Leto Will, številka 95.
V Mani 0 torek 28. aprila 1925.
cena Din i
Ishafa vsak dan popoldne, izvzemal nadalje ln praznike. — Iaseratt: do 30 petit ž 2 D, do 100 vrst
2 D 50 p, večji Inserat; petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
Spravnlstvo: Knafto^a nlica Ste*. S, pritličje. — Tclelon stSY. 304. uredništvo: Knaflora nlica si. 5,1, nadstropja. — TeleZoa stav. 34
■V      PoStnina plačana v gotovini.
Hindenburgova zmaga. m
Kdor je v poslednjem Času opaže* val javno življenje v Nemčiji od blizu. $e lahko ugotovil, da napredujejo med nemškim narodom z neverjetno hitri« mi koraki vsenemška, imperialistična stremljenja.  V nemškem narodu se porajajo stari nagoni gospodo vanj a in obvladovanja sveta. Spretno izvedena rahrbtna propaganda je znala dopoveš dati, da nemški narod po krivici pla* čuje velike odškodninske postavke ize gubljene vojne, da mu zavezniki na zas padu namenoma ne dovolijo miru in razmaha in da so radi tega notranjih >cijalnih težkoč krivi skupno z za* idnimi zavezniki tisti nemški držav* ki, ki poizkušajo na podlagi popust? tvega   miroljubnega republikanstva >seči za nemško državo gotove olajs ruve. V nemškem meščanstvu se je rrdilo prepričanje, da se mora preki* ti z ohlapno, ponižujočo m moledu* čo republikansko politiko ter se po* niti k preizkušeni uspešni politiki rde roke*.
V tem smislu je postala parola «Hins nburg» glavno sredstvo, s katerim so itirrli reakcijonarni, velenemški, im* rijalistični krogi današnje Nemčije, nanovo vpeljejo monarhijo in ž njo rumeno politiko evropskega ustraho* nja od strani pomlajene zelenem* t e.
Spretno so zakrili svoje prave cilje jih odeli v razumljive krilatice po -rostainosti, po nemški kljubovalno* napram zapadnim zaveznikom, po akopravnem in svobodnem razvoju nškega naroda in države! Kakor da današnja Nemčija teptana, kakor da morajo zavezniki po izgubljeni vojni
^e božati ter sami plačati ogromne iz* oc in izdatke po vojni opustošenih krajin severne Francije! ■'indenburg je izvoljen! Mož je že h   ter bo komaj vršil svoje reprczen* -ne dolžnosti. O kaki politični inic
;if stivncsti ne bo govora. Pač pa bodo
v* dali Nemčijo razni zakulisni gene* '. neizvežbani in vihravi pangerma* ti. Z evropskega stališča je sedanja
izvolitev Hindenburga neposredno mor* velik udarec, posredno pa dobra in >rodošla!
Izvolitev pomeni za evropsko de* m kracijo in miroljubnost ter tudi za • o jugoslovensko državo neposredno m adovanje, zakaj jasno je, da se bo lemška kljubovalnost in zunanje* p- itična aroganca, ki jo dobro pozna^ nv. še izpred vojne, obrnila tudi na [ug, v Avstrijo, na Madžarsko in dalje - : Bolgarsko ter bo spletkarila tudi proti Balkanu in Jadranskemu morju.
Preobrat Nemčije od republikanstva m miroljubne demokracije k neprikri* Ic iu monarhizmu ter imperialistični zunanji politik? pomeni za vso Evropo, iti pa za srednjo Evropo in za našo državo vsaj začasno in neposredno ne? (oden moment. Smo pa mnenja, da bo nova nemška jcntacija v končnem svojem efektu fe ugodno učinkovala na zapadno Ev* repo in tudi na naše razmere v srednji Evropi in na Balkanu.   Nova imperi* ialistična vsenemška in monarhistična c n taci j a bo brez dvoma spameto* a tiste  zapadnoevropske  in ameri^ vke  demokratične  kroge, ki so v za njih letih storili vse, da se Nemčiji omogoči povzdig na škodo pravičnih vojno * odškodninskih zahtev zapadnih zaveznikov. Nemčija je uspela, ds si v zadnjih letih ustvari na zapadu raz; položen je   solzastega   sočutja   in pri marsikateri priliki se je zdelo, kakor da je treba obsoditi francoski imperi* jalizem, ki pa je zahteval ic pravično plačilo poškodb in izdatkov svetovne vojne ojd strani poražene Nemčije. Te* ga sočutja, te popustljive politike na* pram Nemčiji bo sedaj konec. Zapadni politični krogi se bodo znova zavedali položaja v Evropi ter nevarnosti, ki jo tvori vsenemška, imperialistična, aro* gantna in kljubovalna Nemčija,
Reakcija od strani Anglije, Ameri= ke in Francije ter naravno tudi od stra* ni Poljske, Češkoslovaške in deloma Jugoslavije torej ne bo izostala* V tej reakciji vidimo z našega stališča pro? roštvo.  da bo sedanji reakcijonarni
Od 30,345.540 oddanih olasov ie dobil Hindenburg 14,639399, Marx 13,752.648 in Thälmann 1,931.591 glasov. — Industrije! so glasovali za Marxa. — Nemški nacifonailsti iriumfirajo« —
Krvavi spopadi v Berlinu.
— Beograd, 37. aprila. (Izv.) Danes zjutraj so listi objavili prve rezultate predsedniških volitev ▼ Nemčiji, za katere je vladalo najinteuzivnejSe zanimanje v poli-točnih in drplomatičnih lrrogih. že prvi rezultati, ki so naznačevaii številčno radmoe maršala Hindenburga so povsod izzvali, presenečenje. Danes zjutraj je prišla iz Beri*, na brzojavna vetrt. da je Hiudenburg: po rezultatih, znanih do 2 zjutraj, pred Mamcocn ara skoraj 1 milijon glasov naprej. Hinden-burgovo eventualno zmago tolmačijo v Beogradu tako, da pomen ja ta rmaga veliko nevarnost za obstoječe mirovno pogodbe m sploh boj Nemčije proti mirovnim pogodbam.
— Berlin, 26. aprila. (Izv. Ob 22. po>-noffi.1 Dosedaj Hindenburg 5,924.071 glasov, dr. Man 3, 677.451. Ob 2S. ponoči: Hindenburg 5,952.237 in dr. Mars 5,462.050 glasov.
— Berlin, 27. aprila, (izv.) Danes o*> 2. zjutraj znani rezultat predsedniških vo-Jitev: Hindenburg 11,2000.000 glasov m dr. Marx 10,100.000 glasov. Videti je, da zmaga pri volitvah Hinäenburg.
— Berlin, 27. aprila. Danes ob 2.30 zjutraj je bil objavljen rezultat predsedniških volitev.
Oddanih je bilo 30,345.540 glasov.
Maršal Hindenburg je dobil 14,639.399 glasov.
Kandidat renubl. strank dr. Marx 13,752.648 glasov.
Komunistični kandidat Thalmann pa 1.931.591 glasov.
Razcepljenih je bilo 21.922 glasov.
Hindenburg je izvoljen za državnega predsednika.
— Berlin, 27. aprila. (Izv.) Rezultat predsedniških volitev v Berlinu samem: Hmdenbure 384.667 glasov, dr. Marx 654.325 in Thaelmann 144.890.
Rezultati volitev so v prvi vrsti presenetili socijalne demokrate, ki so zanesljivo računali na izvolitev drja. Marxa. Pokazalo se je, da socijalisti niso bili popolnoma disciplinirani in da so ponekod oddajali svoje glasove komunistom, ker niso bili zadovoljni s konservativnim dr. Marxom. Berlin sam je kazal ves dan nenavadno sliko. Povsod po ulicah je vladalo hrupno vrvenje avtomobilov, luksusnih in tovornih, ki so vozili volilce na volišča. V službo propagande za Hindenburga so se stavili tudi aeroplani. Od zgodnjih jutranjih ur do zaključka volitev so nemški naci-jonalisti korakali v močnih oddelkih po ulicah, prepevajoč naciionalistične pesmi in okrašeni s črno-bel o-rdečimi zastavami. 2ene ln šolarji so hodili po ulicah živahno agitirajoč za Hindenburga in novsod vzklikajoč njemu na čast. — Ponekod je prišlo večkrat do ostrih spopadov z nasprotnimi republi-
kanskimi skupinami. Nemški nacionalisti so organizirali posebne napadalne oddelke, ki so več oseb težko poškodovali. Nad 100 oseb so morali prepeljati v bolnice. Policija in državna obramba sta v močnih patruljah skušali vzdržati red in mir. Policijski avtomobili so švigali povsod tja, kjer so se vršili spopadi, da so razkropili demonstrante. Nemir se je nekoliko polegel po končanih volitvah ob 18. Pred sedeži skruti-nijev so se takoj po IS. začele zbirati velikanske mase. Uredništva in nekatera javna podjetja so postavila transparente, ki so vsake četrt ure naznanjali trenotno stranje rezultatov. Razvijale so se vsak trenotek demonstracije in manifestacije. Do 22. ponoči je imel dr. Mara znatno večino nad Hin-denburgom. Delavske mase so postajale živahne, republikanci so pričeli prirejati manifestacije, nacijonalisti monar-histi so takoj organizirali protidemon-stracije. Ob 23. ponoči le pričel Hindenburg dobivat! večino in jo Marxa preskočil za več stotisoč glasov. Med mo-narhisti in nacijonalisti je nastalo velikansko veselje. — Množice so ostale v strnjenih skupinah na ulicah do danes zjutraj. Ponekod je zavladalo pravo j razposajeno življenje.
— Berlin, 27. aprila. (Izv.) Včerajšnje volitve so pokazale neobičajno živahno sliko. Volitve so. se vršile v znamenju nacionalistične nemške zastave. Po vseh večjih mestih in centrih so nacijonalisti ulice skorni .^yili v črno-belo-rdeče zastave. Berlin sam edini se je zavzel za republikanskega kandidata. Po drugih mestih je Hindenburg pridobil ogromno večino glasov. Zanimivo je, o a niso v industrijski Saksonski so-cijalni demokrat»e kompaktno glasovali za dr. Marxa. marveč, da se je veČina vzdržala volitev, ali pa je demonstrativno volila komuniste. Tudi nemški demokratke niso nastopali z vso odločnostjo za dr. Marxa.
Hindenburg ie imel prave trdnjave v vzhodnem Pruskem, v Hamburgu, na Meklenburškem. Pomcranskem, Vir-tenberškem in na Badenskem. Te pokrajine so z ogromno večino glasov odločile na korist Hindenburgu, nasproti lndustri?$k!m krajem, ki so glasovali za Marxa.
Značilno je dalje, da so žene-volil-I:e, v kolikor niso bile strankarsko opredeljene, z največjim navdušenjem glasovale za Hindenburga.
Komentarji današnjega tiska so še kratki. Nemški nacijonalni tisk vriska in se veseli. Demokratski tisk je rezerviran. Glavni organ socijalnih demokratov «Vorwärts» označa Hindenbur-feovo volitev za slučajen dogodek. Hindenburg je bil izvoljen po milosti komunistov, ker ravno s komunističnimi gla-sovi je bila omogočena izvolitev Hindenburgova. List poziva delavstvo, da še nadalje hrabro brani republikansko zastavo in da izvede v svojih vrstah strogo republikansko disciplino, kljub pritisku reakcije.
Mi sestankom m
upSfine
Živahnost v parlamentu. — Seja radikalnega ki aha. — Stanovanjski zakon. — Vtis nemških oredsedniških volitev.
— Beograd, 27. aprila. (Izv.) Jutri se sestane narodna skupščina. Današnji dan postaja v skupščini zelo živahen. Navzočih je že mnogo narodnih poslancev. Radikalni poslanci so že včeraj prišh" v Beograd v tako velikem števihi, da je seja toga Mnba omogočen^.
Parlamentarni krogi danes predvse«! posvečajo pozornost sklepom Hrvatske se-Ijačke stranke, ki so bili storjeni na včerajšnjem sestanku radičevcev v Zagrebu. Glede drugfh notranjepolitičnih vprašanj je v prvi vrsti na dnevnem redil vprašanje popolnitve vlade Narodnega bloka. Danes je že skoraj gotovo, da se mesnica kombinacija o sestavi vlad«, kakor jo je uSlovenski Naredi objest preteklo soboto.
preobrat v Nemčiji za Evropo dober in da bo pomenil konec tiste popustlji« vosti in omahljivosti, ki je omogočila Nemčiji sedanji mogočni gospodarski ter politični ppvzdi^ «v» račun cciokup« ne JŠvropel
V pariamentu danes vlada veliko Mdä-rsanfle za rezultate predsedmSkfn volitev v NcfitčlM. Napovedana zmaga Hindenburga h našla v poslanskih klubrh najglobokejši od-rcev. Vse nestrpno pnicakuje definrtivnih končnih rezultatov. Optimisti še vedno računajo, da se mogoče dr. iViarxu koačr.o posreči aa kak način si priboriti zmago. To je pa »koral izključeno, ker ima Hindenburg že milijonsko večino nad Marxom.
Pod predsedstvom ministrskega predsednika g. Nikole Pasiča je bil včeraj ob 10. dopoldne sestanek narodno - radikalnega kluba. Gospod Paši*" ie podal zelo obširno situacijsko pcročHo m obenem tu<H glavne smernice bodočega programa vlade Narodnega bloka. Navaja* ie zlastt vse načrte zakonov, 4q ao sedaj aktualni m ki jih je treba nujno rešiti. Pozval je vse poslance, da naj živahno razpravljajo o stanovanjskem zakonu m vpoštevajo gotove predloge, siavljene k vladnemu načrta. Nato je g. Pašič naznanil, da se sklicuje plenarna seja radikalnega kluba za danes ob ML ax*poidnc- Patroba je isvTšiti koustiiuU
ranje radik&mega kluba. Večina poslancev je za to, da se odpravi klubski odbor In da se izvoli razširjeno predsedmštvo iz enega predsednika *n 4 podpredsednikov. Najres-nejši kandidat na klubsko predsedniško mesto ie poslanec Ljuba Ž i v k o v i č, eden ^tarifi borcev voditeljev narodnoradlkaine stranke.
Ob 11. oopoidne ]c min/sirski predsednik g. Nikola P a š i e zapustil sejo kluba is odšel na dvor, kjer je estal v avdijencl pri kralju do 13. popoldne.
Radikalni klub je nadaljeval sc^o ter živahno razpravljal o stanovanjskem zakonu, ki pride jutri na dnevni red narodne
s«.upičuie. Minister za socbaitio politik*. Marko Gjurž.čic je podal obširno poročilo o načrtu stanovanjskega zakona. <> viadinem sta&šč* k temu zakon« iti o pred-logiii, ki so biLi stavljeni v zakonodajnem ödboru. V razpravo o stanovan;-«*keai zakonu je posedlo večje Število radikalnih poslancev, tako dr. Laza Marko vife Alek-sa Ž u j e v i č, Vlada M i 1 e t i C. Milan S1 -mo novic ie-u drugI V radikalnem klubi; prevladuje mnenje, da jc treba z aovim stanovanjskim zakona m zaščititi tako pol»-žai siromašnih najemnikov, kakor tudi p:j-ložaj gospodarsko slabili hišna posestnikov, ki izkliirčnoc žive od najemnin.
Zbor zadruge «Hrvatski sel jaški dein», ki odobrava izjavo Pavla Sadiča. — Hrvatski kmetje odklanjajo iz oportunitete zveze z Moskvo. — Ponovna prepoved «Siobodnega doma».
— Zagreb, 27. aprila (Izv.) V prostoriti »Hrvatskega seljaškesa doma« je bil včeraj občni cbor tc zadruge. Hrvatski seljaški dom ?e gospodarska organizacija, astanov-Ijena od razpuščens I1R5S, in ima nam i preskrbovati hrvatske seljake z vsemi potrebščinami. Prisostvovali so temu zboru vsi novoizvoljeni narodni poslanci, tako tud$ V3i bivši narodni poslanci, zlasti oni. ki so dne 3. avgusta 1924. glasovali za vstop HRSS v seljaško internaciionaio. Navzoči so bili dalje vsi predsedniki mestna iu okrajnih organizacij. Celokupno je bilo navzočih 500 delegatov.
Zbor je orvoril in pozdravi! Pavlo Kova Č e v i c.
Predsednik hrvatskega seiiaškega parlamentarnega kluba posJ. Pavle Radič je v eno urne m govoru pojasnjeval vsa politična in gospodarska vprašanja, ki so v neposredni zvezi s sedanjo politično situacijo. Sprejeta je bila nato zelo obširna resolucija, ki naglasa:
Govor predsednika hrvatskega seiiaškega kluba v narodni skupščini g. Pavla Radrča dne 7. marca t. !. popolnoma odobravamo in sprejemamo.
Popolnoma odobravamo, kar ?e bilo v sknpščlni izjavljeno, osobito konec govora Pavla Radica, Uj naglasa, da je izjava popolnoma v zver! in soglasju predsednika HRSS g. Stjepana Radiča.
Resolucija dalje veli, da vodi-teflji hrvatskega seljaštva zbrani na tem občnem zboru vidijo v tej izjavi popolno jamstvo, da se politika HSS v bodoče razvija brez vsakega kolebanja uspešno in prevdarno v začrtani smeri.
