevne kupce. V desetih letih skupnega delovanja se je izkazalo, da sta na pravi poti. V letu 2016 sta se kmetiji Zadravec in Kosec povezali še s Turistično kmetijo Hlebec na Kogu, z namenom še večje prepoznavnosti in izkoriščanja kulinaričnega potenciala, ki jo ima senena ekološka govedina. Vsi trije nosilci so kmalu prepoznali dodano vrednost povezovanja in začeli sodelovati pri organizaciji in trženju turističnih produktov iz lokalno pridelane senene eko-govedine. Svojo konkurenčno prednost partnerji želijo ohraniti oziroma vzdrževati tudi v bodoče, tako s kvalitetno embalažo kot novimi oblikami pakiranja (na primer: vakuumsko pakiranje svežega mesa), kmalu bodo pa registrirali še novo blagovno znamko »seneno meso s kozolca«. Novost bo tudi »goveja tunka«, ki bo gotovo nekaj posebnega in nova poslastica za gurmane. Znotraj projekta »Predelava in trženje ekološke govedine« bodo z OŠ Stanka Vraza, OŠ Sveti Tomaž ter z Vrtcem Ormož pripravili ekološke dneve na način, da bodo zagotovili surovine za eko-kosila, otroke poučili o eko-prehrani in pripravili dneve odprtih vrat svojih kmetij (17. junija na svojo kmetijo vabi Kmetija Kosec, Zadravec dneve odprtih vrat pripravlja v septembru), nekaj kulinaričnih večerov v okviru projekta pa načrtuje tudi Turistična kmetija Hlebec.»Zadnji čas je, da začnemo Prleki malo drugače razmišljati,« je dejal Milan Hlebec ml. in dodal, da je ideje možno realizirati s povezovanjem in sodelovanje ponudnikov ter v ospredje postaviti vse najboljše, kar ponuja Prlekija. »Če se vračajo tujci, ni vrag, da se ne bi vračali tudi slovenski turisti, ampak treba jih vedeti zadržati in privabiti - z jedačo, pijačo, z atraktivno možnostjo preživljanja prostega časa in ponudbo nočitev,« je še povedal Hlebec, ml. Partnerji (Zadravec, Kosec Na ormoškem in ptujskem območju letos sladkorna pesa na 34 hektarjih Tekst in fotografija: Karolina Putarek Sredi aprila so na ormoškem in ptujskem območju zaključili setev sladkorne pese. Setev je zaradi mokrih tal nekoliko zamujala v Pomurju, ampak teden dni kasneje so jo uspeli posejati tudi tam, je povedal predsednik Zadruge Kooperativa Mirko Kosi. Na ormoškem področju sicer letos ni bilo večjega zanimanja za setev sladkorne pese (pridelovalcem se je pridružil le še en kandidat), so pa zasejane površine toliko večje, je še dodal Kosi. Tako bo tod okrog letos pesa rasla na nekaj več kot 34 hektarjih (lansko leto so jo posejali na 12,5 hektarjih), kar je primerljivo s povprečjem v zadrugi. Podjetje Jeruzalem Ormož SAT in še eden izmed pridelovalcev v Podravju sta površine povečala na kar 20 hektarjev. Toliko večji interes pa so pokazali pridelovalci v ostalih predelih Slovenije. V nasprotju z lanskimi 35, letos sladkorno peso prideluje že 57 pridelovalcev. Skupaj bo tako letos v Sloveniji zasejanih čez 200 hektarjev sladkorne pese, z zadovoljstvom ugotavlja Mirko Kosi, predsednik Zadruge Kooperativa in dodaja, da so se pa s površinami povečale tudi obveznosti zadruge. V zimskem času so namreč potekale številne aktivnosti za povečanje nabora zaščitnih sredstev. Kot pove Kosi, si je zadruga uspela pridobiti izjemno dovoljenje za eno izmed zaščitnih sredstev, ki ga sicer že več kot desetletje uporabljajo pridelovalci sladkorne pese v Evropi. S tem bodo lahko zagotovili čistejše posevke pred spravilom jeseni. V lanskem letu je 35 pridelovalcev, članov zadruge, na nekaj več kot 70 hektarjih pridelalo 4690 ton sladkorne pese. Povprečni pridelek je bil okrog 60 ton na hektar, povprečna sladkorna stopnja pa je bila 15,2-odstotna. Verjetno bi rezultati bili boljši, če bi kmetje pred setvijo poznali lastnosti posameznih sort pese. S semenom jih je oskrbela tovarna sladkorja Viro iz Virovitice - pogodbeni partner zadruge in kupec sladkorne pese, še dodaja Kosi. Povprečen prihodek na hektar pese, ki jo je tovarna sladkorja Viro iz Virovitice plačala 36 evrov za tono, je bil 1980 evrov bruto. Z odbitjem vseh stroškov, ki lansko leto naj ne bi bili višji od stroškov pri pšenici ali koruzi, je kmetu ostalo najmanj 700 evrov zaslužka. Letošnja odkupna cena sladkorne pese je za tri evre nižja od lanske, vendar nižja odkupna cena še vedno, glede na večino ostalih poljščin, zagotavlja največji zaslužek na hektar. in Hlebec) so preko LAS UE ORMOŽ iz sklada za razvoj podeželja prejeli 5o tisoč evrov nepovratnih sredstev, oziroma stoodstotno predlagani znesek, kar je velik uspeh, glede na težke in zelo specifične pogoje za pridobitev sredstev iz ukrepa »dopolnilne dejavnosti na kmetijah«, je povedal Zlatko Zadravec, direktor JAR-e Ormož, ki je vodilni partner Lokalne akcijske skupine UE Ormož, in naznanil, da je trenutno odprt že 2. javni poziv za sredstva iz kmetijskega sklada, naslednji naj bi bil pa razpisan predvidoma konec leta. Partnerji so se projekta lotili z vso vnemo, vedoč, da je prihodnost tako kmetijstva kot turizma v združevanju partnerjev in v dobrih idejah za preživetje. »Nima smisla jamrati, ni služb, ni tega, ni onega ... možnosti je veliko, le znajti se je treba,« je zatrdil Boštjan Kosec in dodal, da se je vredno potruditi za ponujene finančne pomoči. Pred desetimi, petnajstimi leti tega ni bilo, kar je danes ... Treba se je pozanimati in biti vztrajen, je zatrdil. Nepovratna sredstva, ki so jih prejeli iz kmetijskega sklada, jim bodo gotovo v pomoč pri uresničevanju njihovih smelih ciljev in poslovnih idej. Turistična kmetija Hlebec v tem času dela na ideji »razpršeni hoteli«, kar pomeni ponudbo nočitev v povečini praznih vikendih v okolici. Ekološki kmetiji Zadravec in Kosec pa gradita predelovalni obrat, kjer bo razsekovalnica, hladilnica in pakirnica. V Ormožu zasadili »mestni vinograd« Tekst in foto: Karolina Putarek Ob Ljutomerski cesti za zgradbo na Vrazovi ulici 12, kjer se nahaja Ljudska univerza, imamo z letošnjo pomladjo mestni vinograd. Ideja, da bi v Ormožu imeli