V tretji točki resolucija pravi:
Radi zadnjih političnih dogodkov in prilik na Hrvatskem m mogla biti sklicana formalna seja glavnega odbora, nfti ne reden strankin zbor. Danes zbran? zastopnik! HSS se smatrajo za pooblaščene iziaviti. da niti hrvatsko narodno zastopstvo niti HSS »ista Imela, nimata m ne bodeta imela nikakih zvez in odnošajev s seljaško in-temacijonalo v Moskvi. Postopanje Stjepa-na Radiča napram Moskvi je treba tolmačita kot moralne privatne simpatije hrvatskega naroda do ruskega seljaškega naroda. Formalno preklicujemo Radičevo privoljenje za vstop v seljaško iuternacijonalo, ker smatramo za prvo svoio narodno dolžnost, da z ničemur ne otežkočamo velikega dela narodnega sporazuma in končne ureditve vseh naših odnošajev. da tako pripo-moremo, da postane naša država uvaževa-
Komunisti pripravljajo demonstracije za 1. maj.
— Zagreb, 27. aprila. (Izv.) Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu ie znova opozorilo na prepoved vseh shodov, manifestacij in obhodov povodom delavskega praznika 1. majmka. V zvezi s prepovedjo komunistične in delavske proslave na 1. majnik so policijski organi te dni izvršili mnogoštevilne hišne preiskave pri komunističnih voditeljih. Nekateri so bili aretirani, ker so pri njih ua-STi kempromitirajoč materijal. Policija je pil preiskavah dobila načrte za velike komunistične demonstracHe, ki naj bi jih delavstvo priredilo po vseh važnih industrijskih krajih na Hrvatskem, v Trbovljah in dragih krajih Slovenije.
MINISTRSKI SVET.
—■ Beograd. 37. aprHa (Izv.) Na ^«t>očm seji je ministrski svet izključno razpravljal o razdelitvi kvote in reparacij, ki 6o bile odkazane naši državi za mesec maj v znesku 2,610.000 zlatih maTk. Prometnemu ministrstvu je od tega zneska nakazanih 1,650.000 za nabavo tračnic, vojnemu ministru je nakazanih pol milijona mark, estaii »nesek okoli 245.000 zlatih mark se nakaže •privatnim osebam na račun vojne odškodnine. De) reparacijske kvote Je bil nakazan tudi o&talUn ministrstvo«;
nt iaktor evropskega miru, napredka iti s\o boae, kar žele v^e zapadne, prodvctÖene in svobodne demokracije. Stanje V naši državi naj bi odgovarjalo intenci:ahi aaSJÜi velikih zavaznikov, kateriiTi smo za njih veliko i;; nesmrtno ticlo našega osvobojen* iu ujedlnjcnja dolžni. di< urecUmo svoje notranje politična živijtnje na načelih svobode ia socialnega napredka, na načelih de-EDokracije fa narodne suverenlteie.
Snoči po kongresu ie odpotovalo 20 oa< rodnih poslancev HSS s Pavlom Ratličeii na cetii v Beograd. Osiali potujejo dane.-.
Zagrebško policijsko ravnateljstvo te znova prepova-aaio -Slobodni tlom., ki i« bil dovclieu pretekli teden. Prepoved iuo-fcivj ravnateljstvo s tem, da je bilo polic&i •-vljeno izdajanje popolnoma novega h'sk. Ker se je pokazalo, da j Slobodni dom- pj nov list. da nima novih lasuiiko^ in ure-cW-kov, ie prepoved uLemeljena. Poiiciji je bii# naznanjsjio, da ^Slobodui dorn*: ue bo nikdar cmenjal HRSS. Nasprotno je zocV;-izdaja »Slotadnega doma«, ki »tima aiti šte-viike niti letnice, trniogo govorila o pred-sechrJka HRSS St>epanu Radicu. kakor da HRSS še večino obstoja iu da ie Radič dja te organzaeije.
.....■ i——— m iii»—n »a« ————tmmi
orzna porocila-
Ljublja&ska borza.
LESNI TRG Smrekov! oziroma ielovi hlodi od 2* cm premera naprej, 4 m dolžine, fco naknadna postaja, 8 vagonov: denar 230, bla-go 230, zaključek 230; remeljni 7S-78, 95-9$ 33-7S, 4 m dolžine, inonte fco meja: deaai 600; bukovo oglje, la, ico meja: 1 vagon* denar 114, blago 114, zaključek 114 žitni trg.
Pšeniea avstralska par. Ljubljana bla go 470; otrobi iJšeni^čTii tleb. par. "Ljubljana, bi. 220; otrobi pšenični drobni par. Ljublj. 3^0:   koruza, sobota,  iirompt.na fco. Ljub ijajia bi. 220: oves mafcadon. oris. foo. vaö Ljubljana denar o30, blago i545.
Efekti: 2 in pol odstotna državii^ remta za vojno škodo, denar 160, 7 odssof. in v est. pos. iz 1. 1921, blago 61 ji, Coljs-k« posojilnica d. U., denar 210, biaj?o 212, Ljub-lianslca kreditna banka, denar 217, Merkan-tilna banka, denar 13i«. blago 125, Prva hr-vatska štedicr.ica, denar 8iK), blago Sui Kreditni zavod, denar 190, blago ^iK), Strojne tovarne in livarne, blago 135, Trbovelj ska premogokopna družba, denar 3*1, Mu« go 390, Združene papirnice, denar 100. blago 116, Stavbena družba, denar 265, blag« 2-80.
Zsgreb&ka borza.
Dne 27. aprila. Spreieto ob IS.
Devize:   Curih 12.01—12.11, Pratjs 183.0«—186.0S, Pariz  320.50—325.50, New-york 61.58—62.58, London 298.185—301.185, Trst 253.75—256.75,   Berlin 14.895, Valute: dolar 60.90—61.90 Efekti :   7  odstotno  invest. posodi* 1921 61.50—62.50, 2 in pol odstotna državne rente za ratnu štedu 160—161.50, Ljubljanska kreditna 230—235, Centralna banka J5—16,    Hrv. eskomptna ba«ka 105--I0v Kreditna banka, Zgb. 305—110. Hipotikwaä banka 59—60, Jugobanka 97—96, Praštedb ona 800—805,   Slavonska    banka 70—*' Eksploatacija 46, Drava d. d. Osijek 1Ö5. Žečerana, Osijek 557)—5S5, isis d. d. 46. Nihag 45—50. Gut m an 380—425. Slavec 162, —.—, Slavonija 54—55, Trbove&sk« 385— 390, Union, paromliu 350, —.—.
Inozemske borss.
—. Curih, 27. aprila. Borza: Beograt 8.30. Newyork 516, London 24.90, Paris 26.725. iMilan 21.13, Praga 15.325, Düna] 0.00727.
— Trst, 27. aprila. Borza: Beograd 39.15 —39.25, Pariz 126.50—127, London 117.40-* 117.60, Newyork 24.38—24.42,   Praga 72-4 /2.50, Dima j 0.03425—0.034725
Stran S.
f
i t
»SLOVENSKI  NAROD« dne 28. aprila 1925.
Siev. 95.
Konference o vladinem delom em programu« — Pogajanja z Italijo se pričetkom maja nadaljujejo. — Uka z o izpopolnitvi
▼lade danes podpisan«
* ^ Beograd. 27. aprila. (Izv. Ob $230.) V notranji politiki živahno. Danes dopoldne so v vladi bile neprestane konference in posvetovanja. Ministrski predsednik g. Nikola Pašlč je direktno je vojega stanovanja priSel v narodno »kupSčino. kjer se je nekaj časa posvetoval z radikalnimi poslanci Za danes
S1 b 16. popoldne je definitivno sklicana eja radikalnega kluba. X Ministrski predsednik ar. Pašič je za tem v ministrskem predsedstvu sp : jemal resortne ministre in ugledm ooii-tike. Nad eno uro je konferiral s skupščinskim predsednikom Markom Tril-iovicem. Ta je potem Vašemu ciopisni-in izjavil, da so se razgovori tikali •jutrišnje seje narodne skupščine in na-4aljnega vladinega delovnega programa. Ce bo danes novi stanovanjski zakon s poročilom gotov, v kar skupščinski predsednik dvomi, bo takoj jutri na dnevnem redu skupščine. Drugače jutri narodna skupščina voli razne parlamentarne odbore, tako; 1.) za invalidski zakon, 2.) za zakon o sodnikih. 3.) ■za zakon o organizaciji sodišč in 4.) za zakon o državnih pravdnikih.
Ministrski predsednik |e danes dopoldne sprejel italijanskega poslanika s. Bodrera, s katerim sta dal! časa kon-ierirala glede nadaljevanja jtigosloven-sko-italijanskih pogajanj. Poslanik g. Bodrero ]e pri ministrskem predsedniku Interveniral, da se naj pogajanja z Ita-
lijo v Firenzi čirnpreje obnove In končajo. Po tem sprejemu sta ministrskemu predsedniku poročala zunanji minister dr. Ninčlč In načelnik naše delegacije dr. Riba? o dosedanjih rezultatih firen-ške konference. Vse kaže. da se ta konferenca obnovi in nadaljuje pričetkom meseca majnika.
Vladni in pogflčui krogi pričakujejo? da odide danes kmalu popoldne ministrski predsednik g. Nlkoia Pašič na dvor. Sedaj opoldne se je g. Pašič namreč sestal z ministrom in sovodi-teljem Narodnega bloka g. Svetozarjem Pribičevičem. Konferenca obeh še traja. Po tej konferenci sledi Pašičeva avdi-jenca. Ni izključeno, da danes popoldne Nj. Vel. kralj Aleksander I podpiše ukaz o popolnitvi vlade Narodnega bloka. Novoimenovani ministri bi bili nato takoj zapriseženi, tako da se predstav! jutri kompletirana vlada narodni skupščini.
Minister trgovine m industrije dr. Gjuro Šurmln bo imenovan za državnega svetnika. Tudi minister brez port-felja dr. Mate Drinkovič bo najbrže imenovan za državnega svetnika.
Zakonodajni odbor danes ni raz-oravljal radi bolezni ministra Marka Gjuričiča. Predsednik zakonodajnega odbora Ljuba Jovanovič je na današnji seji sporočil, da je uglednemu članu narodne skupščine g. Ljubi Davidoviču umrla hčerka edinica.
Političen preobrat v hrvatskem trgovstvu.
Zagrebški zbor • — Trgovski kongres.
m» Zagreb. 27. aprila. (Izv.) Zagreb 1© ^W včeraj pod vt*eom vehlcih javnih, prfcre-aftev obenfli zborov te kongresov. Ti eo Imeli deloma politični, deloma izključno gospodarski snaöaj.
Ob 9. dopoldne Je trii bre* vsakth posebnih cvečanoeM otvorjen fagrebSki zbor. TIbor je kratko otvorit 5 primemrm govorom predsednik g. Pravedan. Svečani otvoritvi eo prisostvovali češkoslovaški poslanik g. Jan šeba. romunski poslanik g* Bmandl, poljski po slan rk g. Okenski! In avstrijski poslanik g, Hoffingar, ki so v ta namen prispeli iz Beograda, dalje zastop-afld sreneralnüi konzulatov V Beogradu, ka. toor tndi ves konzularni zbor v Zagrebu. — Tlado je xastopal pri otvoritvi trgovinski minister dr. äurmin v spremstvu od delnih načetofkov dr. Todorovfoa in dr. Krpana. Prisotni eo bHi dalje volikt župan dr. Bue-«xjn. armljski general Tucakovie z genera-jtam Srečkovlčein in TTzun Mirkovleom.
Včerajšnji oWsk zbora cenijo na 30 (5-
V »borni dvorani »a Markovem trgu & bil včeraj ob 11. dopdllne otvorien fcon-gre« Jugoslovenskili trgovcev. .7© to prvi kongres trgovcev kraljevine SH3. Kongres j& otvorfl predeednlk Zve.se hrvatskih, tr-
govcev Grünwald. pozdravljajoč trgovin, skega ministra dr. Surmina, velikega župana dr. Zuccotna m ostale zastopa i ko državnih oblasti. Na kongresu je zastopanm 51 trgovskih organizacij s 156 delegat!, iz Slovenije so bili zastopani najvažnejši trgovski centri: Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Brežice m Ormož.
Prvi dan kongresa jo pokazal zelo važno in razveseljivo dejstvo. Značilno je, da so vsi govorniki ob otvoritvi kongresa na-glašali enotnost kraljevine SHS In da so govorili v državotvornem smislu. Vsi govori so podčrtavalj nujno potrebo, da naj se trgovski kregi osvobode strankarske politike, ki so jo doslej preveč gojili. Manj politike, a več nmevönja za stanovska organizacije tn trgovsko intereee. Na ta način tnd: trgovstvo zelo prrporoore b končni konsolidaciji države. Hrvatsko trgovstvo nviöeva, da je prospeh trgovine omogočen z ureditvijo države in s pomočjo resne stanovske organizacije, k! naj obsega vse ozemlje naSe kraljevine.
GRSKO-JUGOSLO VENSKA ZVEZA.
- Beograd, 27. aprila (Izv.) V slavnostni dvorani palače zunanjega ministrstvu se danes ob 16. popoldne prično ofici-jejna pogajanja med Qrsko im našo kraljevino za sklenitev prijateljske zvezne m vojno-obrambne pogodbe. Prvo sejo otvori na svečan način zunanji minister dr. Ntn-čič s primernim govorom. Pozdravu našega ministra odgovori šef ^rške delegacije poslanik Kaklamanos,
Pismo iz Prage.
Pošet Pollakov v Pragt. — Povrettefc min. predsednika Svetile in delo za pomladansko zasedanje poslanske zbornice. — Koalicija v novi krizi. — Zborovanje senata in nemška nedoslednost. — Proces proti Rychteri in Pruska. — 70 letnica prof. aniv. dr. Zobatega, — Prevodi
BoljšajoC! se vzajemni odnosa j i med našo republiko in Poljsko so bili dokumentirani s posetom društva slovanske kulture in njegovih prijateljev ie Poznanja In iz Krakova. Odposlanstvo nad sto oseb je prišlo v Prago za velikonočne praznike, da spozna zgodovinske znamenitosti Prage, in deležno je bilo tu zelo prisrčnega sprejema. Ob tej priliki so se vršila tudi praktična češkopoljska posvetovanja z našimi delavci na znanstvenem, umetniškem, 3dravniškem, novinarskem, turističnem polju itd.; iz teh posvetovanj je izšla izjava, pozdravljajoča uspeh dosedanjega pogajanja med češkoslovaško in poljsko vlado in priporočajoča poglobljenje trgovskih stikov z ustanovitvijo posebnih trgovskih zbornic v Varšavi in v Pragi, pomnožen Je kulturnih vezi, da bi se skrbelo na šolah za priučevanje poljskega jezika pri nas in češkoslovaškega v Poljski, zlasti pa je bila povdarjena potreba za ustanovitev redne stolice za Češkoslovaški jezik 5n kulturo na varšavski univerzi Sestavljen Je že odbor z nalogom, da skliče poljsko-češki sestanek najbolje v Varšavi na jesen 1925. Ta poljski obisk je bil primeren in uspešen uvod h končnemu razgovoru in podpisu češko-polj-ske pogodbe, v katero svrho se baš te dni minister dr. Beneš mudi v Varšavi.
Ministrski predsednik Svehla se je po desettedenskem bivanju na jugu zo-let vrnil v Prago in prične v kratkem opet uradovati.   Dela bo imel dosti, er je treba pripraviti program spom-danskega zasedanja.   Po dosedanjih spozicijah ima biti zbornica sklicana i dan 5. maja. Toda ali ostane ta ter-in, je vprašanje, ker se prav v po~ dnjih dneh pričenja zopet v notranji iitiki zatemnjevati obzorje. Koalicija 3  bliža, oovj krizi vsled soora radi
iz   slovenske literature.
V Pragi, 23. aprila.
uvedbe zcmijedclskih carin. Republikanski zemljedelci se trudijo za njihovo uvedbo, soc. demokratke pa so odločno proti nji, izjavljajoč, da bi se vsled carin podražila moka, vsled česar bi pozicija soc. demokratov pri prebivalstvu trpela škodo.
Republikanski klub senatorjev se je posvetoval 22. t. m. o situaciji, pro-vzročeni po tej Iatentni krizi zbog carinskega vprašanja, ki se bliža akutnemu stadiju ter je po pojasnilu ministra Hodže in obširni debati coglasno odobril ministrovo stališče in izrazil nemož-nost kakršnekoli izpremembe.
O soc. demokratičnih ministrih se razglaša, da podajo demlsijo, ako vlada obnovi carino na žito in moko z vladno naredbo. Soc. demokratje izražajo, da bi po njihovem odhodu iz vlade še dalje poslovala vlada, sestavljena iz ostalih štirih koalicijskih strank, oni pa bi pozneje, ko bi se izoblikovale ugodnejše razmere, zopet vstopili v vlado. Toda s tem načrtom se nočejo sprijazniti ostale koalicijske stranke in izražajo očitno svoje nesoglašanje ž njim, zahtevajoč, da se izpolni program koalicije kot celota. Grozi se tudi z novimi volitvami; tako sklicuje republikanska zemljedelska stranka na 29. t. m. sestanek vseh tajnikov stranke, kar je signal za volilne priprave. Treba pa uvaževati. da se nahaja naša narodna skupščina že v poslednjem letu, v šestem, sedanje svoje sestave in da obstoji trdna volja, da sc ji ne napravi nikakega nasilnega tn predčasnega konca, da bi bilo očitno, kako so tudi v tem pogledu pri nas razmere konso-Üdirane. Razrešenje situacije bo zelo težko, toda vendar se lahko upa, da prevlada smisel za celodržavne interese nad  interesom   soc. demokratične
Stanki
Senat se je sešel na dve seji, v katerih je bila sprejeta po referatu prof. dr. Horačka osnova o češkoslovaški narodni banki in poobiastiluj zakon za prevzetje državnega jamstva /ai posojila osrednjih elektrarn v Pragi. Nadalje se je razpravljalo o fnterkonfesijo-nalnem zakonu. Pri razpravi o narodni banki je vzbudilo pozornost postopanje Nemcev, m sp se, čeprav varujejo pasivnost, ucicie/:ili debate, ker se jim je to zdelo ugodno. Nikakor se ne taji, da vstrajajo v pasivnosti, toda od slučaja do slučaja jo opuščajo, kar je sicer prilično stališče ali malo dosledno.