mestni vinograd, je tlela že nekaj časa, je povedal župan Alojz Sok in pojasnil, da so ga nameravali zasaditi ob Grajski pristavi, a se na Zavodu za spomeniško varstvo niso strinjali. Tako so iskali drugo primerno lokacijo in kot je videti, je brežina ob vhodu v center mesta idealna za vinograd, kjer bo raslo kar 220 trsov šipona. Saditev trte je potekala v začetku maja. Vsa dela, od čiščenja do priprave tal in končno zasaditve trsov, so opravili vzdrževalci iz občinskega režijskega obrata, pri saditvi je pa na pomoč priskočil tudi župan. Kot je povedal, bo za vinograd v prvi fazi skrbel vinogradnik Mitja Slavinec, v bodoče bo pa gotovo potrebno imenovati tudi »mestnega viničaija«. Na prvo pravo trgatev računajo čez tri leta, ko bodo k prisostvovanju povabili vse občane. Saditev trte so raje opravili »na tiho«, saj je saditev posebej občutljivo opravilo, sploh so se pa bali, da bi morebitni obiskovalci poteptali pripravljeno zemljišče. Pridelek bo tako čez leta služil kot »županovo« ali kot »mestno« vino, ki bo svoje mesto najbrž našlo v vinoteki, ki je načrtovana v grajskem stolpu. »Veliko možnosti za promocijo je odprtih, pa tudi idej je kar nekaj«, je dodal župan, ki je za priložnost zasaditve trte obul škornje, oblekel delavski plašč ter se z vso vnemo še sam lotil sajenja. Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij t_Ormoške novice KULTURA V Ormožu imamo Grajski kino Tekst in fotografija: Karolina Putarek V prvem nadstropju Ormoškega gradu imamo odslej stari kino, ki je opremljen z dvema delujočima kinoprojektorjema iz leta 1954, pri čemer enega od njiju poganja oglje, kar je edinstveni primerek na Slovenskem. Na pobudo Občine Ormož oziroma župana Alojza Soka so grajsko kinodvorano v sodelovanju z ormoško enoto Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, ptujskim Zgodovinskim arhivom in Mestnim kinom Ptuj uredili občinski hišniki ter poznavalca in strokovnjaka za nekdanjo filmsko tehniko Jože Haložan in njegov sin David. Odprtje Grajskega kina je pospremila še razstava z naslovom Kino je vedno dobra ideja, ki na ogled prinaša zanimiv pregled spodnje-podravske zgodovine kina. Zbrane na odprtju je najprej pozdravila Nevenka Korpič, vodja ormoške enote Muzeja Ptuj-Ormož, potem je pa zbrane pozdravil tudi direktor Muzeja Ptuj-Ormož dr. Aleksander Lorenčič. O zgodovini kina v Ormožu je spregovorila direktorica ptujskega Zgodovinskega arhiva Katja Zu-panič. Podatka, kdaj so se Ormožani prvič srečali s kinom, zaenkrat nimamo, zagotovo pa lahko trdimo, da so bili očarani nad podobami na filmskem platnu, navdušeni in pretreseni nad zgodbami, ki so nudile intenzivno estetsko, čustveno in čutno izkušnjo. Gostovanja potujočih kinematografov predstavljajo prvo obdobje kinematografije na Slovenskem. Pogoj za postavitev gostujočega kinematografa je bilo dovoljenje za najem primernega prostora za predvajanje, ki ga je vsakokratnemu lastniku potujočega kinematografa izdala pristojna občina. Lastniki kinematografov filmov niso pogosto menjavali, zato so potovali iz kraja v kraj, kar jim je omogočala tudi železnica. Ormož pri tem ni bil izjema. Po 1. svetovni vojni so se v kulturnem življenju začela zlata dvajseta leta. Film je postal širokim množicam dosegljiva poceni zabava. Znano je, da je med obema vojnama kinodvorana v Ormožu stala na območju današnje Skolibrove ulice. 21. decembra 1922 je pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve v Ljubljani, v Ormožu podelila neprenosljivo dovoljenje za prirejanje vsakovrstnih kinematografskih predstav (najdlje do 31. 12. 1923) ključavničarju in mehaniku Avgustu Kreutzu. V prostor za kino-gledališče se je adaptirala prej ključavničarska delavnica (SI_ZAP/ 0387/003_00052, šk. 17, ovoj 52). Otroci so si lahko ogledali risanke, ko so po platnu skakale različne živali in so se izvajali razni smešni prizori. Prevladovale so melodrame in komedije, sledili so jim vesterni in pustolovski filmi. Ob nemških so si obiskovalci lahko ogledali še ameriške, angleške, češke in francoske filme. Med igralci so tudi Ormožane najbolj navduševali Greta Garbo, Marlene Dietrich, Hilda Hilderbrandt, Clark Gable, Mae West, Emil Jannings ter številni drugi, med njimi tudi slovenski filmski zvezdi, Ita Rina ter nadvse uspešna filmska igralka nemškega filma sredi tridesetih let 20. stoletja, v Moškanjcih pri Gorišnici 5. marca 1913 rojena Angela Zalokar. Leta 1931 je imel Ormož že zvočni kino. Časopis Narodna sloga je 24. 12. 1931 objavil: »Ptujski kino - brez predstav. Dočim ima mnogo manjši Ormož v svoji hvalevredni podjetnosti že zvočni film, smo Ptujčani za praznike na nedoločen čas zaprli naše ki-no-gledališče. Očitni sadovi polovičarstva, maščevanje starih grehov.« Med 2. svetovno vojno so se ob vikendih v kinu Ormož predvajali nemški filmi, kar je bilo tudi del propagande. Po 2. svetovni vojni je deloval potujoči kino, Mestni kino Ormož pa je bil ustanovljen v letu 1947 na podlagi odločbe z dne 9. 4. 1947 od OLO Ptuj (SDK Ptuj, ekspozitura Ormož, šk. 2, ovoj 28, leto 1955, mestni kino Ormož) na Mestnem trgu številka 5. Podjetje se je ukvarjalo s predvajanjem filmov, imelo je pa samo honorarne uslužbence. Honorarni upravnik je bil Franc Pučko, honorarna knjigovodkinja pa Ma-rija-Marica Jambrekovič. Osebe, ki so bile zaposlene ob predstavah so za delo dobile samo nagrado." Spregovoril je tudi župan Alojz Sok, ki je pojasnil, da so na idejo o tovrstnem starem kinu prišli po tem, ko je občina obnavljala domova kulture v Veliki Nedelji in Ormožu, delujoče kinoprojektorje pa spravila na varno. Grajski kino je opremljen tudi z 49 starinskimi stoli, ki so jih našli še v Gorišnici in s starimi »lustri« iz šole na Humu. Za otvoritveno projekcijo so izbrali film Svet na Kajžarju, četrti film, ki je bil posnet na Slovenskem. Nastal je v režiji Franceta Šti-glica po istoimenski povesti Ivana Potrča