Pred volilnim sodiščem se jc pričela 23. t. m. razprava preti posl. Rychteri in sen. Prašku. Republikanska zemljedelska stranka je podala proti njima tožbo, ki se opira na dogovor obeh s politično stranko, kateri sta pripadala in napram kateri sta podpisala reverz, da sc s častno besedo zavezujeta, odpovedati se mandatu, ako ja pozove k temu izvrševalni odbor stranke. Obtožena sta, da sta ravnala nečastno. Obtoženca sta podala proti tožbi ugovore, in zlasti zavračata trditev, da bi bila delala nečastno. Na te ugovore je podala tožeča volilna stranka repliko. Proces bo trajal nekoliko dni.
Jeden najosprednejših naših učenjakov, profesor na Karlovi univerzi phil. dr. Jos. Zubaty je proslavil 20. t m. svojo sedemdesetletnico. Prot Zubaty je jezikoslovec svetovnega imena in polnih 40 let že deluje na naši univerzi, na kateri se je habilitirai za sta-roindijsko in primerjevalno filologijo. Pozneje se je bavil z baltsko filologijo in od nje prešel k slovanskemu jezikoslovju ter leta 1908. postal bohemist. Prihodnje leto je ustanovil v Akademiji ved »Sbornik filologicky« in leta 1916 časopis »Naše feč«, v katerem je širokim krogom znanstveno sicer, ali tudi lajiku razumljivo in zanimivo razkazoval znanstveno gojenje Jezika in učil pravilno izgovarjanje. Poleg tega je napisal celo vrsto strokovnih del in v svojih mladih letih obogatil našo literaturo s prevodi iz indijske poezije. Naši znanstveni krogi so ga počastili z največjim odlikovanjem, katero mu morejo dati, izvolili so ga predsednikom češke akademije ved in umetnosti.
Te dni so izšli novi prevodi iz slovenščine v češčino. To je posmrtno iz-danje pesniških prevodov iz Cankarjeve »Erotike«, Drag. Kettejevih »Pesmi« in iz Gradnikovih »Padajočih zvezd«. Izdanje je priredil prof. dr. Vojteh Mer-ka, ki je z Wqlkerjem, svojim učencem, sodeloval m ga opozarjal na privlačnost jugoslovenske poezije, da bi ga odvrnil od nagibanja k zapadnim literaturam. Prof. Merka, znan že po prejšnjih svojih prevodih iz slovenščine, je izdal sedaj tudi prevode Iv. Cankarja »Milan in Milena«, »Hlapec Jernej« (oboje v eni knjigi) in knjigo povesti, nazvano po prvi »Na usvite* (»Ob zori«). /. K. S.
Odnosa]' med radikali in
radicevci
m Beograda.
Razni časopUsG so v zadnjem času na-mtgaralL kakor da bi bil ppcra?rucn med radikali in radlčevci gotora etvar In kakor da b! bilo samo vprašanje najbližnje bodočnosti, da vstopijo rad'lösvcl v vladno večino in v vlado. Temu pa nI tako. Z ar-toritativne fn kompetentne strani v radikalni Btrankl ugotavljajo, da as nihče iz. med radikalov ne pogaja z radicevci In da zbog tega tudi ne obstoja noben sporazum in nobena pogodba med tema dvema stran, kama. Eden izmed najuglednejših radikalnih poUtJkov je izi&vil, da so vse vesti ra-dl6eveev in njim blizu stoječih listov o sporazumu podobne govorici onega ruskega vojaka, ki Je trdil, da bo postat carjev zet in da je stvar do polovico ža urejena, ker Je on za to in je treba še carjevega pristanka.. Dotlcnl ix>litik je kategorično na-glašal:
Dokler radicevci ostanejo v bloku takozvanega narodnega sporazuma in se-Ijaike demokracije in dokler ne izdajo podpisan manifest v smislu Narodnega bloka, dotlej ne more biti govora o nobenem kompromisu, na podlagi katerega bi radicevci mogli vstopiti v vlado!
Narodni blok ostane v celoti onoten in radikali ne bodo kvarili sporazuma s Sve-tozarom Pribičevičem, ki naj bi bi| položen na žrtvenlk po želji Stjepana Radl-Ča. Tej RadiČevI želji radikali ne ustrežejo nikdar!
Beda osnovne šole v Italiji.
Pred kratkim smo poročali o strašnih razmerah na osnovni šoli v Katebrtji. Službeno poročilo je označalo šolsko stanje za pravo mučeniStvo. Sedaj imamo pri rokah izvesrje šolskega društva v Milanu o obupnih razmerah na osnovni Soli v provinci. v mestu MIlanu je za šolo sijajno poskrbljeno in v hidustrijskih srediSSfh šola ne zaostaja za mestno, toda zunaj na deželi, na kmetih pa je šote prava pasterka. 40 % Šolskih sob |e preozkih ali premajhnih in sploh bi ne smelo služiti za Šolo, ker ni svetlobe, nI zraka m so nečedne. 55 •/• sol ima stranišča brez vode, poleg sotskeg* prostora, največ skupno s sostanovalci v poslopju. V 75 % občin ni nÜcakega sodelovanja med starši in učitelji. 50 % šol je bre/ iciovadrticc: otroci telovadijo, bo Jtlo*
STROJNI ODDELEK MUZEJA V MONAKOVEM. V tsdnji številki smo ;: stika muzeja od zunaj, danes priinašamo del njegove notranjosti.
peh, kjer so trdne, v mnogih učilnicah so stare ta zrezane. Zdravniškega pregledovanja otrok n: skoro nikjer. V kakem večjem kraju morajo služiti tri male sobe za štiri razrede; stranišča so tik sob, tako da je po leti neznosno, iiigiieae ni skoro nikjer. Razne učiteljice so poročale, da *e poslopje tako, da sc le bati, da se poruši zdajpazvla?, da ni vede in kadar je, je ne-
užitna, n: ventilacije, sobe so natlače ko. da }c čez eno uro bivanja v rJi-neznosen. Ni čudno, ako se otroci iz jo šole in ako cvete analfabets t v o. j sko Šolsko društvo si je postavilo n da odpravi te kričeče razmere. Ali bo lo . . . Narod je res kulturen samo t kadar prosveta zajame vse njesovc
Politične vesti
= »Slovencu« sc je zareklo. Včerajšnji »Slovenec« zaključuje svoj uvodnik o socijalnemO) vprašanju z vzklikom: *Imeli boste še priliko, da se prepričate, da je SLS stranka zatiranih in izkoriščanih slojev ljudstva!<•. »Slovencu« odgovarjamo, da te prilike ne rabimo, kajti že davno vemo in je ugotovljeno, da je SLS dejansko, kakor sama priznava, »stranka zatiraniii in iz-koriščanah slojev ljudstva«. Kdo zna namreč tako hudobno izkoriščati in zatirati ljudstvo, če ne SLS? Kdo straši to ljudstvo z nebeškimi kaznami, če ne vlaga svojih prihrankov v klerikalne kapitalistične zavode in banke? Kdo zatira izkoriščane sloje ljudstva, s tem, da prostovoljno ne izvede agrarne reforme velikih cerkvenih posestev v Sloveniji in na Hrvatskem? Komur pač socijalna vprašanja niso samo na jeziku, marveč tudi v srcu, bo šel in razprodal, če že ne razdelil posestva in omogočil tisočem ubogih seljaških trpinov pošteno, krščansko življenje! Koliko ironije in zlobe je torej v tisti predrznosti klerikalnega lista, ki si že upa jasno in nedvoumno namigavati, kako je SLS stranka zatiranih in izkoriščanih slojev ljudstva! Takega priznanja res nismo pričakovali . . .
= Na umiku! škandalozno stališče, ki ga je zavzel »Slovenec« napram bolgarskim dogodkom in ki jih je pripisoval politiki naše države napram Bolgarski, je razburilo tudi poštene vrste SLS. Zato se je moral »Slovenec« podati na umik. V včerajšnji številki pravi sramežljivo, da ni mislil direktno na Pašiča in našo državo, marveč samo na splošno gospodarsko in politično depre-sijo(!) v Bolgariji, ki da smo je krivi mi Jugosloveni! Naša država, ki se je od vsega začetka postavila na stališče absolutne ravnodušnosti napram Bolgarski in od katere zahteva le, da vestno izpolnjuje svoje mirovne obveznosti ter da se odreka Makedoniji, je torej po najnovejšem >Sloven cevem« zatrdilu kriva sama »gospodarske in politične depresije v Bolgariji!« Kakor da bi naša država morala skrbeti za politične in gospodarske depresije v Bolgariji, ne pa za nas same in za našo-pametno zunanjo politiko. »Slovenec« bi že moral vendar enkrat uvideti, kam vodi manija uničevanja vse naše države, zlasti pa zunanje politike! Naj bo patrijo-tičen vsaj v zunanji politiki, kritika naj mu ne bo kleveta, marveč nasvet!
= Na članek »Vojaki iz svetovne vojne«, ki smo ga priobčili v nedeliski Številki, nam poroča predsednik pri-pravljalnera odbora za ustanovitev »Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne« g. major M. C o 1 a r i č, da se neutemeljeni vsi očitki, nanizani v tem članku na naslov te organizacije, predvsem pa je krivična obdolžitev, da bi bila ta organizacija avstrijakantska. Nasprotno je res. To izpričuje zlasti točka 3. pravil, ki se glasi: »Namen SZV je gojiti prijateljstvo med člani, skrbeti za moralno, pravno in gmotno pomoč potrebnim članom, invalidom in sirotam padlih tovarišev, pospeševati dostavljanje spomenikov v čast padlih >-varišev .zastopati pravične interese Članov in utrjevati v slovenskem ljudstvu narodno fn državno zavednost« Dokaz, da organizacija, ki se snuje, ni avstroffiska, marveč eminentno rodoljubna, sta predvsem govora bivšega dobrovolica» seüai patra  A1 ij a n č i-
c a in majorja Colariča »sedaj sednika pripravljalnega odbora, k jih imela na lanskem sestanku na 1 j ah. Da se ta sestanek tudi letos na Brezjah, ni določil odbor, marv bilo tako sklenjeno na 1 a n s k e m du z ozirom na to, ker se letos vz; cerkev spominska plošča padlim ' kom, za katero so bili prispevki 2c nabrani. Organizacija je popolnoma politična, zato tudi ni res, da imeli v rokah pristaši SLS, ker so staši te stranke v pripravljalnem o m sami trije izmed devetih, ki p dajo drugim strankam.
= Klerikalna lastnina. Klerikale meljito ločijo dvoje vrst Jastnm: kle: no in kapitarstjčno lastnino. Zadnja U nina, proti kateri so nastopali v časi so bili hudi boijševiki in so propoved sociialni prevrat. To je bilo prva let svetovni vojni. Koliko hujsaknja pro: pitalizmu, proti zasebnemu gospodar proti lastnini. Vsa lastnina jim je bi!: grabi j ena,   naropana,   nakradena last Niso poznali lastnine, ki se nabira s dom in Žuljem, z varčevanjem in s nostjo.    Niso  upoštevali  rizika, ttz nezgod Jn drugih nevarnosti pridobi! življenja.   Vse drugačna merila pa r klerikalci, ko gre za njihovo lastnine gre na pr. za škofovo veleposestvo! In vi jo, da je ta kapital dober,   da po znanstvo in šolstvo, da Je namenjen kvi (v resnici pa politxnim ors:an;z;K SLS!). »Slovenec« piše, da ima naš r dober pravni Čut, ki ve, da se tuja la na ne sme kar tako odvzeti. Če pa s tuja lastnina po agrarni reformi odvz naj se odkupi. Tako da Čuti naš narod, dno: pred leti klerikalni boljševlškl d gosi irso tako Čutili, ko so poveličeval sko   revolucijo   ter   odobravali od\ zemlje ruskim veleposestnikom in sam nom brez vkakršne denarne cdškod Končno: Kakšna razlika obstoja med nom pridobljene zemlje ruskega veler stnika, grofa in tako dalje in pa med i nom, po katerem so se nekoč škofje i stili veleposestev?    Ali  nI   isri način grabljene lastnine? Zakaj bi se sedaj rala ta lastnrna odkupiti? Ali so to Inno škofi pridelali, naštedili? Da k cr-lastnina ie sveta in se mora v agran: fornem slučaju odplačati.   Ostala las: pa je grd kapitalizem!I
Ti
•a
pri-
Ibe*
i
rar:
u rt*
:na
o-
sc
e« o»
= Grof Albert Aponyi umrl. V dimpešti je umrl eden najbolj zn: madžarskih politikov grof Albert A ny i, ki je igral svoje dni veliko vi v madžarskem političnem življenju, je eden najbolj šovinističnih Madža Njegov ideal je bil, da čim preje madžari vse nemadžarske narodnos predvojenski Ogrski. Bil je opetov minister. V koalicijskem kabinetu \ kerle je izdal leta 1907 zloglasni i ski zakon, ki je takorekoc odpravil nemadžarske šole na Ogrskem, in zval vihar ogorčenja med vsemi madžarskimi narodnostmi. Svojega vinističnega mišljenja ni predrug; niti po prevratu. Sanjal je še ved nt b vzpostavitvi predvojenske Madžara i. Temu svojemu mišljenju jc dal izrrza še na zadnji skupščini Lige narodov, kjer je zahteval razveljavijenje tria-nonske mirovne pogodbe ter vzpostavitev Madžarske v onih mejah, ki iih je imela pred vojno. Aponyi je bil v sedanji Madžarski vodja Iegitimističnc stranke, ki priznava za legitimnega madžarskega kralja Kariovcga sina Otona. Z njim je legel v grob eden naf-zagrizenejših in radi svojih intirrnil1 zvez z angleškimi in francoskimi državniki eden najnevarnejši sovražnikov slovanskih narodov-
«tev 95
»SLOVENSKI  N A R O Uc dne 28. aprila 1925.
jsiran 3
SOFIJSKA KATEDRALA SVETE NEDELJE po eksploziji peklenskega stroja.
rho-vajenUKo razstavo u Ljubljani
Sprevod vajencev iz vseh krajev Slovenije. — Ude^žba 7000, — Svečana otvoritev razstave na velesejmišču.
Pred otvoritvijo.
Prva razstava obrtnih vajencev v Ljubljani. Moč in napredek obrti v Sloveniji kljub težkočam in oviram radi velike gospodarske krize, ki vlada povsod in tad; v Sloveniji. V marsičem je razstava pravi odraz naših obrtnih prilik in obenem tolmač položaja slovenskega obrtnika. S po-vdarkom moramo tu omenjati nujno potrebo, da se obrtno nadaljevalne in druge strokovne šole v Sloveniji podržavijo, kar Je tudi v svojem pozdravnem govoru podčrtal predsednik prireditvenega odbora g. Engelbert Franchetti.
Iz vseh krajev Slovenije so se včeraj dopoldne začele zbirati v Ljubljani armade čilega obrtnega naraščaja. Prišlo je v Ljubljano, da ne pretiravamo, nad 6000 obrtnih vajencev in to skoraj 2500 samo Iz mariborske oblasti, ki se na razstavi prav častno reprezentira, tudi so vajenci iz štajerskih industrijskih krajev razstavili zelo Hčne izdelke. Splošno pozornost so vzbu-jab' izdelki strugarskih in ključavničarskih vajencev delavnice državnih železnic v Mariboru, ki so razstavili predmete precizne mehanike. Prvikrat se v Ljubljani pojavljajo trdi naši bratje Iz Prekmurja. Na razstavo je prišel v lepem številu obrtni naraščaj iz več krajev Prekmurja, tako iz DoL Lendave.