in prikazuje povojno dogajanje v Halozah skozi dramo o viničarju Vračku ter drugih prebivalcih Haloz. Da vse skupaj deluje, kot je treba, je na pomoč priskočil Jože Haložan iz Radizela, ki je včasih bil znan štajerski, tudi potujoči kinooperater, sploh pa ga je ta tehnika zanimala že od otroštva, ko se je z njo srečal prvič in to v Ruškem gradu, kjer je včasih bila kinodvorana. Kar se tiče tehnike, je danes vse skupaj veliko preprostejše, pravi, a je stara tehnika toliko bolj zanimiva. Pri ormoškem Grajskem kinu ne gre samo za nostalgijo, pač pa tudi za bogato dediščino več Iskrinih projektorjev, je še dodal Haložan in pojasnil, da enega izmed ohranjenih kinoprojektorjev poganja oglje, ki Gledališka sekcija KTD Miklavž pri Ormožu Tekst in foto: Mirko Fekonja Gledališka sekcija KTD Miklavž pri Ormožu je na oder postavila novo igro Vinka Moderndorfeija z naslovom Mrtve duše. Rdeče-črna komedija je ena težjih odrskih del, ki jih ima avtor na razpolago. Komedija, ki se prepleta z dramo in satiro, je namenjena današnjemu času, v katerem še vedno s trupli nesrečne preteklosti kujejo politični dobiček. Premiera je bila odigrana v domači dvorani v Miklavžu pri Ormožu 24. 4. 2018. Polna dvorana je bila navdušena in to potrdila z aplavzom in čestitkami vsem nastopajočim. Igro je pripravil in režiral Mirko Fekonja. Zraven sodeluje še deset igralcev, tehnik in dve šepetalki. Jedro ekipe sestavljajo izkušeni igralci: Jožica Filipič, Mirko Kustec, Jernej Štampar, Angela Topolinjak in Danica Korotaj. Ekipi pa so se pridružili tudi mladi igralci, ki se prvič predstavljajo na odru: Leon Panič, Minea Rudolf, Alen Sever, Enej Novak in Marjan Čeh. Tehnik je Vinko Perdan, šepetalka pa Ljubica Simonič. Gledališka sekcija se je predstavila tudi na območnem Linhartovem srečanju 2018 in tam prejela pozitivno mnenje. Jožica Filipič je pa za vlogo mame Helene postala tretja nominiranka za najboljšo stransko žensko vlogo. Ljubiteljska kultura Tekst: JSKD, OI Ormož Ljubiteljska kultura v Sloveniji je množična, raznolika in izjemno kakovostna. Svojo bogato tradicijo črpa iz sredine 19. stoletja (tabori in čitalnice), ko je bila organizirana ljubiteljska kultura nosilka celotne slovenske kulture. Danes predstavlja dobro organizirano in s strani JSKD strokovno podprto vsestransko gibanje ustvarjalnih potencialov, ki vključuje nekaj več kot 107.000 ljudi v 5.000 kulturnih društvih in skupinah - in v te številke niso všteti otroci in mladi do 18. leta. Bogata produkcija ljubiteljske kulture na področju vokalne in instrumentalne glasbe, gledališča, lutk, folklorne, likovne in literarne dejavnosti, plesa in filma, se vsako leto pokaže v 25.000 odrskih predstavitvah, prireditvah in razstavah. Letno na teh dogodkih zabeležimo skoraj 4 milijone obiskovalcev. Te številke govorijo o izjemni dostopnosti in dobri organiziranosti takšne kulture. Gre za tako obsežen fenomen, da sega v vse pore slovenske družbe. Zaradi raznovrstnosti oblik, vsebin in različnih ravni zahtevnosti, je to področje, ki omogoča sodelovanje vsem družbenim skupinam in posameznikom, ne glede na starost, geografsko, etnično ali katerokoli drugo pripadnost. Prav neinstitucionalni in nepoklicni status odpira povsem razbremenjeni prostor ustvarjanja in eksperimentiranja, v katerem se najdejo tako ljudski pevci kot sodobni plesalci in vrhunski sestavi. Na operativni ravni opredeljujemo s pojmom ljubiteljstvo tiste kulturne dejavnosti, kjer neposredni izvajalci (člani pevskih zborov, orkestrov, gledaliških in lutkovnih skupin, folklornih ansamblov, filmskih skupin, plesnih skupin, literarnih skupin, likovnikov) te dejavnosti ne izvajajo kot poklic (praviloma za njo niso plačani). Že peto leto zapovrstjo se je Slovenija med 11. in 20. majem s Tednom ljubiteljske kulture pridružila evropskim državam, ki se vsako leto poklonijo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem ter opozorijo na pomen, kakovost in množičnost te oblike kulture v sodobni družbi. Vseslovenski Teden ljubiteljske kulture zaznamujejo dogodki, ki se po vsej Sloveniji in v zamejstvu v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije in prek območnih izpostav JSKD pripravljajo skupaj s številnimi kulturnimi društvi in njihovimi zvezami, kulturnimi zavodi, lokalnimi skupnostmi, šolami, vrtci, knjižnicami, muzeji ... Namen projekta je priznanje več kot 107.000 ustvarjalcem, ki svojo energijo in čas ljubiteljsko, torej brez plačila za svoje delo, namenjajo kulturni dejavnosti. Projekt prek pestrega dogajanja povezuje vse prebivalce Slovenije in zamejstva in izpostavlja kulturni ter družbeni pomen te vrste ustvarjanja v naši državi. Spoštovani ljubiteljski kulturni ustvarjalci, mentorji, vzgojitelji, učitelji, ravnatelji, starši. HVALA za ves trud, spodbude in potrpljenje, za vaše neumorno, predano, skrbno, predvsem pa prostovoljno delo, ter veliko ustvarjalnih užitkov, ki nam bogatijo duha, tudi v prihodnje. se je uporabljalo vse do uvedbe kino-žar-nic. Za takšen projektor je bilo treba imeti dimnik in zračenje, da filmskega traku niso pregreli in uničili, je še poudaril. Po besedah kustosinje in vodje ormoške enote Muzeja Ptuj-Ormož Nevenke Korpič je celoten prostor urejen v slogu nekdanjih kinodvoran. "Gre za stalno muzejsko postavitev, sicer pa se bodo v grajskem kinu mesečno dogajale različne projekcije z deli na trakovih iz filmskega arhiva," je povedala Korpičeva. Vseh 49 sedežev v Grajskem kinu je na otvoritvi konec aprila bilo zasedenih. V večini so bili prisotni starejši občani, ki jim je malo nostalgije dobro delo. Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij OBVEŠČAMO ■J a 11 L«K1 A- Na Svetinjah je rez potomke najstarejše vinske trte na svetu svečano opravilo Tekst in foto: Karolina Putarek Člani Turistično kulturnega društva Ivanjkovci so konec marca organizirali rez potomke najstarejše vinske trte, ki je svoje domovanje našla tudi na pročelju Svetinsjke kleti na Svetinjah. Gre za potomko več kot 400 let stare vinske trte, sorte modra kavčina oziroma žametna črnina z Lenta v Mariboru. Potomko so domačini zasadili leta 2005 ob uradnem poimenovanju kraja Svetinje, temu primerno nežno in vztrajno jo tudi negujejo, vsako opravilo v zvezi z njo je pa poseben dogodek. Čast, da jo obreže-ta, je pripadla dolgoletnima članoma TKD Ivanjkovci Marjanu Fegušu in Branku Fif-nji, ki sta bila imenovana za skrbnika trte. Gospodarica trte je sicer vitezinja vina in strokovnjakinja Katja Grabovac, ki je potek reza nadzirala ob tej priložnosti. Kot je povedal predsednik TKD Ivanjkovci Mihael Črešnjevec, je delo bilo opravljeno hitro, kljub deževnemu dnevu sta »rezača« dala od sebe vse, saj sta imela kar nekaj pomočnikov, med katerimi je bila tudi vinska kraljica Jeruzalemsko - Ormoških goric Katja Kolarič. Na srečo je bila samo vaja: »Avtobus z 41 potniki zdrsnil v prepad« Tekst in fotografija: Karolina Putarek Stab CZ v sodelovanju z GZ in NMP ZD Ormož je aprila bil pobudnik velike vaje z naslovom Masovna nesreča v prometu. Namen vaje je bil ugotoviti potek sodelovanja med gasilci in ekipo Nujne medicinske pomoči ter drugih služb. Prav tako so pa preverili opremo, ki je bila nabavljena v preteklih letih iz sredstev za nabavo opreme, je povedal vodja CZ Ormož Ludvik Hriberšek. Vaja se je pričela takoj po 7. uri in trajala do 12. ure v gozdu ob krajevni cesti Vinski vrh - Miklavž pri Ormožu. Pri vožnji po klancu navzdol (lokacija Vinski vrh - Miklavž pri Ormožu) voznik avtobusa zaradi okvare zavor izgubi nadzor nad vozilom in zapelje s cestišča. Avtobus čelno zdrsne v prepad (gozd) in se pri tem večkrat prevrne, ustavi se prevrnjen na desni bok približno 30 metrov nižje od mesta zdrsa. Na avtobusu je 40 potnikov in voznik, od tega je 10 oseb nepoškodovanih, 15 lažje telesno poškodovanih, 10 je huje telesno poškodovanih, 4 imajo posebno hude telesne poškodbe, 2 pa ne kažeta znakov življenja. Vodja vaje je bil poveljnik GZ Ormož Tonček Lisjak, ki je vajo razdelil na sledeče sklope: tako je v času od 6. ure do 7. ure aktiviral pet enot PGD (Hermanci, Vitan - Kog, Miklavž pri Ormožu, Ivanjkovci in Žerovinci) za pripravo mesta vaje in logistično oskrbo za podporo vaji, kar je bil prvi sklop. Drugi sklop je pomenil začetek vaje takoj po 8. uri. Aktiviral jo je preko telefona v vlogi krajana in zahteval pomoč osrednje gasilske enote PGD Ormož in ZD Ormož NMP in PP Ormož. V nadaljevanju je pa kot vodja vaje oziroma intervencije usklajeval naloge ekip in posameznikov ter preko aparatur za zveze ali telefona prevzel komunikacijo z vodji ekip in operaterjem ReCO. Tretji sklop je predstavljal aktiviranje dodatnih gasilskih enot in štaba CZ občine Ormož za potrebe reševanja in evakuacije ponesrečenih ter za izvajanje vseh logističnih nalog za normalno delovanje enote tehničnega reševanja in NMP. Na vaji je bil prisoten tudi župan občine Ormož Alojz Sok, ki je nad znanjem, sposobnostjo in opremljenostjo gasilcev ter ostalih služb za reševanje bil navdušen. Dejal je, da ga veseli, da občina zaenkrat še lahko zagotavlja določena sredstva za opremo. Vaja je pa služila tudi kot diplomska naloga Manji Kosi, študentki na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu. Kolpingova družina Velika Nedelja dobitnica srebrne plakete Krajevne skupnosti Velika Nedelja Tekst in foto: Karolina Putarek Poleg številnih športnih dogodkov, ki so jih v krajevni skupnosti Velika Nedelja pripravili ob svojem letošnjem krajevnem prazniku, je na velikonočni ponedeljek potekala tudi osrednja proslava, na kateri je predsednik KS Velika Nedelja Marjan Mušič zaslužnim podelil plakete Krajevne skupnosti za leto 2018. Podelili so dve bronasti in srebrno plaketo. Bronasto plaketo sta prejela Stanka Štagar, Senešci 18, za vsestransko aktivno delo v Turističnem društvu Sodinci vse od ustanovitve društva, in Franc Cajnko, Velika Nedelja 9, za aktivno delo v domačem Društvu upokojencev in scenografska dela v KD Simon Gregorčič Velika Nedelja. Srebrno plaketo je Krajevna skupnost letos namenila Kolpingovi družini, ki v Veliki Nedelji deluje od leta 2001 in se ponaša s številnimi aktivnostmi, od prikaza pasijona do živih jaslic na prostem, do organiziranja miklavževanja, organizacije 5-dnevnih poletnih počitniških delavnic za otroke, skrbi za ohranjanje tradicije oziroma skupinski izdelavi tradicionalnih izdelkov (adventni venčki, presmeci, pisanke, postavljanje oltarja ob Telovem) in drugo. Se pa Kolpingova družina Velika Nedelja udeležuje tudi različnih mednarodnih projektov in tako promovira domači kraj. V kulturnem programu na slovesnosti so sodelovali praporščaki domačih društev, ženska vokalna skupina Tisa - KD Simon Gregorčič Velika Nedelja pod vodstvom Domna Obilčnika, MePZ DU Velika Nedelja pod vodstvom Renate Horvat in študent na Akademiji za glasbo v Ljubljani Domen Zadravec. Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij \_Ormoške novice OBVEŠČAMO Srečanja projektne in delovnih skupin za izvedbo operacije Načrt razvoja gospodarstva in dviga kakovosti življenja na območju LAS UE Ormož ^it. K- tij/ EK RP G9CIHA OKM0Î Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeielj* Projekt sofinancira Evropska unija 3 PROGRAM y RAZVOJA PODEŽELJA p UUUf Ormol Obrazec za projektne predloge deležnikov destinacije Jeruzalem PROJEKTNI LIST ZA PREDLOG, IDEJO, INVESTICIJO za obdobje 2019-2025 Obrazec lahko najdete tudi na spletnih straneh Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž: www.ormoi.si, www.sredisce-ob-dravi.s< in sv-tomaz.si. Prosimo, da izpolnjen obrazec vrnete v vložišče Občine Ormož ali po elektronski pošti obdna.ormoz@ormoz.si do 30. 6. ZOIS. Spoštovani občani, vabimo vas, da pomagate pri pripravi strateškega dokumenta »Načrt razvoja gospodarstva in dviga kakovosti življenja na območju LAS UE Ormož za obdobje 2019-2025« in tako vplivate na celovit ter usklajen razvoj in trženje turizma ter kakovosti življenja v destinaciji Jeruzalem. Prosimo, izpolnite projektni tist in nam posredujte vaše projektne ideje, ki jih želite udejanjiti v naslednjih 510 letih na področju turizma ter kakovosti življenja v destinaciji Jeruzalem. Ime in priimek predlagatelja: Naziv podjetja, institucije, kmetije, društva...: Kontaktni podatki predlagatelja (naslov, telefon, e-pošta): Naziv projekta, ideje, investicije: Področje, kamor spada vaš projekt (označite): |_| Gostinska prehrambna/prenočitvena dejavnost J Kmetijstvo - turizem kot dopolnilna dejavnost na kmetiji J Kmetijstvo - vinogradništvo in sadjarstvo ] Kmetijstvo - druge dopolnilne dejavnosti [ | Obrt in podjetništvo v navezi s turizmom 1 Socialne storitve v navezi s turizmom J Zdraviliške/zdravstvene/velneške storitve Q Izobraževanje, kultura, narava, šport v navezi s turizmom ] Drugo (vpišite): Trajanje projekta, termin izvedbe (mesec, leto): Pričete k: Zaključek: Kratka vsebina projektnega predloga, ideje, investicije: Ocenjena vrednost projekta/stroški projekta potrebni za izvedbo v EUR: datum: obrazec izpolnil: podpis predlagatelja: Spoštovani, z zadovoljstvom vam sporočamo, da imamo odobren praktično in ciljno naravnan projekt »Načrt razvoja gospodarstva in dviga kakovosti življenja na območju LAS UE Ormož«. Projekt je nastal na temelju že pripravljenih dokumentov, poleg tega pa tudi na osnovi številnih razgovorov in predlogov deležnikov, ki bivate, ustvarjate in delate na območju turistične destinacije Jeruzalem (možno ime destinacije) in si želite nadaljnjega razvoja območja. Območje občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž beleži veliko prednosti, pa tudi priložnosti na področjih turistične in z njo povezanimi dejavnostmi, ki zagotavljajo privlačnost okolja za turizem ter kakovost življenja domačinov. Glede na ugotovitve Strategije lokalnega razvoja LAS UE Ormož nas tudi pomanjkljivosti območja ter nevarnosti, ki prihajajo iz zunanjega okolja, vabijo k skupnemu razmišljanju in udejanjanju boljše prihodnosti. Predstavniki občin in tudi v razgovorih z drugimi predstavniki javnega, prostovoljnega in zasebnega sektorja smo na nek način že poenotili stališča glede vprašanja, ALI SI ŽELIMO SPREMEMBE NA PODROČJU RAZVOJA GOSPODARSTVA IN KAKOVOSTI ŽIVLJENJA PRI NAS? Sedaj je priložnost, da v okviru enoletnega projekta skupaj z vami naredimo nadaljnje premike na tem področju. Projekt bo v sodelovanju s projektnimi partnerji Občino Ormož, Občino Središče ob Dravi, Občino Sveti Tomaž in Javno razvojno agencijo vodila dr. Tanja Lešnik Štuhec, predavateljica na Fakulteti za turizem Univerze Maribor, Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor ter na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem Bled, ki ima številne izkušnje na področjih oblikovanja strateških dokumentov razvoja in trženja turističnih destinacij in zavarovanih območij ter oblikovanja turističnih produktov in kolektivnih blagovnih znamk (npr. Solčavsko, Bohinj, Rogla-Pohorje, Dolenjska, Srce Slovenije, Geopark Idrija), poleg tega pa je tudi promotorka Vulkanlan-da v Avstriji. Možnosti razvoja turistične destinacije Jeruzalem je več. Želimo, da z aktivnim sodelovanjem soprispevamo k realizaciji vizije razvoja območja, dvigu kakovosti bivanja in zadovoljstva tu živečih ljudi, vzpostavitvi večjega medsebojnega povezovanja in zaupanja ter mre-ženja med ponudniki in k vzpostavitvi kreativnih verig ponudnikov (vinogradniki, muzeji, prenočitvene kapacitete ... ) za odlična doživetja podeželja. Z usklajeno celostno podobo destinacije Jeruzalem, ponudbo in trženjem enovito kakovostnih storitev in inovativnih produktov za različne ciljne skupine želimo biti še bolj dostopna in prepoznavna destinacija s kakovostno vinsko in kulinarično ponudbo ter inovativni-mi personificiranimi turističnimi produkti. Postati želimo destinacija še bolj zanimiva za investitorje, predvsem pa spodbuditi lokalne deležnike k večjim sovlaganjem v skupno zgodbo turistične destinacije Jeruzalem, ki bo usmerjeno nagovarjala ciljne skupine in dosegala želeno prepoznavnost na izjemno konkurenčnem turističnem trgu. Zato vse zainteresirane vabimo, da se nam na srečanjih, ki bodo potekala v obliki delavniškega dela, pridružite in tako soustvarjate razvoj turistične de-stinacije Jeruzalem. Svoj interes nam lahko posredujete na e-naslov karmen. stumberger@ormoz.si in z veseljem vam bomo posredovali nadaljnje informacije o poteku projekta. Veseli bomo tudi z vaše strani izpolnjenega projektnega lista za predlog, idejo, investicijo za obdobje 2019-2025, ki nam ga lahko posredujete na e-na-slov obcina.ormoz@ormoz.si do 30. 6. 2018. ■H- mag. Karmen STUMBERGER Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti Občine Ormož Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij OBVEŠČAMO Ormoške novice_1 Energetska in okoljska učinkovitost turističnih destinacij - ENETUR virov. Prav tako bomo izdelali en vzorčni projekt rastlinske čistilne naprave, ki ga bo možno takoj implementirati, saj za takšen objekt gradbeno dovoljenje ni potrebno. S strokovnjaki s področja turizma bomo potencialnim investitorjem približali primere dobrih praks sonaravno usmerjenih in urejenih destinacij doma in v tujini. Nastanitvene kapacitete na območju turistične destinacije Jeruzalem Slovenija se in se bodo tudi v prihodnosti soočale s pomenom prijaznega odnosa do okolja, ki pripomore k dvigu konkurenčnosti destinacije. Uporaba okolju prijaznih metod čiščenja komunalne odpadne vode na področjih brez centralne kanalizacije, učinkovita raba energije, raba obnovljivih virov energije (OVE), izkoriščanje domačih energijskih virov in sonaravna obnova objektov kulturne dediščine, lahko bistveno obogatijo turistično ponudbo, saj