Radi slabega vremena in zamude vlakov se je svečana otvoritev razstave zakasnila za eno uro Ljubljanski vajenci z mojstri na čelu so dopoldne priredili na glavnem kolodvoru iskren sprejem doš^lnt tovarišem iz Štajerske in ostalih krajev ob zagrebški železniški progi. Iz Zagreba samega je prispelo vajencev pod vodstvom gg. učiteljev V e r e š a, Božiča in Horvata. Na kolodvoru so došle sprejeli: predsednik glavnega razstavnega odbora g. Engelbert Franchetti, zastopnika Trgovskoobrtne zbornice svetnika g Jakob Zadravec iz Sredšča in g. Fran Starz iz Ljubljane, član gerentskega sveta ljubljanskega g. Anton Likozar, organizator dolenjskega obrtništva g. Frip O g r i č in drugi. S polurno zakasnitvijo je najpreie prispel na kolodvor posebni mariborski vlak, okrašen z zelenjem. Došlo je impozantno števMo vajencev in udeležni-kov, tako: iz Maribora 400 vajencev pod vodstvom nadzornika in vodje obrtnonada-Ijevalnih šol g. Finka in načelnika Splošne zveze obrtnikov g. Frana B u r e Š a, iz Ptuja 100 pod vodstvom šol. upravitelja Josipa G o r u p a, iz Celja 250 z vodjo obrtnonadaljevalne šole g. S e r a j n 1 k o m, Iz Ormoža 56 s šol. upraviteljem Raiš-pom. z Središča ob Dravi 66 z učiteljem Vittorijem. dalje so prišli v velikem številu vajenci iz Trbovelj, Žalca, Šoštanja, Pro-valj, Šmarja pri Jelšah, Sv. Lorenca na Pohorju itd. S tem vlr-kom so prišli dalje vaienci iz Zagorja ob Savi, Litije ;n drugih ob progi ležečih krajev. Z zagrebškim vlakom so prihajali poleg zagrebških vajencev in vajenk vajenci iz Krškega, Brežic, Sevnice itd.
Velki sprevod, ki se je nato formiral po raznih krajevnih skupinah, tako po^g omenjenih mariborskih dalje iz ljubljanske oblasti: Novomesto, Krško, Šmartno p-i Litiji, Zagorje ob Savi, Kamnagorica, Železniki, Horjul, Jcsence, Žiri Bled, Vrhnika Ribrrca, Mengeš in Domžale, Logatec, Vič, Št. Vid nad Ljubljano, Kočevje, Križe pri Tržiču, Tržič. Dol in v lepem številu tudi Dol. Lendava, je z dvema mladinskima, godbama odkorakal po glavn:h ulic?h d~ vladne palače, kjer se je prklonila iz treh obrtnikov in treh vajencev obstoječa depu-tacija velikemu županu z. dr. Vilku B a 1 -t i č u kot pokrovitelju obrtnovaienške razstave. Za tem je sprevod odšel k svečani otvoritvi na velesejem. Otvoritev se je vršila opoldne.
Otvoritev razstave.
Gospod Engelbert Franchetti je po razvrstitvi veličastnega sprevoda vajencev pred rastavnima pavilijoni — Zagrebčani so bili tik pred otvoritvenim pavih" jonom — v imenu načelstva Zveze obrtnih zadrug in v imenu glavnega odbora za prireditev razstave vajeniških del pozdravil prisotne zastopnike državnih oblasti in vseh javnih korporacij, poudarjajoč v svojem govoru:
O pomenu in namenu prireditve, ki je prva te vrste izza početka naše mlade države, nI potrebno posebe govoriti. Zadostuje poudariti samo dejstvo, da ima ta prireditev važen moralni in vzgojni namen. S j
to prireditvijo je pokaza'o slovensko obrtništvo, da je naša mladina, naš obrtni naraščaj, k} tvori jedro za krepkejši in zdravej-š) razvoj onega stanu, kateremu so po njega Številnosti in gospodarski važnost) namenjene nafvažne*še naloge naše države, s smotrenostjo pripravljeno za te v!soke naloge in da nam so uspehi te priprave zato najboljše jamstvo.
Na napredek našega ncrašča?a je obrnjena pozornost celokupnega obrtništva, od n**ega odvlsl usoda nove obrtniške generacije, zato mora biti dolžnost države, pa tudi naša nah-eča dolžnost, da posvetimo vzgoji mladine največjo pažnjo in pozornost, da ji nudimo polikor mogoče dovršeno strokovno izobrazbo. Potrebni so zato v prvi vrsti najožji stiki med vaienci in mojstri na eni strani, na drugi strani pa med za to poklicanimi obrtnimi orsan:zac?jami. Za poglobitev takih stikov so pa razstave vajeniških del najboljše sredstvo.
Naglašajoč dalje, da so razstavljeni predmeti res izdelki vajencev, katerim je potrebna temeljita teoretična izobrazba na obrtnonadaljevalnih šolah je g. predsednik povsem smatral, da je zlasti naglašal nujno željo slovenskih obrtnikov po sistemizaciji te izorbazbe. Poudarjal le, da je v prvi vrsti poklfcana država, da posveti vso svojo pozornost obrtnonadaHevalnim in strokovnim šolam, da jih finančno podpre in bi bilo najbolje, da se obrtnonadaüevalne in strokovne šole podržavijo.
Nato je g. p-edsednik v svojem govoru omenjal one činitelje, ki so predvsem finan-cijelno podprli prireditev. Gre pred vsem zasluga Ministrstvu trgov?ne In Industrije, oddelku v L:ub!*ani, Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani in Obrtni banki v Ljubljani, katerim bodi s tega mesta izrečena najtoplejša zahvala. Izreči mi je pa tudi posebno zahvalo vsim vodstvom in učiteljem oubrtno - nadaljevalnih šol in vsem načelstvom obrtnih zadrug v Sloveniji, ki so našli za to prireditev pravo razumevanje in so s svojim trudom in svojo požrtvovalnostjo pripomogli do tako velike udeležbe vajencev in mojstrov.
Gospod E. Franchetti se je končno v toplih besedah zahvalil prometnemu ministrstvu za vozne olajšave in dalje vsem samostojnim obrtnikom, ki so, zavedajoč se velikega pomena današnje prireditve, dovolili svojim vajencem čas, materijal in orodje, da so se mogli razstave udeležiti in ki so s svojo lastno poržtvovalnostjo pripomogli do izgotovitve mnogih krasnih razstavnih predmetov.
Pozdravljajoč vse odločilne činitelje v državi, zlasti velikega župana g. dr. B a 1 -t i č a, je g. Franchetti predlagal, da razstava vajencev odpošlje Nj. Veličanstvu tole vdanostno brzojavko:
»Pri otvoritvi razstave vajeniških del v Liubljan! zbrani zastopnik! in gostje iz vseh delov naše kraljeviine pošiljajo Vašemu Veličanstvu vdanostne pozdrave In zagotovilo svoje neomajene vdanosti in zvestobe«.
Na predsednikove vzklike: »Živel kralj Aleksander! Živela kraljica Marija! Živel prestolonaslednik Peter!« je zbrani obrtniški naraščaj iz tisočerih grl vzklikal: »Živel! Živel Peter!« Godba je nato zasvirala državno himno.
Predsednik ljubljanskega velesejma g. Fran B o n a č je kot hišni gospodar pozdravil obrtni naraščaj, želeč mu najlepših uspehov in procvit slovenskega obrtniškega stanu. Res je, da je nastala splošna kriza, toda pozdravljati je treba požrtvovalno stremljenje  mladega  obrtniškega naraščaja.
Govor Fr- Bonača*
V imenu predsedstva Ljubljanskega velesejma in kot kučegazdi naj mi bo dovoljeno, da najiskreneje pozdravim prireditelje te razstave, naše požrtovalno obrtništvo in njega naraščaj — mlade razstavljalce.
V veliko radost mi je, da se vrši ta velika razstava kot prva te vrste v Jugoslaviji baš v prostorih velesejma, ki zopet prednjači pred drugimi institucijami te vrste.
Z industrijo in trgovino se nahaja rudi obrt v veliki stagnaciji in akutni denarni krizi. Izdatne pomoči nimamo pričakovati od nikjer, če si ne pomoremo sami z naj-intenzivnejšim delom in organizacijo. Baš to je »napotilo voditelje našega obrtništva, da so priredili in organizirali veliko razstavo vajeniških del, da vspodbube obrtniško mladino k vstrajnemu in kvalitetnemu delu. Naše vrste je treba izpopolniti in v dogled-ncm času mora stopiti na naša mesta naša
mladina z delom v procvit narodnega gospodarstva in v boj za obstanek.
Prijetna dolžnost mi je zagotoviti, da je institucija velesejma vedno pripravljena z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpirati naše obrtništvo in njega razvoj.
Veliki vajenski razstavi naj sledi kmalu razstava mojstrskih del. ki naj prinese razstavljalcem ne samo moralne, marveč tudi materijelne uspehe.
Z željo, da razstava Čim sijajnejše izpade, kličem: »Živelo naše vrlo jugoslo-vensko obrtništvo!«
Veliki župan g. dr. VMko B a 11 i č je v jedrnatem govoru omenjal, da je na tem prostoru (veliki sejem) pokazala naša trgovina, industrija in obrt že jako lepe uspehe, tu se je pokazalo, kako se stopnjema dvigajo panoge našega narqdnsga gospodarstva. Tudi naš obrtni naraščaj je danes lepo dokazal, kako umeva svojo veliko nalogo in da stremi k velikim ciljem. V besedah toplega priznanja je omenal delo agjl-nega predsednika Zveze obrtnih zadrug in danes je obrtnemu nara?čahi data lepa možnost, da pokaže, kaj se je naučil v svoji učni dobi. Na lepi razstavi v toplih in iskrenih besedah čestita predsedniku in ostalemu načelstvu Zveze obrtnih zadrug in pripravljalnemu odboru ter s tem slovesno otvar;a razstavo.
Po končanih otvoritvenih govorih so si zastopnik državnih oblasti in javnih korpo-raeü. kakor tudi zastopniki vseh obrtnih or-ganfzacK fcn*«ior."»fHri*n ogledali krasno In zelo zanimivo razstavo.
Na razstavišču je takoj začelo živahno vrvenje. Ves dan so vajenci in osta'o ob-c'nsrvo trumoma posečali razstavo ter se divili mars'katerfrn, res z vso marljivostjo in ljubeznijo izdelanim obrtniškim predmetom.
Pred razstavmmi paviljoni se Je zbrala velika armada vajencev. Svečani otvoritvi razstave so prisostvovali zastopniki državnih oblasti in Javnih korporaeü, kakor tudi zastopniki raznih gospodarskih in
obrtnih organizacij. Prisotni so bili: veliki Župan dr. Vilko B a I 11 č, ljubljanski kne-zoškof Anton Bonaventura Jeglič, ge-renta ljubljanske mestne obč:ne gg. Dinko Puc m Anton Likozar, češk^s^vašk gen. konzul dr. O. B e n e š, avstrijski generalni konzul dr. S t r a u t z, belgijski konzul g. Milan Dular, portugalski konzul g. StrucelJ in konzu'arni atašeii ostallh konzulatov. Od ostalih državn h oblasti so bili prisotni načelnik oddelka za trgovino in industrijo dvorni svetnik dr. Rudolf Mam načelnik za kmetjstvo svetnik Ivan S an c in, načelnik prosvetnega oddelka dr. Pavel P e s t o t n i k, za delegacijo ministrstva financ višji finančni svetnik M. S p i n d 1 e r. Trgovsko obrtno zbornco so zastopali: predsednik Ivan Knez, podpredsednik Jean S c h r e v, svetnik J?kob Zadravec in svetn»'k Fran Ks. Stare, kakor tudi tajniki: dr Viktor M u r n i k, Ivan M o h o r i č, dr Ivan P1 e s s in dr. Pretnar. Za zvezo industrijcev Drago in Hribar, za g^st l-ničarsko zadrugo g Fran Kavčič in zi gremij trgovcev I. Josip Kavčič.
*
Popoldne je bila v prostorih gremijev na Aleksandrovi cesti dve uri traTajoča anketa, ki so se je udeležli zastopniki obrtnikov m v velikem številu učiteljstvo obrtno nadaljevalnih šol. Anketo je otvcril predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Engelbert Franchetti. Dvorni svetnik dr. Rudolf Marn le nato vodil razoravo o vseh perečih in aktualnih vprašanj*h ki zadevajo v materijalnem, moralnem in intelektualnem oziru obrtniški stan. Mnogo govorniki so inlcijativno sprožili razne predloge, k; naj bi se uresničili v svrho pnvzdi-ge obrti v Sloveniji. Na predlog g. Fran-chettrja se Je izvolil ožji o^b^r obrtnkov In učiteljev, ki ima izdelati praktične in strokovne resolucije.
V Narodnem domu je b'la koncertna zabava z godbo dravske divizije, ki Je bila proti večeru prav dobro obiskana.
Slovenija na] pride pod Hrvatsko ?
Država se naj razdeli v Srbijo in n?j bVe samo: vojska, zunanje
Radireva spomenica kralm, — Hrvatsko- — Skupne zadeve bi
stvari in
V političnih krogih se vzdržuTe vest, da je Pavle Radič ob priliki svoje av-dijence predložil kralju Aleksandru spomenico, ki vsebuje načrt za revizijo vidovdanske ustave. Po tem načrtu se radičevci odpovedujejo svoji prvotni zahteva, naj se revizija ustave izvrši na temelju zgodovinskega hrvatskega državnega prava, in zahtevajo, naj se država preuredi na dualistični podlagi po vzorcu stare Avstro-Ogrske. I'ra'jevi-na Srbov, Hrvatov in Slovencev bi se naj spremenila v — Srbohrvaško. Državno ozemlje bi se naj razdeli'o v dva dela: v srbsko in hrvatsko polovico.
Meja med obema polovicama bi naj tekla: Od Bosuta v Sremu ob Sivi do izliva Vrbasa, ob Vrbasu navzgor do Vakufa in od tu preko Prozora v dolino reke Neretve, vzdolž te reke do njenega izliva v morje, tako da bi v Dalmaciji pripadala Srbiji Dubrovnik in Kotor. Hrvatski pa Split In Šibenlk.
Po tej delitvi bi pripadal Srbiji ves Srem do Bosuta. Bosna in Hercegovina med Drino, Vrbasom in Neretvo s Sarajevom,   Mostarjem in Tuzlo, vsa
železnice«
Vojvodina, vsa Srbija, vsa Makedonija s Sandžakom in iu?na Dalmacija do Neretve, Hrvatski pa vsa Hrvatska in Slavonija razen Srema vzhodno od Bosuta, Bosna zapadno od Vrbasa, Hercegovina in Dalmacija zapadno od Neretve in vsa Slcvenlja.
Hrvatska bi naj bila v finančnem oziru popolnoma neodvisna. Med Srbijo in Hrvatsko bi bila skupna samo vojska, zunanja politika in železnice.
Radičevci zatrjujejo, da je kralj sprejel to spomenico z največjim zadovoljstvom in da so baje tudi radikali naklonjeni brvatsko-srbskemu sporazumu na podlagi t?ke razdelitve interesnih sfer.
Kaj pa Slovenci? Ali bi bili ti zado-voMni, da se njih ozemlje kar meni nič tebi nič priklopi Hrvatski? Preprčani smo, da je do takšnega srbohrvatskega sporazuma še daleč in ako bi prišlo do takega sporazuma, da bi pri tem sporazumu imeli prav tehtno besedo tudi Slovenci, ki bi se pač ne dali strpati brez najbdlojnejšega odpora pod radi-čevsko-židov-.-i lonec!
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani«
Drama:
Začetek ob 20. zvečer.
Ponedeljek, 27. aprila: Lizistrata. Red F. Torek  28. aprila zaorto. Sreda, 29. aprila: Roka roko umiva. Red A Četrtek, 30. aprila. Delavska predstava pri
znižanih cenah. Petek,  1. maja zaprto. Sobota, 2. maja: Lizistrata. Red D.
Opera: Začetek ob % 20. zvečer.
Ponedeljek, 27. aprla zaprto.
Torek,  28.  aprila:  Aida.  Gostovanje gdč.
Žaludove in Zdenka Knittla. Red E. Sreda, 29. aprila zaprto.
Četrtek, 30. aprila. Don Pasquale. Red B Pntek. 1. maia: Prodana nevesta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
— Opera. Aid a. Gostovanje žaludove in Knittla. Aida spada v Verdijevo tretjo ustvarjajočo periiodo, v perijodo sklenjene forme in muzikalnega govora po Wagner-jevem vzoru. Aida, s silno strastjo preSar-jeni Othello In čudovito fiillgramski. za komično opero vzorčni Falstaff so stebri, n-<% katerih sloni poslednja faza Verdijevega razvoja in njegove svetovne slave.
Aido, ki jo je Verdi spisal za egiptovskega Kediva in ki jo 24. decembra 1871 bila prvikrat r. pri zor j ena v Kairi, smo prt nas videli že davno pred vojno, lansko leto in sedaj osveženo pod muzikalnlm vodstvom Neffata z bratislavskima opernima pevcema ža!udovo in Knittlom (Aida, Ra<la-mes), Thierry-Kavcnikovo (Amnerte), Zupanom (kralj), Zatbeyem (Ramfls) tn Cve-jičem (Amonasso). Sodelovala sta tudi Mo-horič (sel) ter Ribičeva (svečenica).
žaludova j« odlična pevka jasnega, zlasti v višini izdatnega glasa, dramatičnega poleta ter je pri svojih glasovnih vrtinah tudi razborita, Intaligentna Igralka. — K n i 111 spočetka nI mogel zavojevati publike. Njegova telesna bujno?t bi opravičevala sillen, zmagovalen glas. Zal. razmerje ni zadovoljivo, šele v predzadnji silki.
v duetu In pozneje. Je ogrel ter sl priboril odobravanje In spoštovanje poslušalcev. Lansko leto smo Imeli pač Radamesa, ki skoro nehote vzbuja primerjanje In to v prid Izgubljenemu. Nova Je tudi Amnerls. Thierry - Kavčnikova, tako smo §e lani poudarjali, je eJina izmei naših nevk, ki se jf ta vk>*ra tako močno prilega. Ustvarila je kraljičino po svoti osebi In vsebini, da si odličnejše v naSi operi ne moremo Teleti. — Zupan Je egipčanskega kralja pel ln igral veledo«to!no, toda želeli M si tu Se več Imnonlrujoče sf!e ln ogromnega glasu. — Zatheyev Ramfls je zadovollevall. Prav močno in razumeno le podal C vejic Amona^ra, v krogu mo. Sk'h vlog menda včeraj med najjačilm. — Ansambli so bili po veMkJ večini sigurni, v nrvt sliki številčno vendar pr?revni, v drugi zlasti ob koncu pevski nesieurnl, v veliki T>omoozni sliki pa prav lepi Bilo je manj kričanja kot lani, a zato več petja. Izboljšanje lanske režije se je pokazalo še v tem, da Je bil sedaj odersk! zbor godbenfkov masklran. Samo to In nič drugega sem predlagal že lan!. Odpadli so komični za-morčki. ki sta jih nadomestili dve dražest-ni plesalki itd.
Neffat se Je z veliko ljubeznijo in poštenostjo zavzel za partituro, vodil Aido zelo spretno, bil v živem kontaktu z orkestrom in pevci, izdelal delo tematično In dinamično kar najlepše. Orkester je bil na-študiran zaokroženo ter Izpopolnjen z godbeniki dravske divizije. Zunanja oprema Aide je bila za naše razmere kar najdostoj-nejša. Publike pa bi smeli še z ozirom na gostujoča umetnika pričakovati več. —5
— Prihodnfi konert Fl lh arm o nične družbe se vrši dne 4. maja In bo na. njem nastopila hrvatska znamenita pevka gospa Anka Koščevič - Badalič. Program bo obsegal samo ruske pesmi iz najnovejšega časa. Abonentom svojčas obetani francoski yecer, katerega bi hnel fzvajati pihalni septet iz Zagreba, se je moral vsled tehničnih zaprek, zlasti vsled prezaposlenosti dotičnlh instrumentalistov v zagrebški operi preložiti na jesen: Mesto tega koncerta torej dobijo abonenti večer ruske novejše glasbe. Za tem koncertom sledi Še
koncert, ki ea izvaja izbornl zazrebSki pianist in skladatelj Svetislav Stančic. 843
— P ose t ni k o m Vel!!"^ koncerta Zvez« slovenskim pevskih zborov dne 3. maja U L
ob 3. popoldne in onim delegatom pevskih zborov izven Ljubljane, ki ne sodelujejo kot pevci na koncertu, priporočamo, da sl po dopisnici rezervirajo vstopnice v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cene sedežev 25, 20, 12, 10, 8 in 6 Din, stojišča 4 dinarjev. Södelu>oči dobe posebne izkaznice. Vrstni red nastopov in navodila za skupščinski dan razpošlje odbor ZSPZ sodelujo* čim društvom jutri. 843n
Sport
— Jadran — Prlmorje   2:1 (0:0). >
včerajšnji prvenstveni tekmi si le Jadran nepričakovano osvojil dve važni točki s tem, da je tolkel Primorjc. Jadran ki je v početku sezone vsled izgube treh dobrih »sralcev raDidno nazadoval ter padel s tretjega že na šesto mesto, je včeraj p kazal tako odlično, ambicije polno igro, da Je bila njegovn zir»3z.T popolnoma zaslužena. Da ni imel Jadran smole pred goalom, bi Pr;-morje utrpelo hujši poraz. Tekma je bila sicer ves čas odprta, vendar je bila opažati rahla premoč Jadranovcev, ki pa niso mogli ali znali tega izrabiti. Prvi halvtinu je ostala igra neodločena, v drugem pa Je prevzelo inicijativo Primorje in vodilo 1% do 20 minut pred zaključkom z 1:0. Seli sedaj se je zdramil Jadranov forward '•% svojo letargije ter dosegel dva zaporedni goala, sprva izenačenje po Kernu, kasneja vodstvo po krasno streljanem penaltyia Pečnika čigar razanten strel se Je odbil od prečke v mrežo. Med Jadranom In Pri-morjem je bila topot precejšnja razlika Prlmorju so manjkale tri dobre moči: Viridis, Birsa in Erman, vendar Je upoštevati da je imel tudi Jadran več rezerv. Še najboljši Primorjan je bil Vrančič, v obrambi Slamič, napad je igral raztrgano. Gonilna sila Jadrana je bil Jamn'k na levem krilu ki je svoje ljudi vedno pošiljal naprej tet resno ogrožal svetišče Primorja. Center« halv Vončina je bil na mestu, oba stranskf krilca sta mu dobro sekundirala, backa Pečnik in Brcar pa sta staTa kakor skala Radi slabega vremena je bil obisk šibek, a je tekma zaslužila boljši ooset.
— Ccncordla jun. (Zagreb) — Ilirih jun. 3:1 (1:1). Včeraj je kljub neugodnemc vremenu igralo v Ljubljani juniorsko moštvo zagrebške Concordije in po lepi fair igr* zmagalo s 3:1. Zagrebčani so domače tehnično znatno nadkriljevali, v ostalem pa s$ si bli moštvi enaki. Igra bi lahko izpndla neodločeno, ali bi celo lahko zmagala Ilirija, da ni njen forward zastreljal najsigur-nejše šanse. Pri gostih najboljši mož cen-terhalv Pavelič, odlično tudi desno krilo a fpičnimi prodori ter ostrimi streli. Pri Iliriji dobra obramba Seunikar—Jenko, izvrsten mali Košenina kot levi halv. Reči pa moramo, da smo videli naraščaj že mnog<j v boljši formi.
NOČNI TEK SKOZI ZAGREB.
V soboto se je vršil nočni tek skozi Za« greb, katerega se je udeležilo 57 tekmoval« cev. Interesantnemu teku je prisostvovak več tisoč oseb, ki pa so bile nedisciplinira. ne. Na cilju je bila tak gnječa, da sodniki niti vedel! niso, kdo je prvi prispel na cilj. Kakor javljajo poročila, sta prva dosegla cilj Deržaj (Ilirija, Ljubljana) in Percl (A 5. K., Zagreb), precej za njima sta bila Zemljak in Kralj. Ker sodniki niso mogli ugotoviti, kdo je bil prvi, je bil tek anuliran in je novo tekmovanje v soboto. HAZENA : LJUBLJANA - ZAGREB 1 : lft
Vsekakor ne baš časten rezultat za Ljubljano. Kakor zaznamo, je popolnoana odpovedala vratarica.
Beograd — Zagreb.
Včeraj se je vršila medmestna tekim Beograd — Zagreb, ki je končala z zmag) Beograda v razmerju 2 : 1.
B e o g r a d: Olimpija — Beogradski EL K. 2:2.
— Inozemske nogometne tekme. — Athene: Železničar! (Zagreb) — Athe naikoa 1 : 1. Grški prosvetni minister j« Zagrebčanom Izročil lep pokal, železničar! pa klubu Athenaikos spominsko knjigo Zagreba.
*    Dunaj. Praška Slavija je zopet dožive Ia nemil poraz po A materin, v razmerju B:J (2:1); druge tekme:
Rapid — Vienna 1 : 1, Hakoah — Admira 3 : 1, Simmering — Sportklub 3 : 0.
— London. Pred 100.000 gledalci se ji vršila v soboto tekma za angleški cap finale med Sheffield Unsted in Cardiff City. Zmagal je prvi klub z 1 : 0. Na tekmo je bil ogromen naval in je za red skrbelo 400 stražnikov, 500 rediteljev ter 400 bilje-terjev.
— Praga. Češki nogometni S vaz-De u-.tscher Fussballverband 3 : L
— Teplitz. Moravska Slavija - Tepli-tzer F. C. 4 : 2.
— Urugvajc! v Svicl. 7. junija igrajo Urugvajci v Ženevi z zapadnošvicarsko reprezentanco
— Lorenzo Perosi ozdravel. Lorenzo Perosi, bivši kapelmk zbora sikstinske kapele v Rimu in skladatelj večjega števHa oratorijev, o katerem so listi pred leti po* ročari, da je postal umoholen, je nepričako« vano ozdravel. Pred kratkem je dirigiral svoje najboljše delo »Mojzts« v rimskeri! gledališču Teatro Costanzi. Hiša je bila ob najvišjih cenah razprodana. Dasi Perosi ni skladatelj prvega reda in je v svojih skladbah precej elektičen, je doživenl ta dan Izreden uspeh. V prvi vrsti radi ozdravljenja. Perosi se je rodil 1872. v Tortoni, kjer je vodil negov oče cerkveno petje. Glasbo je štLdiral v Milanu in Regensburgu. Nato je postal kapelnik v Imolu In v Benetkah ter prevzel končno 1898 vodstvo zbora sikstinske kapele.
— Podružnica Slov. planinskega društva v Radovljici Ima svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnhn redom d n e 4. m a j a t. 1. ob 7. v prostorih Sokol-skega doma v Radovljici &44a
stran 4
»SLOVENSKI   N A R O D« dne 28   aprila 1925.
«tev. 95
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
Klerikalci in pojem večine in manjšine«
Lani so klerikalci na temelju večinskega načela zahtevali, da mora vladar izročiti džavno krmilo Davkkrvič - Korošec -Radičevemu bloku, češ da ima ta blok šte-vilnično večino v narodni skupščini Meseca julija lanskega leta se je vladar uklonil ti zahtevi in poklical na vlado Davidoviča in njegove zaveznike, da praktično pokažejo, kako znak) bolje kakor drugi krma-liti državno ladjo. Ta poskus se je klavrno ponesrečil. Davidovič - Koroščeva vlada je že v treh mesecih tako temeljito dogospo-darila, da je morala v oktobru odstopiti, ker se radi notranje svoje slabosti ni mogla držati. Sledil je razpust narodne skupščine in razpis novih volitev, pri katerih je bfl Davidovič' - Korošec - Radičev blok poražen m potisnjen v parlamentu v manjšino. Klerikalci m njih zavezniki se torej rtič več ne morejo sklicevati na večinsko načelo in v tem imenu zahtevati za-se vladno krmilo.
Poraz pri volitvah je tako preseneča, da so bik' v prvem trenotku popolnoma ■medeni. V večinski princrp so se vživeli, da niso mogli nanj pozabiti. Ker se rriso več mogli sklicevati na večino v parlamentu, so kričali, da imajo kljub vsemu večino naroda za sabo, za to da se jim mora izročiti vlada. Ker na tako fiktivno »večino« nihče na svetu nič ne da, se tudi na merodajnem mestu niso ozirali na tako »utemeljene« zahteve opozicije. Zato je polagoma utihnila pesem o »večinskem načelu« v opozicijo-nalnih listih.
Sedaj so naša klerikaloi iztaknrli novo pesem. Iznašli so »manjšinsko načelo«, to je pravico manjšine, da vlada. To nadvse brihtno tezo je postavila dr. Koroščeva mariborska »Naša Straža«. V zadnji številki je priobčila članek »Pravilni nazor o večini«, v katerem dokazuje, da je edino manjšina poklicana, da odločuje v človeški družb!, torej tudi v državi. To svoje nazdranje utemeljuje s celo vrsto citatov Iz latinskih, francoskih m nemških klasikov. Navaja starega Cicerona, ki je nekoč rekel, »da glasov ni treba šteti, marveč tehtati«. Crtara Montesquieu a, ki je v svojih »Perzijskih pismih« izjavil, »da je treba mnenj« manjšine proglasiti kot sklep, ker je večina ljudi nespametna, pametni pa so vedno v manjšini«; sklicuje se končno na Schillerja, ki v neki svoji pesmi pravi: »Was ist die Mehrheit? Merheit ist Unsinn« in se končno poziva na Goetheja, ki v svojih »Rekih v prozi« izvaja: -Nič nj bolj zoprno kakor veČina, zakaj ona obstoja iz maloštevilnih voditeljev, hudob-nežev, slabotneiev in iz množice, k] za njimi caplja, ne da bf najmanj vedela, kaj hoče___«
Torej večma je dim, fantom, neumnost, manjšina pa ona idealna skupina, ki ji »po božjih, cerkvenih in človeških zakonih« gre vsa oblast, vsa moč, ves vpliv, skratka vse gospodarstvo na svetu.
Tako! Ko so naši klerikalci s tem srečno zajahali tega »manjšinskega« konjička, fafrko sedaj zopet zahtevajovlado zase na podlagi svetega — »manjšinskega prava«! Ko preje z večinskim principom niso mogli prodreti, zakaj bi sedaj ne zmagali z manjšinskim !
Toda kaj, ako naprednjaki v Sloveniji okrenejo kopje in tu med Slovenci proglase veljavnost manjšinskega principa?! To bi zakričala klerikalna gospoda!
★    ★ ★
— Nov zakon o policiji in občinah. Kakor poroča »Politika«, so priprave za nov zakon o policiji in občinah v tiru in sta bale oba zakona v glavnem že izdelan?. Pri ministrstvu za notranje zadeve — samoupravno odolenje — obstoji komisija, kateri je poverjeno to delo. Načrt policijskega zakona je že izdelan in ima mnogo novih predpisov, zlasti je velikega pomena uredba policije v vseh mestih in policijskih referentov pri velikem županu in pri srezkih poglavarjih. Načrt zakona o občinah je Še v delu ter bo izgotovljen do polovice meseca maja. Sedaj se izvršujejo predpisi za občinske svete. V komisiji so v tem oziru deljena mišljenja. Eni zastopajo stališče, da naj bodo občinski sveti le nekakšen glasovalen zbor (da zborovi vrše samo ulogu jednog občinog glasačka tela), med tem ko zastopajo drugi stališče, da naj vrše občinski sveti tudi nadalje iste naloge, kakor dosedaj po starem srbskem zakonu. Isto-tako so deljena mišljenja glede posebnih zakonov o samoupravi velikih mest. Večina stoji na stališču, da mora biti za velike občine poseben zakon. Ker segajo ta vprašanja že tako v politiko, bo rr.erodajno v tej zadevi mnenje političnih krogov. Toliko poročilo »Politike«.
— Radi vseobče tako domačinom kot tulcem nad vse simpatične »Koctnurščlne«, Kakor nazivljejo Ljubljančani od PerrČevcev vpeljali povišek užitnine na alkohol, kar je venec« gerentski svet, ki vpoštevajoč Želje pretežne večine prebivalstva, namerava odpraviti to nadležno šikano in mesto nje vpeljati površik užitnine na alkohol, ka/ je vsekaikor mnogo bolj pravično in faktiv-.iim razmeraan odgovarjajoče kot slavna Kccmurščina, ki je zahtevala, da naši gostilničarji robotajo demagogom klerikalno-Kcmunističnega k°nkubinata, zalagajo za famozne mogotce z lastnim denarjem in z uslužbenci, katere morajo sami plačevati, vrše posle za Peričev davčni vijak. Pa ne glede na neprestane sekature Peričevcev in njihovih valptov, bi se dalo o nočnini še govoriti, če bi se res vporaWjala v svrhe, kakor so iz prozornih demagoških namenov natisnjeni na listkih. Radovedni smo, koliko nabranega denarja je res prišlo revežem v prid. Beračev mrgoli po Ljubljani, a če bi se ves ta denar porabil za »reveže«, bi se morali najmanj vsi voziti v pozlačenih kočijah. Na drugi strani je pa smešno, da si bomo daii predpisavati, kedaj smemo večerjati, popiti kozarec vina ali kave, ker
Peričevih 400 volile sv in Korošcevo
27 aprila 1925.
»dobro ljudstvo« v beznice že ob 4. mri popoldne pit, kjer se ga do 9. are zvečer že davno tako nalezejo, da zanje ni treba »krepčanja« čez 10. uro. Ali naj radi tega res razni duševni delavci, ki pozno na večer končajo svoje dek), posetiriki koncertov, gledišč itd. izgube pravico do ure Domenka, oddiha in okrepčila, d oči m baš največji pijanci lahko neobdavčeni presedajo ves dolgi popoldan in zgodnji večer po teznicah. Kar pa »Slovenec« piše o nočnem popivanju, s tem naj se kar obrne na svoje ljudi. Nikjer se po 10 uri zvečer toliko alkohola ne kons umira kot v kavarni »Union«, kjer se zbira kulturna gospoda in drugi znani Korošcvevt čestilci, katerim že ne zadoščajo več kozard in ki ga žehtajo kot konjski hlapci naravnost iz »flaš«. Ce želi dični »Slovenec« podrobnosti, smo mu na razpolago. Ta gospoda »se žoga« z buteljkami in tudi v baru, — kjer pa ni listkov — je skoro vsakonočni gost. Ce se torej na njo rn njej sorodne duše prevali sedanji krivični davek, je to popolnoma v redu in Ljubljana bo samo iskreno hvaležna gc-rentskemu svetu, če odpravi čim preje to od Perica uveljavljeno modo in napravi enkrat red.
— Soproga notranjega ministra od pot o* vala na Dunaj. Soproga notranjega ministra Bože Maksimoviča je danes z zagrebškim brzovlakom potovala čez Zidani most in Maribor na Dunaj, da konzultira tamošnje zdravnikeaspecijaliste.
— V naše državljanstvo so sprejeti Andrej S. M e s n j a j e v, Fedor T i h v i n-s k i j, Helena Pop o v a, Peter Burg-h a r d t, Boris Sel Ivanov sk i j. Pavle P r 11 i p k o in Nikola Z u b a r e v, vsi bi v-ši ruski državljani.
— Iz sodne službe. Sodni izpit je v petek s prav dobrim uspehom napravil g. dr. Julij F e 11 a c h e r, avskultant v Ljubljani.