takšne destinacije dokazano privabljajo v povezavi z drugimi zanimivimi turističnimi produkti tudi okoljsko osveščene turiste. Pomembno je, da turistične destinacije z osveščenimi prebivalci in investitorji višajo energetsko in okoljsko učinkovitost z energetsko obnovo svojih objektov z upoštevanjem ohranitve objektov v čim bolj izvorni obliki, če so ali niso zaščiteni kot kulturna dediščina, uvajanjem OVE na vseh področjih, kot so ogrevanje, priprava hrane, proizvodnja električne energije, ogrevanje bazenov ipd. in s sonaravnim čiščenjem svoje odpadne vode. Z vključevanjem modernih tehnologij, kot so ekoremediacije, net metering je dodatno mogoče znatno znižati stroške električne energije in emisije toplogre-dnih plinov. Partnerji projekta ENETUR, ki smo LEA Spodnje Podravje, občina Ormož in IZER - Inštitut za promocijo in uvajanje sonaravnih metod varovanja okolja, bomo izvedli nabor obstoječih in potencialnih turističnih objektov na področju občin, vključenih v projekt, in sicer občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Vzpostavili bomo individualno in po potrebi tudi skupinsko energetsko in okoljsko svetovanje (potencialnim) lastnikom in (potencialnim) najemnikom turističnih objektov za povečanje energetske učinkovitosti, možnosti integracije obnovljivih virov energije s ciljem znižanja energetskih stroškov, spodbujanja ekoremediacij in s tem približevanja načelom sonaravnega turizma. Povabilo na delavnico, ki bo v četrtek, 21. 6. 2018, s pričetkom ob 9. uri v sejni sobi Občine Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož, v okviru projekta ENETUR - ENERGETSKA IN OKOLJSKA UČINKOVITOST TURISTIČNIH DESTINACIJ. TEMA DELAVNICE: - Predstavitev vsebine projekta ENETUR (povečanje energetske učinkovitosti, možnosti integracije obnovljivih virov energije s ciljem znižanja energetskih stroškov lastnikom in najemnikom turističnih objektov, spodbujanja ekoremediacij). - Predstavitev dobrih praks. - Uvajanje URE in OVE. - Predstavitev delovanja in izgradnje rastlinske čistilne naprave. - Možnosti sofinanciranja projektov iz nepovratnih sredstev. - Pomen sonaravno urejenih turističnih objektov za razvoj destinacije in obogatitev turistične ponudbe. Na delavnici bodo sodelovali naslednji strokovnjaki: dr. Janez Petek - LEA Spodnje Podravje Henrik Glatz - LEA Spodnje Podravje Dalibor Šoštarič - LEA Spodnje Podravje Anton Prosnik - IZER Dominik Pongračič - ENSVET Srečko Štajnbaher - vodja enote ZVKDS v Mariboru dr. Ivo Mulec - direktor Turistične agencije Van Gogh in predavatelj s področja razvoja destinacij. Posebej bomo vključili tudi možnost povečevanja energetskih obnov obstoječih kulturno zaščitenih stavb, saj bodo v projektni skupini sodelovali strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine in izkušeni strokovnjaki s področja razvoja turističnih destinacij. Izvedli bomo identifikacijo primernih stavb v javni in privatni lasti, ki so primerne za energetsko obnovo, se povezali z lastniki ter najemniki in izvedli skupne delavnice ter individualno svetovanje, ki bo zajemalo ogled objektov, proučitev obstoječe dokumentacije, infrastrukture, možnosti znižanja rabe energije z energetsko obnovo ovoja stavb, možnost integracije obnovljivih virov energije (lesne biomase, fo-tovoltaike, proizvodnje električne energije iz vetra, izrabe sončne energije ter integriranih sistemov energetske samozadostnosti, net meteringa ipd.). Prav tako bomo vključili svetovanje o možnostih vgradnje malih čistilnih naprav - rastlinskih čistilnih naprav (ti. ekoremediacij). Skupaj z investitorji bomo izdelali demonstracijski energetski investicijski projekt kot študijo izvedljivosti in pripravili vlogo za sofinanciranje iz različnih VABLJENI! Za dodatne informacije smo dosegljivi preko elektronske pošte info@lea-ptuj.si ali na telefon 05 99 74 658. Problematika puščanja pasjih iztrebkov na javnih površinah SOL1 skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva SOU SP iz sam ne Komaj smo dočakali vremenskootoplitev in sprehode potoplemspomladanskem soncu.Topitev snega je na s seuoj prinesla tuni rjave siedinepobranihpasjih ioj trebkva, ti sojiP zesvojimi hišmnaljubljeočki puščii ajitovi lastvPri.Ne e"e za posoioane kančio paslihlknebOov, ktdo skriti v vmonje, rnspak so z njinkposejane zeienice, 0lrpškptprišča,ib spaehajalat siazo. Običajnoak kdiiziramo in vezbažamo apd iztPiljki mahh žrzah, aondarje oekozčiina, °a ve°ka bbevilo voolhifov^ov parjihiutobi kovsa dobjra. Pri vsem dem so npsmo°j kam pa, k0 aaj ne mosois nooati vrečlieinjinni za seboj potarari kteljkov. V raz^^aslm nalo^v zkezi si pasjuni^trebki, kiro jcpriuravil Kri^^Križamec leto 20^, vkcaerije mod astohm enatiuiriar8 vzoocov pat^h ktobkoz in ugotovil, hp se p 2kvzorcih zadajajo jajaaoa zajedavtav, ksa eredslavlja 06 %jkui>ne-ga ^evo, vzorca, odlegaje z ile h2,22 %aroanev dvoumno z dvemenrstama ptu•&ritskih jajaen ioh: Riaiiiljovolna aa^a KhaiaiKriezoee, ^O^IZO. avteh iztledkoo jrne2aoumnk jasnnoVaze rarodi bekobnonegokaseavo iotoabka koiib gš psa lahko okuži tudi drugi zdravi pes, da ne govorimo o varni igri otrok na zelenicah v parkih in v peskovnikih otroških igrišč. Odloki o javnem redu in miru, sprejeti v večini občin v Spodnjem Podravju, so omogočili pristojnost za nadzor in ukrepanje nad vodniki psov tudi občinskim prekrškov-nim organom. V odlokih je določeno, da je zaradi varovanja zdravja in čistoče prepovedano puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah, zaradi česar mora imeti vodnik psa pri sebi ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov, ki jo mora na zahtevo občinskega ¿pVALEŽNJ. VAM B BOSTE POBIRALI I (dr: Krištof Križanec, 2015) redarja ali občinskega inšpektorja tudi pokazati. Neupoštevanje teh določb se kaznuje z globo 100 evrov. Občinski redeaji izvajajo naloge kot uniformirane osebe in zaradi njihove prepoznavnosti je težko ugotoviti kršitve puščanja pasjih iztrebkov. Nadzori nad vodniki psov se opravljajo skoraj vsakodnevno, ob rednih obhodih, predvsem v poznih večernih in jutranjih urah. Pri delu je ugotovljeno, da imajo vodniki psov pri sebi vrečko, vendar je pa vprašanje, ali bo pasji iztrebek pobran, če ne bo v bližini nadzornih organov ali drugih občanov. Zakon o zaščiti živali v 3. odstavku 11. člena določa, da mora skrbnik psa na javnem kraju zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. V tretjem odstavku 46a. člena ZZZiv je določeno, da se z globo od b00 do 400 evrov kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s to določbo. Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij 'Jail L«K1 Ill'I'ilHtJ KRIŽANKA - RAZVEDRILO NEKDANJA RTV NAPOVEDOVALKA (MENČI) BOŽJI ZAKON V VEDANTI DANSKI JEZIKOSLOVEC (RASMUS KRISTIAN), IZ ČRK: KRAS POPUST PRI PRODAJNI CENI DRAMA HRV. PISAT. IVA BREŠANA (IZ ČRK: ARENA) POLOŽAJ TELESA, LEGA GRŠKI KIP DEKLETA OBOROŽENA VOJAŠKA AKCIJA POPOLNA ZMEDA, NERED KON IČIKAVA KRONIKA, LETOPIS SLAVKO OSTERC MASČOBNO TKIVO PRI ŽIVALIH SAMO HUBAD SILIRANA KRMA ZA ŽIVALI SLOVENSKI PISATELJ »LUKARJI« NEKD. HRV. NOG. VRAT. (VLADIMIR) MAGNEZ. IN ŽELEZOV SILIKAT MESSENE-TOVA OPERA VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA GORAN NOVKOVIČ ANGELCA JANKO HEKER V FILMU MATRICA SLOVENSKA IGRALKA BEVK VEČJA SKALA SOGLAS-NIKA V ŽOGI NAVLAKA, ROPOTIJA, ŠARA VELIKA IN LEPA VEŽA NAKANA, NAMERA GOROVJE V JUŽNI AMERIKI NARODNI PARK V KENIJI SEDMI JUDOVSKI MESEC DELANJE LUKENJ BELKASTA KRAVA VTIS (STAR.) ROKOVSKI GLASBENIK TERMALNO ZDRAVILIŠČE V ČRNI GORI KOROŠKI KANT-AVTOR SMOLAR VEČJA TEKOČA VODA INDIJSKI BOG OGNJA PRIHOD V GOSTE ŠKRAT, PALČEK ARISTOTEL (OKRAJŠ.) ENAKI ČRKI FIGURA, PODOBA PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA ORGANIZACIJA OASOVCEV GLAVNI ŠTEVNIK SLOVENSKA IGRALKA RINA JUŽNI AMERIKI ANA ROJE ZVEZDA V OZVEZDJU PERZEJA DIVJA TRTA SLOVENSKA PEVKA HORVAT ZAČETNIK BIBLIJSKIH VELIKANOV ENAKITOV MUSKATNO BELO VINO LOVEC NA RAKE »POŠEVNO« MESTO V ITALIJI Težje besede: AGNI, KORE, TAIS, TSAVO GRENAK ZELIŠČNI LIKER MODNI ATELJE ANDY PTUJSKA CESTA 8 2270 Ormož TEL. ŠT. 041 317 339 ŽivCjenje je prekratko, da 6i -nositi dboCgočasna o6CačiCa. »Halo, a je tam policija?« »Ja, prosim.« »Kličem zaradi soseda Frenka. V drvarnici skriva marihuano.« »Hvala za prijavo, gospod.« Naslednji dan policija vdre v Frenkovo drvarnico, s sekirami prekoljejo vsak kos drv posebej ... a o marihuani ne duha ne sluha. Prekolnejo Frenka in prijavitelja in odidejo. Pri Frenku naslednji dan pozvoni telefon: »Hej Frenk, a je bila policija pri tebi?« »Jou, je bla, ja.« »A so ti razsekali drva?« »Jou, so ja.« »Vse najboljše za rojstni dan, stari!« Niso vse ženske le površinske. Nekatere gledajo tudi na notranjo lepoto. Kot na primer: interier, klima, prevleke, avdio oprema ... Pravijo, da če piješ mleko, postaneš močnejši. Pa poskusi, če lahko po 5 kozarcih mleka premakneš zid. No? Ne moreš, kajne? No, sedaj pa poskusi po 5 kozarcih vodke. Neverjetno, pa zid se kar sam premakne! Kako si Gorenjke lakirajo nohte? Prste dajo med vrata in zaloputnejo. Pravijo, da čas zaceli rane. Verjetno zato čakamo pri zdravniku ure in ure. Kako pa danes nenormalno šteka Facebook. Petkrat sem že kliknil 'Domov', ampak jaz sem še vedno v gostilni. »Zakaj pa ti sediš?« vpraša kaznjenec sojetnika. »Noge me bolijo.« »Ali veš, da današnji časopis piše tudi o meni?« »Ne. Kje pa?« »Res. Na 10. strani piše, da je bilo včeraj na tekmi 1000 gledalcev. Med njimi sem bil tudi jaz!« V šoli so učenci dobili nalogo naj napišejo spis z naslovom 'Kaj bi naredili, če bi bili direktor?' Vsi učenci pridno pišejo, le Janezek sedi in čaka križem rok. Učiteljica ga jezno vpraša: »Janezek, zakaj pa ti ne pišeš?« »Čakam tajnico, da mi natipka!« Pa še nekaj o Chucku Norrisu: Ustrelili so Chuck Norrisa. Metek je v kritičnem stanju. Zakaj Chuck Norris spi pri prižgani luči? Ker se ga tema boji. Otroci nosijo pižamo z likom Supermana. Superman nosi pižamo z likom Chucka Norrisa. Chuck Norris je že 3-krat preštel do neskončno. Chuck Norris sliši gluhonemo govorico. Chuck Norris je napisal vsa ta dejstva. Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do torka, 26.6.2018, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke je MODNI ATELJE ANDY. 1. nagrada: ROČNO IZDELAN NAKIT (uhani) 2. nagrada: ROČNO IZDELAN NAKIT (uhani) 3. nagrada: TOALETNA TORBICA Rešitev križanke št.: MAREC 2018 Vodoravno: SPIRALA, TARAKAN, ENAKITI, UNIKAT, ZRAK, RAIČ, STRAH, AS, DA, KROV, ARTEMIS, RAP-SOD, IMOLA, TK, ATO, VILAR, AKT, TARZ, SANDALA, NOS, AKIA, IRAVADI, LUKNJA, DEKLA, OSA, ENA, KROM, VT, SLAMA, AM, KISIK, OLIVER, AKARA, NOVAKI. GESLO KRIŽANKE: UNIKAT ZA VSAK DAN Nagrajenci: 1. nagrada: Marija Trstenjak, Lahonci 1, 2259 Ivanjkovci 2. nagrada: Marina Habjanič, Kerenčičev trg 2, 2270 Ormož 3. nagrada: Nada Kralj, Ilovci 20, 2275 Miklavž pri Ormožu Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti. 2 Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij OBVEŠČAMO Nogometni tabor NK Ormož 2018 KDAJ? 26.