— Legitimacije za Zagrebški velesejem se dobivajo Publlcitas Ljubljana, Selenbur-gova ulica 7., IL Cena Din 40.— tudi po po. vzetju. 839-n
— Legitimacije za zagrebški velesejem, katere upravičujejo posestnika do polovične vožnje na železnici, prodaja med uradnimi urami veTesefmskf urad v LJubljani.
— Organizacija drž. polic, nameščencev. Iz Zagreba nam poročajo: Pretekli ponedeljek je bil tu osnovan »Savez drž. pol nameščencev«. Pripravljalna dela so imeli v rokah slov. polic, nameščenci. V ponedeljek ob 15. se je pričelo zborovanje oz. ustanovni zbor, katerega je otvoril zač. predsednik Marko GerziniČ, nadzornik straže iz Ljubljane ki je povdarjal potrebo ustanovitve »Saveza«, pozdravil vse navzoče delegate in tovariše ter naznanil, da se delegati 'z Beograda in Sarajeva ne morejo zbora udeležtl, ker so službeno zadržani Delegat dedektiv Stritof iz Zagreba je predlagal, da zbor odpošlje na najvišje mesto udanostno brzojavko, kar je bilo z velikim navdušenjem In iskrenimi ovacijami sprejeto. Nato je Janko Benedlčič, dedektiv iz Ljubljane, v enournem govoru poročal, detajiirano o delu In postanku pokrajinske organizacije v Sloveniji ter izrazil upanje, da bo strokovna organizacija »Savez« dosegla za svoje člane predvsem zboljšanje gmotnega stanja. V to pa je potrebna disciplina hi sloga. Dober zbor javnih organov je potreben državi za vzdrževanje reda in miru, državljanom pa v varstvo niih imetja. TI javni organi pa so dobri, ako so dobro plačani. V interesu javnosti je, da so ti organi dobri, za to jih mora ta javnost v nj'ih stremljenju podpirati, da se osvobo de gmotnih skrbi. Kakor člani, takoj naj tudi javnost podpira njih organizacijo, ker s tem podpira svoje lastne interese. (Odobravanje in pritrjevanje.) Blagajnik Alojz H e r g a, nadzornik straže v LJubljani, je podal kratko blagajniško poročilo m poročal tudi o proračunu in izdatkih prvega poslovnega leta, na kar se je določila članarina, ki se ima po pokrajinskih organizacijah upiačevati »Savezu«. Na predlog delegata S m o d e j a so bili na to sporazumno izvoljeni v odbor: Predsednik: nadzornik straže Fran Prešern, (Slov.); podpredsednik: dedektiv Josip M a t j a š i Č, (Hrv.); tajnik: dedektiv Janko BenedičiČ (S!.)* blagajnik: nadzor, straže Al. Herga (SI.); 2 blagajnik: dedektiv Ferdo Rebec (Dal-mac); odborniki in pregledniki računov: nadstražnika Vid B e v c in Emil Trotov-š e k, (Slov.), dedektiva Ivan B o g d a n i č\ Fr. Jelen (Slov.), podnadzorn. dedektiva Luka Martinovič (Saraievo)č Eno mesto je rezervirano za dedektfrve mesta Beograd. AnzuloviČ iz Zagreba fe apeliral na predsedstvo, da ustrajno in energično dela za poboljšanje mizernega stanja polic nameščencev. — Predsednik pripr. odbora G e r z i n i č je oddal nato predsedstvo novo izvoljenemu predsedniku Prešernu, ki se je zahvalil za zaupanje zbora in prosil, da ga odbor, kakor tudi člani v tem   težavnem delu podpirajo. Delegat
dedektiv Tomo Grauere c, Zagreb, je prečita! resolucijo, katero je izdelal v to določen odsek delegatov. Resolucija je bila z velikim odobravanjem sprejeta. Odposlala se je udanostna brzojavka min. notr. del g, Maksimoviču. Predsednik Prešern je nato zaključil ustanovni zbor, se zahvalil delegatom, kakor tudi članom za udeležbo in želel »Savezu« polni uspeh pri delu v prvem letu. Zvečer ob 20. so tovariši v Zagrebu priredili v Čast delegatom intimno večerjo. —cič.
— liga KopaJtlC Bakarski f. V Rimu je 26. t. m. preminul gosp. Žiga Kopajtič, predsednik: »Jadranske plovidbe«, »Banke hi hranilnice za Primorje« itd. Pokojnik se je rodil v Bakru leta 1854. Kot «In ugledne pomorske in brodovlastnüke drutine al je 2e v rani mladosti izbral pomorstvo in po njegovem področju se Je kretala njegova življenjska pot Navtično naobrazbo je do. bfl v navtlčnl soii na Reki, nato je stopil ▼ pomorsko službo, potem se ja lotu hrodo-gradnlfitva in leta 1884. saanval s pok. ka. peta no m švrljugo p aro brodarsko družbo, s katero Je postal pionir regeneracijo na&egi I
BOLGARSKI   KRALJ   BORIS,   ki   si je »rečno rešil življenje pri atentatu in ekss ploziji v katedrali.
pomostva na paroplovnem temelju. Moral Je biti trde, hude boje z Madžari in izvedel fuzijo z družbo »Krajač i drugri« v Se-nju. Pod pritiskom Madžarov je bilo mogoče nadaljnje delovanje le pod »TJgarsko-hrvatskim par. dr.«, ki je bilo osnovano leta 1891. Njegovo delovinje se je razvijalo dalje, bil je član pomorske uprave na Reki, organiziran je tudi bankarstvo za Primorje. Za ekonomiko jačenje našega naroda na Kvarnem sd je pridobil Kopajtič ne veni j l-vih zaslug. Časten mu spomin!
— »Moča o sv. Juriju, suša o sv. Petru«, pomeni dobro letino. Tako pravijo naši vremenski preroki na kmetih. Letos je tiio o sv. Juriju dovolj mokrote, dežja je padlo v izobilicl, snega po gorovju pa baš ni bilo treba. April mora biti moker, mesec maj pa precej suh, tako je prav za našega kmetovalca, pa tudi za meščane, ako je dosti pridelka. V soboto zvečer in ponoči je močno deževalo, dasi je kazal barometer opoldne vremensko izpremembo. Zadnje dni je bilo stalno neugodno in tudi precej mrzlo. Nadejamo se, da pojde dalje po pravilu ljudskega napovedovanja o vremenu. O sv. Juriju je bila moča, maj sme biti lepo suh in prijeten, o sv. Petru pa naj nastopi primerna suša. da bo naš kmetovalec gotovo lahko mnogo pridelal. Po lanskem neprestanem poletnem dežju si tudi vsi želimo letos ugodnega poletja in lepe jeseni.
— Pri nas mraz, v Amerik} vročina. Zadnje dni je nastopil pri nas občuten mraz In dež kar noče prenehati. Nasprotno pa je v Ameriki sedaj izredno toplo in poletno soleče ogreva New Jork, kjer se je termometer dvlgnü do 35 stopinj. Zima Je bila v Ameriki zelo huda, posebno še je trpel NewJork, kjer so imeli za kidanje snega toliko stroškov, kakor žene kmaiu kako zimo. Ko je bilo v zimskem času pri nas lepo prijetno, so prihajala iz Amerike poro-čila o snežnem metežu, o mrazu, o ciklonih in potresu. Sedaj je pri nas mrzlo, v St. Louisu v Ameriki pa so morali zaradi vročine šole zapreti, to koncem meseca aprila. Vse kaže, da bo letošnje leto polno vremenskih izredncstl.
— Stikanfe za tlčjlmi gnezdi. Komaj so ptice pevke po naših vrt>h in logih začele gnezditi m valiti, že so jim razni paglavci za petami hi pobirajo mladiče rz gnezd. Stvar šole in staršev je, da tako mladino svare in če beseda ne izda, tudi kaznujejo.
— Kakšno bo letošnje sadno leto? Sa-djerejci se nadejajo letos dobre obroditve, zlasti orehov, jabolk hrušk in češpeij če ob cvetju ne pride v dobi od tega tedna, do srede maja kaka slana ali mraz. Land je sadje v Sloveniji srednje dobro obrodilo.
— Grd zločin. V Tanerinu v Vojvodini se je dogodil pred kratkim grd z!očki. 24 letni Janoš Mesaroš le zlorabil svojo 21 letno, nekoliko slaboumno sestro Rozo. Zagrozil je tudi sestri, da jo ubije, če ga izda.
Zločinca m krvoskrunitelja so zaprli.
— Vihar prevrnil jadernico. Nedaleč od Gruža se je na morju te dni primerila težka nesreča. Vsled silnega viharja se ja prevrnila Jademica, na kateri sta bila Ivo DabellČ in njegov brat Nikola. Ivo Dabel'c je utonil, rloč*n ce je Ni&ola komaj rešil ns obrežje.
— Strašna smrt otroka. V Dubrovniku je umrlo EtraŠne smrti 2:etno dete posestnika Antona Bača. Otrok je z vrati nase posodo vrele vode m je vs^led dobljenih poškodb v strahovitih mukah umrl.
— Sin proti očetu. Štefan Jarin. po. sestnik iz Primestedena, se je spri s sv o. jim sinom Sretinom. Oč3 ;'e zahteval, da sin zapusti hišo, čemur se je ta odločno uprl. Nato je oče zagrabil sekiro in navalil na sina, ki pa je udarec odbil. V naslednjem hipu je Svetin Iztrgal očetu sekiro Iz rok in ga trikrat udaril po glavi. Stari ima težke poškodbe m ne bo okreval.
Iz
8.
— Mestna elektrarna se razširja. Ot-vorjena leta 1898., je imela prvotneo dva stroja po 200 k. s. Leta 1899. je dobila tretji stroj za 400 k. s., leta 1905. četrti stroj za 800 k. s. Navzlic nezadostnim obratnim napravam je proizvajala mestna elektrarna tekom 1924. leta 2,118.000 kikwatskih irr ter tako preskrbovala z električnim tokom 3265 konsumentov, katerim je bilo 3L decembra 1924 pTiklopljeno 401 motor (1355 kv), — 56.088 žarnic, 125 ventilatorjev in preko 1000 raznih kuhalnikov, likal m drugih električnih aparatov. — 2e pred vojno se je počela mestna uprava bavrti z vprašanjem nadaljnega razširjenja mestne elektrarne. Nastali so razni projekti za izrabo vodnih sil, zlasti na Savi in na regulirani Ljubljanici. Zaradi konkurence med mestno občino m takratnim deželnim odborom, ki je zasnoval svoje dalekoseižne projekte deželnih elektraren, ki naj W preskrbovale tudi Ljubljano z električnim tokom, je postal samostojni razvoj mestne elektrarne nemogoč. Deželni odbor >e .mestni občini celo zabramM najetje posojila za razširjenje ljub-ajanake elektrarne! Pzisla ie voina m xa aio
povojna doba, Id je onemogočila vsak razvoj tega podjetja. Sele v zadnjih par letih so se cepila mnenja domačih strokovnjakov, na kak način naj se pripomore Ljubljani do zadostne množine toliko zaželjene elektrike. Končno je bil povabljen v Ljubljano znani evropski strokovnjak profsor na dunajski tehniki dvorna svetnik inž. Hoch enegg, ki je v očigled težavam pri preskrbi potrebnih večjih posojih in radi skrajne nujnosti priporočal, da naj se z dosegljivimi sredstvi za prehodno dobo razširi elektrarna potom Dieseijevih motorjev, ki se po nizki ceni in v najkrajšem času lahko dobavijo. Takoj za to prehodno dobo, ki ne sme trajati dalje kot par let, naj se postavijo v elektrar ni c v onomične parne turbine, če bi se pokazala naprava hidroelektrič-ne centrale na Savi neizvedljiva. Ta predlog je bil sprejet in so vsa dela za razširjenje električne centrale že v teku. Postavita se takoj dva motorja za skupn.h 930 k. s., 60-00 voltov napetosti. Ob mestni pe-reriferlji se preuredi omrežje na vrtilni tok, med tem ko ostane v sredini mesta sedanji istosmerm* tok. Naprava mora biti gotova do letošnje jeseni, da bo pozimi dovolj električnega toka na razpolago. Mestu se priključi tudi več okoliških občin.
— Poškodbe na ljubljanskem gradu so zadnji čas tudi na dnevnem redu. Zlikovci lomijo klopi, kvarijo napisne table in poškodujejo mlado drevje. Ker se policijski stražnik le malokdaj pokaže, imajo zlikovci tem večji pogum za svoje de!o.
— Občni zbor »Jadranske Straže« se je vršil v soboto v restavracijskih prostorih »Zvezde«. Izvoljen je bil ta-le odbor: veliki župan dr. Vilko B a 11 i č, predsednik gerentskega sveta dr. P u c, univ. profesor dr. Kidrič, polkovnik T r n o k o -p i č, pukovnik Antonijevič, novinar dr. B i r s a, dr. Rožič, Fran G o s t i š a, inž. Šega in Fran Ravnihar. V odbor je bilo rzvoljenih še 30 odbornikov.
— Tombola poštnih uslužbencev. Vče. rajšnja tombola poštnih in brzojavnih uslužbencev je privabila na Kongresni trs zopet maso občinstva, bilo je navzočih okoli 6000 oseb. Tombola se je pričela točno ob pol 16. in je končala okoli 17. Zadeli so:
1. ) spalno opravo iz hrastovega lesa, vredno 8000 Din, trgovka Marija P u c e 1 j tz Rožne ulice; 2 nevestino opremo, vredno 5500 Din, Marija Logar, Metelkova ulica
2, 3.) pitan prašič, vreien 40Ö0 Din, Ivanka Krištof; 4. ženski šivalni stroj, vreden 3500 Din, Marija Schön, Zgornja Hruši-ca 6t. 24; 5. moško kolo, vredno 3000 Dui, Dunajska cesta 6; 6.) voziček obložen a raznimi živili, vreden 2500 Din, Gašper Oder, uslužbenec pri tvriki Ranzrnger. Nadalje je bilo razdeljenih več manjšin dobitkov.
— Politično In gospodarsko društvo D.
5. za kolodvorski in šentpeterskl okraj ima
letošnji občni zbor z običajnim dnevnim redom v sredo 29. t. m. ob 8. zvečer pri g. Bončarju, Sv. Petra cesta št. 41, h kateremu vabi vse člane in somišljenike dTuštva, da se istega v Čimvečjem številu udeleže. 846
— Zabavni večer s petjam, godbo, plesom m drugimi točkami priredi pevski odsek Grafika v soboto, dne 9. maja t. I. v dvorani Kazine . Vse zabave, smeha m šaleže!jno občinstvo se vabi na ta večer mičncstl, šegavosti in razigranosti, na katerem bo mladi grafični pevski zbor in šentjakobski orkester z zvrhano mero zabave razigra val mlado In staro. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina Din 10.—. Ves dobiček gre v korist pevskega odsek* »Grafike«.
— Predavanja o zdravstvu. Peto predavanje se vrši v torek dne 28. t. m. ob
6. zvečer v veliki dvorani univerze. Predava g. dr. P 1 n t a r, specialist za ženske bolezni, o veleaktualnem predmetu: »H 1 -gijena žen e«. Pristop k teoau predavanju imajo samo matere Ln dekleta. Vljudno vabljene vse. ki vam je kaj do lastnega zdravja in pa do zdravja zaroda.
— »Bajtar«, stavbena In kreditna zadruga uslužbencev drž. žel. v Ljubljani z o. z.. Ima svoj prvi redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo 10. maja 1925 ob 8. uri dopoldne v dvorani gostilne pni Vavljavcu, Spodnja Šiška, Franko-panska ulica št. 5. Zadružne knjižice služIjo kot legitimacije.
— Kdo Je razveseljeval naše otroke v pustih, dolgočasnih zimskih popoldnevih? »Atena« in njen Gašperček. Kaj rabi današnji čas? Mladino s pravim, nepokvarjenim veseljem na licu. mesto blazirancev in fra-zerjev. Človek, ki se zna resnično veseliti, nar?vno veseliti, je prijeten in zdrav član človeške družbe. Pa malo je takih. Deloma so nas potrli težki časi. deloma smo zanemarjal! vzgojo v tem smislu. Vse urejujemo, vse popravljamo v naši mladi, novi državi, dvignimo še zaklad Čistega, odkritosrčnega veselja v naših otrocih, da ne bo naš narod — narod godrnjačev, zabavlja-čev in nezadovTtnežev. Z veselim otrokom zašije sobice v ceh" družini. Podpira t je »Ateno«. 841
— Smrtna kosa. V soboto zvečer je nenadoma preminul trgovec Fran Zanos-kar na Poljanski cesti' 8. Zadela ga je kap. Star je bil 61 let. Pokojni je bil ved-no navdušen naprednjak in naš zvest so-
mišljenik. Pogreb bo danes ob pol 17. Bla*
mu spomin!
— Iz delovanja prijatelja Jerneja. Po
ročaH smo včeraj, da je bil prijet brezposelni Jernej Skodlar radi tatvine kollesa. Pri aretaciji je Jernej nedolžno zavijal oči ter glasno protestiral, ker so ga zaprli rekoč, če so neumni, da ga za najdeno kolo zapirajo. Med tem se je na policiji Javil posestnik Janez Strniša Iz Gornjega Pir-niča. Izpovedal je, da se je pred dnevi peljal iz gostilne Dermastlje pod Smarnogoro proti domu. Med potjo je padel s kolesa ter nezavesten obležal. Ko se je zavedel, kolesa ni bilo nikjer. Na podlagi opisa v časopisih je uvidel, da mu je kolo ukradel in tudi listnico s 100 Din.
Iz Celja.
— V Celju je v soboto 25. t. m. po daljši bolezni umrla gospa Ana C e t i n a, soproga faktorja Zvezne tiskarne g. Milana C e t i n e, v starosti 31 let. Pogreb je danes v ponedeljek popoldne na okoliško kopališče. Bodi ji ol. ranjen blag spomin, njeni rodbini naše sožalje!
Iz Maribora.
—m Beogradski gost v planinski koči na Pohorju. Pišejo nam iz Maribora: Na oddih in zdravniškem dopustu se mudi že več dni na Pohorju g. Kosta P. M a n o j 1 o v i č, skladatelj, prvi tajnik pjevačkih društnva Srbije in profesor glasbene šole v Beogradu Gospod Manojlovič biva v planinski koči na Pohorju. Kakor čujemo, se namerava g. Manojlovič udeležiti dne 3. maja t. L občnega zbora Zveze pevskih društev v Ljubljani.
—m Ljudska univerza. Na Ljudski uni. verzi je v četrtek zvečer predaval asistenr umetnostnega seminarja na ljubljanski univerzi, dr. Mesenel o temi: »češko slikar, stvo«. Predavatelj je podil pregledno poročilo o nastanku in razvoju češkega slikarstva. Od davnih fresk na zidovih rotund do Josefa Manesa in drugih novejših slikarjev je dr. Mesesnel delona b pomočjo ski-optičnih slik, deloma pa z izbranimi besa-dami pokazal, kako se je izražal v tvorbah raznih znanih in neznanih mojstrov duh naroda, iz čigar področja je veliki umetnik izšel. Predavanje je poeetilo razmeroma precej občinstva.
—m Prijave za vstop v uČIteliko službo na srednjih šolah. Absolvent filozofske fakultete, ki nameravajo vstopiti v učiteljsko službo na kaki državni srednji šoli mariborske oblasti, naj se prijavijo pismeno pri velikem županu mariborske oblasti najpozneje do 10. maja 1925. V prijavi naj navede kandidat učno stroko m stanje Izpita, to je, ali je že izprašan, ali so mu odobrene domače naloge, al? Ima absolutorij in drugo. Prosvetni Inspektor: dr. Poljanec
—m Žalno zborovanje ob petletnici tragedije na Zaloški cesti v Ljubljani. V petek so priredili marib. socijalisti na vrtu Gambrinovc dvorane žalno zborovanje ob peti petletnici krvave tragedije na Zaloški cesti. Govoril je kot prvi občinski svetnik Petan, urednik Eržen pa je na drobno očrtal krvave dogodke na Zaloški cesti. — Takrat je bila na vladi klerikalna stranka, ki je odgovorna za nedolžne žrtve. Govor* nik je nato še razmotrival slabe plati po* slednjih skupščini predloženih zakonov, ki se predvsem nanašajo na delavstvo. — H koncu je govoril še občinski svetnik Ošla\ na kar so se zborovalci, ki jih jc bilo okoli 150 mirno razšli.
Julijska äraiina
— Za župnika v Barkovljah pri Trsti
je bil v četrtek inštaliran don Luigl Salvador!. To je prvi italijanski župnik v Barkov-bah po dolgi dobi slovenskih Župnikov. Don Salvadori je rojen v Trstu leta 1895. m je služboval pri Sv. Jakobu in v Skednju.
Dostavljamo, da Je novi barkovljans"ki župnik Salvadori  popolnoma vešč slov^n. skega jezika in je znan kot pravičen in do ber duhovnik.
— Samomor. V mestnem vrtu v Goric1 se je vstrelil v četrtek zvečer conte Bel-luzzi, računski uradnik pri raznih gradbenih podjetjih, star 39 let, poročen, doma iz rimske province, ednvl izmed ustanoviteljev fa-šistovske organizacije, ki ga je poslala v občinski svet. Iz mestnega vrta so ga prenesli takoj v bolnico, ali strel v glavo je bil smrten in tam je con te Belin zzi k mahi nato umrl. Pustil je pismo, naslovljeno na ženo. Kaj ga je pravzaprav gn-^lo v smrt, ni znano, ugiba se seveda marsikaj.
— Smrtna kosa. V Trstu je umrl v starosti 80 let Ivan M a c a r o 1, zran ln spo. štovan mož, ki Je bil od ustanovitve činu in večkrat odbornik »Delavskega podpor nega društva« in je rad povsod deloval 28 pošteno slovensko in delavstko stvar. Naj počiva v miru!
— V št .Petru na Krasu je umrl g. Jo. sip C e 1 h a r, mlad, simpatičen fant, so. ustanovitelj in odbornik športnega dm štva »Snežnik«. Imel je krasen pogreb.
+
Zapustil nas je danes zjutraj ob tričetrt na 4 in odšel med nebeške kri-latce naš preljubtjeui sinček ozlr. bratec
Janko
Pokopeli bomo našega nepozabnega ljubljenčka v ponedeljek, 27 t. m ob pol 6. na mestnem pokopališču v Kranju.
Prosimo Vas vse, ki sočustvujete z nami, da ohranite našemu predragemu Jankotu ljubek spomin.
Kranj, 26. aprila 1925.
Hr. Ph. Fran in Slavka Šavnlk, starši.
Bogdan S^vnJk, bratec
Mesto vsakega posebnega obvestila.
1262
Ste v. 95.
Stran 5.
Gospodarstvo
Stanje Narodne banke
dne 15. aprila 1925.
A k t i v a :
Razlika v pT>s meri s stanjem line 8. april*. 427.'"» L294.« irU
&orvmska podlaga posojil* račun z.\ odkupnino krofi.-
skih novčsnie račun začasne t a k menjave drifcaviil dolgovi ▼rednost državnih dotnfrB.
xalo?en; ■  zw izdajanje
novčajiTc
saldo ravnih eacunov
L1863 2.966.3
-M35->
->S.o
Skupaj 8.800.1
Od glavnice v zlatu izplačano -Jö.j rezervni fond 5,S novčanice v obtoku 5.582.6 državni račun začasne :a/
menjave 36T3 državne terjatve <5I2.7 državne terjatve- ^a ssaatav*
Ijene domene J.13S..> a&ijo *a kupovanje zlata
ja glavnico m fonde 66.7
05.1
Skupaj S.800.I
Valuta, kredit in zlato.
Spectator zaključuje svoj članek, čigar aacetek smo priobčili v eni zadnjih številk, tako - le: »Kdor malo pomisli, se lahko prepriča, da Hi nič nenaravnega, nič nevarnega, če se kredit poveča z namenom dvigniti In pospešiti produkcije. Kredit ne bo ime! kovinske podlage, pač pa bo imel eventualno Jamstvo v blagu, ki se izdela. Asigna* eije, ki bodo honorirane recimo s sladkorjem, padejo iz roke v roke. Nikakor pa nt bodo visele v zraka, kakor vise asignacije, natisnjene brez inehrstrijske podua^e. Množina imetja na svetu je pomnožena s ztk-iv-skhnl kredk-i, Jd so zato tu, da bi mogli Lt>d-|e delati. Še enkrat bodi poudarjeno, tla S tiskarskim strojem nikakor ne pomnoženo gmotnih dobrin, pač pač razredčiTTTO de "ar. To velja za vsako inflacijo. Nekrrta operacija, da* se cene sploh ne spremene al? pa č"a se Še znižajo, ker se pomnoži količina žhr-fjenskm potrebščin. In tu si moramo biti pa jasnem, da je ta ra-zKka med inflacijo k) diluoijo (razredoenjom) menjalnih sredstev Uvljenskega oomena. Ekspanzija — priklad-nejSi izraz nego inflacija — m Škodljiva, če se razširja oboje: sredstva zamenjave *i ^rodiikcTJa rrvijenslcrh potreseni.
Toda v setfsnüfi rszmersli b» državi üc ic«alo posojati denar aü pa j<mx?k* po^soj«-la *a razvoj industrije, t. j. nuditi trgovski kredit Zajezfri doflaciio noTneni relativr.0 pomnožiti sredstva zamenjave. To vel«-« seveda za angle§ke razmere. lJrcost»5a nam še omeniti, da je Amerika taktično, ne rormalno. uveljavila to poHtiko. ':o :_■ rrisla v položaj, v katerem sc naha.b zdaj Ar gle-ska. Posledica je bila, da je fn&ictrtja takoj sprejela pretežno večin-> irezpos*Ini?i delacev. Res je, d« Je v tem času n? lomila zlato v blagajne, kak >v spravila bogatin dobro vino. Toda to nima nie *r kupnega z ekspanzijo kredHa. Njeno "hiranje slata je samo košČsk trgovskega sijaja, ali pa če hočete, caprice de femne na finančnem polju. Ameriški trgovci očividiio nis-lijo, da ne gre brez te fannzilc. M! nismo dovolj bogati, da bi si dovuili ta cpor:. Ame-i^canci se lahko naslajajo o* pogledi na zlato posodo, vendar pa s tem š*£ ni rečeno, da bi biH mi pametri, če *ii opustiti lon-čeno in porcelanasto posodo.
Se nek iij bi omenih. Ce bo velika a-u-keta o sredstvfh zamenjave in bistvu plačilnega sredstva, za katero se ogrevamo, razpisana, je treba vprašanje dragega zhita napram cenenemu zlata še temeliito proučiti m premisliti. Moje raerve — pravi lastnik m urednik ^Snectartorja^ J. St Loe Strachev — je, da bi omralo bVri zlato v interesu naše države norem. Čirr cenejše je, •em manjše je naše breme ameri.?ke^-a dolga, ker moramo plačati ameriški dolg v zlatu. Toda če hočemo nekaj poceni k j piti. ne prevzamemo rizika in *rtev pri podpiranju tržišč. Naša smer bi bila oasprotia. Ce pa porečemo svetu, da smo vedno ki'pcd zlata, t. j. če uvedemo v državi svob >dno trgovino z zlatom, bo cena zlata nurststta.
Mi bi morali nčrri svet. kakor «>tno defal že doslej, da !uhko rivfmo tudi brez data. Zlato izgublja svojo vredr.oT.: kot neobhodno sredstvo v trgovini in njegova cena pada. Amerika, ki ima najve-j zlata, bo presenečena, roda to Je njena «?tvar, nas to nfč ne briv,-. v nobenem slučaju ne potrebuje nase pomota. Nj*.-na denarna bre-rrena ^o raemeroma tako lahka^ da si lahko dovoli veselje z zlatnino, skratka, iti i nočemo biti tere;;, na katerem bi Amervka so-spodariia s sv'cjo zlato nadspeknlacijo, kakor predirajo zdaj naši oboževale5 sflata i« stare valute«.
Kakor vidimo, je na Angleškem močna strnja, ki nasprotuje zlat: valuti. Angleža so dobri trgovci, ki so al a a jasnem, kje ük čeverj najbolj žuU Plačati amerrške dolgove v zlatu bi pomenilo za angleško gospodarstvo katastrofa. Zato nj pričakovati, da bi An giba v d oglednem časn uvetiia rls-&i valuto.
★    * ★
To in ono
je, da te prepričate, da eden} par nogavic z žigom in znamkd (rdečo, modro zli zlato)
„Winz"»
traja kakor Štirje pari drugth;
Dobivajo se v prodajalnah.
— g T vernica makaronov v Skoplfu. Za-
čcHtom inajz se svečano otvori t^'ornica tr*akcronov v S kopi ju. To je zelo razvese-
}jv pojav, ker dobi tudi Južna Srbija svojo iiidustriio. Nova tvorrrica se nahaja biten mhna ^Balkan« ob železniški progi. Izde-iGvati se bodo makaroni, keksi in dmge test en !-ne.
I
—g Sladkor se je poceni!. S*adkorm»
tcvame so znižale cene sladkorju za 30 para prf kilograirm.
—g Dr. A. Cava?: Pri vredne komore u kraljevin! Srba. Hrvata i Slovenaca. U iz-danju ekonomske revije »Bankarstvo« ift-aJla je u veoma ukusnoj opremji. pod gor-itflm neslovom, rasprava gcneralrrog tajnika zagrebačke Trgovacke - Obrtničke Komore dra. Adoifa Cmaja, koja ie osobito aktuelna. sadit u oči sarajevskos kongresa naših komora i prrvrcdnih institucija. — Autor je u ovoj publikaciii dao sve, 5to o tome pitanju čiiaoca može da interesuje. — Cfjena brošur": 15 dinara, a dobiva se a svima večima knjižaTana l kod gla\me administracije -Barikarstva« ti Zagrebu 6, Marovska 30.
—E Za nabavo 30 do 40.600 prašlčfm mehurjev za zavijanje tobaka se zanima neka inozemska tvrdfca. Interesent je, ki bi mogli xi\ hoteli navedene mehurje bodisi deloma aH vso količino dobaviti, naj naznanijo svoj naslov rnrovski in obrtrri^ki zbornic! v Ljubljani.
—g Angleški predlog za rešitev problema nezaposlenosti. Iz Londona poročajo, da vzbuja veliko zanimanje predlog Alfreda Monda, kako bi se dalo odpomoči nezaposlenosti. A. Alond je eden izmed voditeljev liberalne stranke in je bil tudi član koalicijske vlade. Mond želi v svojem predlogu, da bi se onim podjetjem, ki bi sprejela delavstvo v številu, presegaj očem njihovo normalno potrebo, izplačevala podpora, katero bi tako dobivali nezaposleni delavci, pa bi se na ta način redčile vrste delavcev brez dela. Za načrt se zanima vlada m delovni minister je povabil Monda, da bi se 2 njim pogovoril o vseh podrobnostih predloga. S predlogom se bavi poseben odbor federacije angleške Industrie in tudi delavska stranka Je izbrala pododbor, ki 36 peča s predlogom. Priznava se, da je stvar precei kompHcIrana in ako ni se predlog uresničil, bi imel lahko daleko-sežne posledice. Vlada proučava tudi vprašanje splošnega izdatnega podiranja industrije. Nezaposlenost Anglijo kritično duši, zato bi jo rada č?m orel mogoče odpravila.
—g J>obava drv. Ekonomsko odelenje direkcije državnm železnic v Ljubljani prejema do 3S. aprila 1925 ponudbe za dobavo 200.000 kg bukovih drv. Pogoji so na vpogled pri omenjenemu odelenju.
TRI DRAGOCENE VAZE iz darmstadskega porceU;:.
Lya de Putti.
(Iz mojega najnovejšega dnevniku.)
Lya de Putti, najbolj priljubljena kinoigralka Evrope, je v prostem času tudi pisateljica. Piše ekstravajjantne črtice, navadno i z Igralskega življenja. Tudi v takih črticah kaže svojo dražestno, bizarno in samovoljno naturo. Pričujoč! odk>r •' iz dnevnika podaja prav posrer; *\Tko njene nebrzdane duhovi iti.
Adlon. 25. aprila.
A<flo?tf (najrazkošnejši hotei Berlina) me že dolgočasi. Berlin pa še bolj. Sploh, kako je mogoče zgraditi tako zaspan hotel! Da so me vsaj vprašaH! Tedaj ne bi Jzostat« čardaši, in šampanjec bi se povsem drugače penil... O-o-o-o-o... zeva se mi. Kaj hočemo, če se diva dolgočasi! Oho, kdo >e tisti črni gospod? Glej, glej — to je novost za Adlon! Čakaj! Halo-o-o-o, gospod plačilni! Prosim! Vidite črnega gospoda — da tistega — vidite ... v športni obleki (opica ne pozna niti pravega oblačila za #ve o clokO... evo... ponesitei mu to-le in pazite, da mi koj odgovor!. Hitro! Moj Bog, to so marüre! Najbrže se bom morala dolgo mučiti, predno ga nauččm, kako se je treba oblačiti. Norci, ka posecajo Adlon, zelo pazijo na to. Bog ne daj, da mi ne odgovori. Demonstrativno prisedem k njegovi mizici. Oho, triurni! »Milostfva gospa! Jaz vas obožavam in sem Vam na uslugo! Ali smem pristopiti?« rla-ha-na! Oh, kako je t>vet drven! Treba ga je «natf užrvati! Želje, 2e!je. želje — vse želje se mi izpolnijo! Evo ga!c Prosim, sedite mister — kako paj Vas imenujem? — izvolite!^ James Carr, milostiva gospa — je že dolgo Vaš oboževatelj.« »Mister Carr, po vsej priliki prihajate direktno H Londona. Ali ni v Berlinu dovolj hotelov, kjer bi se lahko preobleki!?« s»Tisočkrat prosim za odpi:srenje, vstopil sem v Adlon samo na čaše kok-teja. Niti sltil nisem, da bom deležen tolike sreče in da Vas tule srečam.. .c
16. aprila, Lya de Putti je vendarle Lya de Putti.
Tu je vse zaman. Privlačna in lepa! Vče-rai zvečer se je zopet pokazalo. James je b!a2en ... enostavno blazen ... Razplamtel se jel Ljubi! Kako poljubu je! Izjema med Angleži. Redek tip. Kalcšna pasma! Bo>im se, da se vanj ne zatelebam... Oh, tudi to bi mi ne škodilo. Morfija ni hotel niti okusiti. Pravi, da je opojen tudi brez tega. Jaz sem pa včeraj zopet uživala ta eksotični strup. Tudi šampanjca je bik) dovolj! Kdo je bil slajši: James aii šampanjec?____
17. aprila. Zo tretji dan traja raj... Pravi nebeški
ra-1 na zemlji. James se je prav resno zate-lebal. Iz mene hoče napraviti resnega človeka, Jd naj posmatra svet po ledeno. Ali je to mogoče? Meni! Lvji de Putti?