-30. junija 2018. KJE? Športni park Mestna Graba in prostori nogometnega kluba. KATERI OTROCI? Deklice in dečki. Otroci bodo razdeljeni v 5 starostnih skupin: Otroci stari od 5-7 let (U7) Otroci stari od 8-9 let (U-9) Otroci stari od 10-11 let (U11) Otroci stari od 12-13 let (U13) Otroci stari od 14-15 let (U15) KAJ BOMO DELALI? Otroci stari od 5 - 11 let: ^ 8.00 - prihod v klub ^ 9.00-10.15 - dopoldanski trening ^ 10.30 - družabne igre ^ 12.00 - kosilo ^ 13.00-14.00 - ogled tekem ^ 14.00-15.30 - nogomet na mivki, pohod, kopanje ... ^ 16.00-17.15 - popoldanski trening ^ 17.30 - odhod domov Otroci stari od 12 - 15 let: ^ 8.00 - prihod v klub ^ 8.30-10.00 - dopoldanski trening Prodaja zemljišč in objekta na naslovu Šardinje 22 Občina Ormož je do deleža * 8/12 solastnik zemljišč s di pare. št. *96/0 v izmeri 112 m2, 244/2 v izmeri 257 m2, 244/1 v izmeri 539 m2,243/0 v izmeri 352 m2 in 245/0 v izmeri 1798 m2, vse k.o. Šardinje, in objekta na naslovu Šardinje 22. Zemljišči s pare. št. *96/0 in 244/2 sta po občinskem Fi-sT T prostorskem načrtu E J* Občine Ormož opredeljeni t-kot stavbno zemljišče, na katerem stoji objekt, zemljišči s pare. št. 244/1 - ^ in 245/0 sta opredeljeni kot kmetijsko zemljišče, zemljišče s parc. št. 243/0 je pa opredeljeno kot gozdno zemljišče. Stanovanjska stavba površine 78 m2 je locirana na naslovu Šardinje 22 in je bila zgrajena okrog leta 1950. Priključena je na električno in vodovodno omrežje, ogrevanje je centralno z radiatorji. Objekt je slabše vzdrževan. Občina Ormož s solastniki je zainteresirana za prodajo zemljišč z objektom na naslovu Šardinje 22 za skupno vrednost 27.696,00 EUR. Možnost ogleda in dodatne informacije na Občini Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož, pisarna št. 19, tel: 02/741 53 11. ^ 10.00 - družabne igre ^ 12.00 - kosilo ^ 13.00-14.00 - ogled tekem ^ 14.00-15.30 - nogomet na mivki, pohod, kopanje ... ^ 15.30-17.00 - popoldanski trening ^ 17.15 - odhod domov KAJ BOMO JEDLI? Otroci bodo imeli kosilo, malico in v prostem času na voljo prigrizke, sadje in pijačo. KDO BO VODIL TRENINGE? Trenerji Nogometne šole NK Ormož. CENA: 35,00 EUR (7,00 EUR na dan), drugi otrok iz družine 25,00 EUR (5,00 EUR na dan). INFORMACIJE IN PRIJAVE: Janja Kolmačič Majhen (vodja) : 041 936 204 in Stanko Podgorelec (tehn. vodja): 041 279 836. ROK PRIJAVE: do petka 22. 6. 2018 in na dan pričetka tabora zjutraj. Današnji dan nam daje priložnost, da včerajšnjega, neprijetnega, pozabimo, se iz njega kaj naučimo, predvsem pa daje upanje, da bo jutrišnji lepši. Ob čini Ormož, Centru za socialno delo Ormož, Rdečemu križu Ormož, Društvu invalidov Ormož, Karitasu ter vsakemu posamezniku, ki mi je ob premagovanju finančne stiske, s pomočjo v hrani, predvsem pa z moralno podporo, katere sem bila deležna, stal ob strani, se iskreno zahvaljujem. Hvala vam za vse! Francka Pintarič VVjT- JfJ GIMNAZIJA ORMOŽ Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij 'Jail L«K1 Ill'I'ilHtJ ZADNJA STRAN www.ormoz.net/ormoskopoletje \ / DVoRJŠCE oRMOŽ, OD 1. 06. - 28. 07. 2018 ORGANIZATOR FESTIVALA: JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO IN ŠPORT OBČINE ORMOŽ Prodaja vstopnic poteka na enoti Turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 051 63 43 11) vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure in v soboto od 9. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož ali v prostorih Unterhunda v gradu. PROGRAM SO FINANČNO PODPRLI: GENERALNI POKROVITELJI: OBČINA ORMOŽ GENERALNI MEDIJSKI POKROVITELJI: MEDIJSKI POKROVITELJI: OKTV ORMOŽ pRT.....net ^ajersfii IHWUI prhkijv-cn.il«! I DUHin ^RADIOPTUJ 3B,g-IQ4;3 OSTALI POKROVITELJI: )2 Fiposor d.0.0. "T A terl Building Material Solutions Wlenerberger »NIE* bi SHJWOUJ FPSOJEKTjs 3 p/en DOMINKO .......... EKOENERGETIKA ^ triglav Petek, t. junij, ob 18.00 Pravljični svet glasbe - zaključna prireditev Glasbene šole Grajsko dvorišče Ormož / Dom kulture Ormož Četrtek, 7. junij, ob 18.00 i Cankar - mladinska predstava / detektivka Petek, 8. junij, ob 19.00 Modni večer z družbeno odgovornostjo in srečelovom Torek, 12. junij, ob 18.00 Neznano o znanih: Radoševa babica - odprtje razstave Sreda, 13. junij, ob 19.00 Muzikal ANA - muzikal učencev OŠ Ormož Sobota, 16. junij, ob 21.00 Ljubezenski oglas - komedija, igra Vesna Andelkovič Četrtek, 21. junij, ob 19.00 20 let naših sledi: letni koncert dijakov Gimnazije Ormož Petek, 22. junij, ob 18.00 ob 20.30 OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI - otvoritev festivala Ormoško poletje 2018 - koncert sopranistke Nine Dominko 15. ormoški ulični tek Sobota, 23. junij, ob 9.00 Dan odprtih vrat v Ormoških lagunah ob 19.00 Maša za domovino in kresovanje Četrtek, 28. junij, ob 21.00 Pogovor z blogerko Nino Držaj o(b) filmu Mama Sobota, 30. junij, od 11.00 S. ROZMARINKIN FESTIVAL ob 11.00 Športni bum s športno šolo DADA ob 15.00 Otroška animacija v mačjem mestu z Mačkom Murijem ob 18.00 Otroška gledališka predstava z Mačkom Murijem Sobota, 30. junij, ob 19.00 Vinska pravljica v objemu grajskih zidov ob 21.00 Koncert skupine Noreia Nedelja, 1. julij, ob 21.00 Brade - komedija Torek, 3. julij, ob 20.00 Tadej Vesenjak - kantavtorski večer Petek, 6. julij, ob 21.00 ART - komedija Nedelja, 8. julij, ob 21.00 Bassless - vokalno doživetje Sreda, 11. julij, ob 18.00 Fuj, gosenica - otroška predstava Helena Blagne & ilDivji Peter Strah - otroška predstava Petek, 13. julij, ob 21.00 Ponedeljek, 16. julij, ob 18.00 Petek, 20. julij, ob 21.00 Chale Salle * DJ Sobota, 21. julij, ob 13.00 Športno-glasbeni dogodek (Špela Grošelj in Mladi upi) Dom kulture Ormož Grajsko dvorišče Ormož / Unterhund Avla Občine Ormož Dom kulture Ormož Malo grajsko dvorišče Ormož/Unterhund Grajsko dvorišče Ormož / Dom kulture Ormož Grajsko dvorišče Ormož / Dom kulture Ormož Ormoške mestne ulice Naravni rezervat Ormoške lagune Cerkev na Humu Malo grajsko dvorišče Ormož Grajski park Ormož Atletski stadion Ormož Grajski park Ormož Grajski park Ormož Grajsko dvorišče Ormož / Unterhund Malo grajsko dvorišče Ormož / Unterhund Grajsko dvorišče Ormož / Dom kulture Ormož Malo grajsko dvorišče Ormož / Unterhund Grajsko dvorišče Ormož / Dom kulture Ormož Grajsko dvorišče Ormož / Unterhund Malo grajsko dvorišče / Dom kulture Ormož Grajsko dvorišče Ormož / Dom kulture Ormož Malo grajsko dvorišče / Dom kulture Ormož Grajsko dvorišče Ormož / Unterhund Avtocenter Ormož 6,00 € Prostovoljni prispevki 5,00 € 1,00 € /vzorec 7,00 € 8,00 € 6,00 € 8,00 € 5,00 € Sobota, 28. julij, ob 15.00 OFAKuhja in koncert Neishe Grajsko dvorišče Ormož ORMOŽ d.o.o Ormoške novice, Leto 2018, številka 41, junij