To bi bila karikatura in ironija vsega mojega dosedanjega življenja! Naj končam v cerkvi? Zopet pred oltarjem? Ne ne ...
18. aprila, Grunewald.
Tajno moč ima ta človek. Včeraj mi 5e prišlo slabo, danes sem že v sanatoriju.
Zdravniki, bolničarji, ia bedasti zn.\ v sa-nateriju!
20. aprila. S a n a t o r i j. Najbolj bedasto, kar si človek lahko izmisli, je poizkusiti odvrniti človeku cd njegovih prirodnih nagneni. Včeraj sem se dolgočasUa, ker so mi dajali injekcije. James mi je siadi! roko, da bi me manj bolela igla. Tepec si res domišlja, da traja ljubezen preko groba! In misli, da nikoli v Življenju ne bom pila vode. niti šampanjca in da si več ne olepšam življenja s kokainom in z morfijem. Čemu debatirati Z n}\m O tem? Pač različni nazori! Meni je i.ako dobro! Draži me njegov odpor in zato mu zaenkrat napravim vse. kar si želi. Do satove meje!
22. aprila. Včeraj so Ifsti prinesli vest, da se Lya
de Putti zdravi radi alkohola, kokajina in mortiia. Dlakocepci se bavijo s stvarmi, ki se jih ne trčejo.
35. aprila.
Moj dnevnik me več ne ves?!i. Včeraj se je med mano in Jarres, ki ml je stalno za petami, razvil sledeči razgovor:
Jaz: Že osem dni prenašam te strašne muke odrekanja!
On: Zlato! Meni na ljtibo in sebi v korist! —
Jaz: James! AH res veruješ \ uspeli?
O n : Ako resno hočeš ...
Jaz: Nočem, dovolj mi jc te kemedi-je... Hočem prostosti... prostosti... prostosti ...
On: Ha-ha-ha-ha . . .  James... James
?e . . .   zblaznel...   ha-ha-ha___ odhitela
sem iz sobe, po stopnišču, do avta in -zbogom James!
26. aprila. Tako se je končala :m:ja bolezen v
Grlinewaldu. Jr.mes mi je pisal strašno pismo. Nepoboljsijivri . . nepoboljšljiva .. .
27. aprilu. >Al neverU Za drugo se ne brigam.
James se lahko potolaži s kako zlatolaso mfss. Jaz pa /epe t s edini v Adlons.
Remrijivosf pri küiMh narodih in nri divjakih
Ameriški učenjak Freeser je izdai nedavno obširno delo o evoluciji vere v ae-umrljivosti duše pri raznih narodih. Skoraj iztočasno je izšla na Angleškem druga knjiga, v kateri opisuje avtor rezultate svoje ankete o veri v posmrtno življenje. To anketo je poslal v Ameriko in prejel nanjo mnogo zanimivih odgovorov. Neki 84 letni pastor piše v odgovoru, da ni imel časa za resno razmišljanje o tem problem::. Neki sodnik odgovarja, da se boji, da bi utcgn'1 znoreti, če bi se zamislil v problem posmrtnega življenia. Drugi statistik smatra, da človek zaman trati čas, če se loti tega vprašanja in da večina ljudi sploh ne ve. kaj naj si misli o življenju onstran gr:ba. Neka pisatelj:ca sploh ni hotela odgovoriti. Zanjo je ta problem premalo aktualen, poleg tega se pa cesto menja tudi njeno nazi-ranje, kakor je pač rs^zpoložena. Dru^n 35 letna ženska odgovarja tako-le: »Bodoče
življenje me ne zanima. Imam mnogo dela
v življenju tla tem svetu.- Neki filozof piše: ->90 odstotkov ljudi pravi, da verujejo v posmrti:/»  življenje,  toda  90  od sto jih
tako,        •. h; življenja sploh ne
bilo.«  Iv.  to       :._fJo!;itna resnica.
Klikni" i. razvid iz ankete, je aa svet'.i rmiogu ljudi, ki verujejo v življenje na svetu. To vero si razlaga vsak
PO svoje.  Nekateri  hočejo najti na onem .srečo, ki   - nimajo na zemlji. Drugi H onstran groba svoje duhovno in umstveno delo, ki so ga na tem . •. etu začeli.    Duhovnik si žel4 bodočega iivljenja, ker pu niejEOvem prepričanju n« iiore biti slabše od sedanjega. Zopet dru-wri duhovnik se lo\l, dj bi ne bil prikrajšan i sladkosti življenja na tem svetu in bi pekel, Is J<     .!*» se odpove dobrotam tega sveta.
Verek: predsodki so / malimi izjema* mi edini motiv, da ljudje verujejo v po-smrtno živi v eri ljudje črpajo to vero iz skrivne ~V:. da ie absurdno smatrati, da bi čle .. ' . pq smrti, popolnoma izginil. vero v posmr^ no življenje .. btuih  . .. /«.h dokazov.
Vero v jj smrtno iivljenje poznajo itr-a. iü.r.ii kulturni narodi. Vsa divja plemena si predst tv].k- jenje po vzorca zi\Ijenja na tem sve kol nekako nadomestilo za radost, ki jo Človek čisto zarnau išče Ka zemlji. Pri raznih plemenih Je ta vAra različna. Na Hilbertovih otokih verujejo domačini, da bod > na onem svetu srečni samo svobodni Trije, ki pa morajo biti poleg tega še tatnirani. Divjaki priplujejo tatuiranju sploh velik pomen za posmrtno življenje in zato je pri njih tako razširjen običaj, da si kožo kaj radi preluknjajo in poslikajo. Prebivalci Maršalskib otokov verujejo, da zapre duši vrata v raj samo en zločin in sicer če kdo ugrabi poglavarjevo ženo. Toda ta reč se da mirnim potom poravnati s primemo odkupnino, ki jo da dotični zapeliivec prizadetemu poglavarju. Tud' pri divjakih je torej denar vladar sveta in duš.
Zelo komplicirano si predstavljajo posmrtno življenje divjaki na Markiskih otokih. Grešniki ostanejo po njihovem prepričanju na onem svetu na dnu globokega vodnjaka in čakajo tam, kdaj bo konec sveta. Prej namreč sploh ne moTejo umreti. Pravični gredo v nebesa in žive prav cfcobro. Prirejajo zabave, veselice, kopljejo se in plešejo, da je veselje. Včas!h se spi*-ste na zemljo, da pomagajo sorodnikom ki znancem pri delu. VoSakt imajo posebnu nebesa, kjer se tudi po smrti junaško bore. Ženske, ki zapusLe to dolino solz pri porodu, pridijo na onem svetu v poebnS ločen1 oddelek nekje v ozadju paradiža, ker jih bogovi ne marajo. Najbolj nesrečni so pa tisti, ki 3e v življenju radi jeze Ten bogovi še celo ne marajo in jih razmeste v nebeškem kraljestvu v najbolj zapuščenem In pozabljenem kot:čku.
Prebivalci Marij anskih otokov voruf*> jo, da lahko pride človek v nebesa same pod pogojem, da je njegova smrt naravna. Taki srečni pokojniki se hranijo v paradižu samo z najboljšim sadjem, včasih pa zlezejo nazaj na zemljo, da strašijo in naoV legujejo žive. Kdor umre nenaravne smrti, mora brezpogojno v pekei. Sužnji nimajo duš, ženske so glede duš nekaj srednjega. Imajo sicer dušo, k! pa ni tako razvita In znamenita, kakor moška Njihovo posmrjs« no življenje ie sporno.
Vila duhov.
V Rimn v okraju Caprera. utica fc^ole, stanuje v lepi vIK odvetnik D. FittaioH. v družim je šest oseb. O tej vili se sedaj govori in mnogo ugiba, ker ie to vila duhov Trt t aioft jeva družina pripoveduje, da očka. stanuje v tej vili, nekaj mesecev že, ni m*-ru čestoprat ne po dvevl in ne po noči. Suši se ropot, pa to so še prenašali, ali nekega dne je neznana rr.oč iztrgala ženj Iz rok steklenico z oljem in jo vrgla po kuhinji. Potem so debelo gledali stole, ki so se začeli premikati po sobah. Na-lo so se pričel« odpirati omare m obleka ter perilo je ležalo razmetano po tleh Tako in sllčni pojavi so sledili dan na dan. Odvetnik pravi da je mi9hl spočetka na ;.vtosugestijo m na zmoto. Ker pa le ni miru, se je obrnil na policijo za pomoč.
Prišla je polici j«, po predpisfh oborožena, da prestraši m prežene duhove ali jih aretira in spravi na varno. Ko so šli policijski uradniki po stopnicah, so slišali ropota-nje. Stanovanje ie bilo zapito. Ko so odprli sobo. so vk-'eli ra&metane razne reči b po-
OSKAR /7.
35
(Razpad carsiüa
Roman zadnjega avstrijskega cesarja. >Hvala Bogu! mislil sem že. da hoče starec »ffrati vojno do jutri!-- je mrmral ritmoister Kaltenborn, kateremu je bil major posebno neprijeten. Ni bil častihlepen In je živel v dobrih gmotnih razmerah. Bil je vojak bolj iz nagnjenja kot iz poklica in je bil povsodi priljubljei radi svojih obzirnih oblik v občevanju. Kasarnskc manire okostenelega majorja so bile zanj temboli mučne. Jahal ie k nadvojvodi, ki je bil v njes?^vcm ekskadronu in rekel na ves glai>:
»Veseli mc, gospod poročnik, da ni imel gospod major povoda, da bi kaj graja? na vaši četi. Tako ste rešili ugled mojega eskadrona, na katerem je ?osp^d major sicer nase! vse poHo sraie vrednih očk.«
Nadvojvoda se ie zasmejal, da se rmi je ves braz razširil. Izbomo se le razumel z odličnim ofi-rjem, ki se službeno ni niti najmanj brigal za ce-arsko visokost, ki pa ie izven službe taktno uva-eval nadvojvodov položaj.
»V«** žadovoljnost, gospod ritmojster, odtehta sako drugo pohvalo, zlasti ako ni bila zaslužena^
Major, ki je razumel to pripombo, je od jeze prebledel in s« v diru vrnil k svoji čet^ ^Prihod-
njič,« si je misliL ^bom že pokazal cesarski visokosti.«
To pa se ni zgodilo, ker se je jeza staiala pred cesarsko visokostjo, kakor led v peči in je surov vojščak postal priliznjen dvorjanik, čim se je domislil, da tiči v mladem poročniku bodoči cesar.
Eskadroni so peketaje jahali po ozkih ulicah p o raskavega mestnega pločnika in od starega z\ - vja so gromko odmevali glasovi trompet. Nadvojvoda Je jahal ia čelu svoje čete in poklical k sebi en»Dletnika Popperia.
^Kako je, Popper? Aii ste .sami videli punico, ki jo nam hočete danes predstaviti?«
»Z lastnimi očmi, visokost! Čudovito lepa postava z manirami prave princezinje. Obrazek tako sladak in pobožen, kakor jih ie slikal samo Kaulbach.«
»Kako je ime tej devojki te tujine, ki je Vas tako navdušila, Popper?«
»M an ja! cesarska visokost. Je to najbrže samo umetniško hne, ujema pa se v njegovi izredno-sti z njenim pojavom.«
»Ali ni ona natakarica, Popper? AH ne?«
»Za navadne goste pač, cesarska visokost. Ti morajo biti pač veseli, ako jim postreže. Pri izbranih visokih gostih pa bo gospodiCrm Man ja imela viSje dolžnosti«
»Vi ste straien Don Juan, Popper. Pred Varni ni varna nobena ženska, od velike dame do natakarice!«
»Cesarska visokost, to je moj šport. Nekateri nabirajo pisemske znamke, drugi dežnike, jaz pa spomine na lepote, ki sem üh iižil. Ni to baš prijetno t: d e j s t vov an je!«
»To verjamem! Vi ste mnogo potovali, zato imate tudi eksotične krasotice v svojem registru.«
»Cesarska visokost Prvi temeljni pogoj, da ima moški srečo pri žens!:ah, jc molčečnost,«
»Vi ste diskrete*}, Popper, zato Vas nečem siliti, da bi mi pripovedovali. Toda eno prošnjo imam. Pripravite pri Kranzu vse, kar je potrebno. Danes hočemo imeti prav izredno zabaven večer.«
<>Cesarska visokost, lahko se boste prepričali, da bo vse nadkriiiio Vaša pričakovanja. Danes se hočem prav posebno postaviti s svojo umetnico.«
Rnoletnik je svojo obljubo v vsakem oziru izpolnil. Velika dvorana v hotelu Kranz, ki je bila prirejena tako za restavraciio. kakor za kavarno, je bila v svojem zgornjem delu, kjer so se nahajale stalne mize oficirskega zbora, okrašena z zelenimi dekoracijami. Na dolgi m?zi so stale vaze, polne cvetk, in izpod mecesnovih vejic se je kakor sneg bleščal namizni prt. Gostilničar je osebno tekal iz kuhinje v klet, da bi bilo tu In tam vse v redu. Ni bila to malenkost ako se ie za aranžma prireditve brigal sam enoltenik Popper. Treba ie bilo restavraciji očuvati stari sloves. Natakarice, izredno okusno oblečene, so švigale sem in tja. Izpod krilnih robov je bilo videti ažurne svilnate prozorne nogavice in ljubke Iakasle šolničke. Bele bluze z malim izrezkom., gladka, temna, boke tesno
ovijajoča krila so okusno odražala oblike njih vitkih postav. Enolctnik ni preveč hvalil nove natakarice. Rila je devojka izredno lepe raste s fino rezanimi pravilnimi potezami v obrazu. Samo mrkla resnost, ki je počivala na licu. :c zmanjševala vrte izredne njene krasote. Ta resnost je dajala mirnemu dekliškemu obrazu nekaj odrrijuiočega. Nadvojvode to ni odvračalo. Ukazal je, da mu sme streči edino ta natakarica. Ko so pri desertu postregli s šampanjcem, ji je opetovano ponudil svojo časo in ni odnehal preje, dokler nI pila iz tega kozarca. Ni opazil nevolje, ki se je vedno jasneje odražala v njenem obrazu. Prepričan jc bil. da mora biti natakarica naravnost srečna, tia 3> tako izredno odlikuje. Samo enoletnik, ki je nosil kot aranžer odgovornost za uspelost te prireditve, je opazil njeno čudno odklanjajoče vedenie. Za vraga, ta mala goska se vede popolnoma taka, ;,akor kakšna princezinja, sam vrag naj jo vzame! Njegovi načrti se ne smejo ponesrečiti na trmi ne osebe. Ozrl se je po dvorani. Civilni gosti so sc pri vstopu oficirjev in hrupnem začetku oficirskega kroka večinoma odstranili, samo tam v laotu je se sedel osamljen gost, napol skrit za kupom časopisov. Valovi zabave so se dvigali vedno višje. Glave so se razvnemale, besede so postajale svobodnejše, dovtipj PikantnejšL Nadvojvoda se ni brzdal pri pijači. BS je že zidane volje. Glasno se je smejal in z uživanjem ponavljal umazane polnte pikantnih dovti-pov. Nudeč svoj kozarec natakarici, da ga napolni, jo je z. roko objel okrog boka in h pritisnti k sebi
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD*   dne 28 aprila 1925.
Stev. 95.
s:ei» i* omar, \-se ie bilo narobe. Policaji so vse izhode zastražiii in izvršil preiskavo, pa niso našli nobenega duha. Policija je ostala tam do tretje ure zjutraj, pa je bilo vse tiko. Sostanovalci v vili so potrjevaM odvetrtkovo prioovedovanje.
O VfB duhov so seveda kmalu izvedeli novinar*, Jd so priŠh" izprasevat, kaj in kako se godi v njej. Ko jim ie odvetnikova žena pripovedovala dozodke v hiši, je zaropotalo o kuhinji, da so se vsi prestrašili. Ko so vstopih* v kuhinjo, so videli veliko leseno frrrzo preobrnjeno. Kdo jo je prevrnil? Y kuhinji ni bilo nobenega človeka. Nadalje je povedala sospa, da so našli pred par dnevi vrata v stanovanje, ko so bila pred odhodom trdno in varno zaprta, popolnoma odprta i« želecni zapora je ležala na tleh. Pripete! o ee Ü je v kuhflnji, da je bila s krož-»iia vržena zelenjava v njo.
Pri hiši imajo lepega velikega mačka, katerega so tudi pritesmrU v bajko o duhovito. Pravijo, da kadar je maček odsoten, £e mir. kadar je doma, pa rogovilijo duhovi 90 hBH. Zadnje dni se je prikazal maček pobit 'm ranjen trn enem očesu. Kateri duh SB je udaril?
Rimska policija ima nadalje opravka z ■vilo dimov hi Išče »medium«, ki provzroča nemir. Polrclja je hišo evakuirala, vsi stanovalci so »mrali ven in v vili so sedaj sami policaji, da primejo duhove. Sumljiv se |im zd* odvetnik sam, zato sa policijski komisar pogostoma izprašuje. Vršila se je 24. t. m. v viM špiritistična seja, katere se je ud©le£fl *ncH neki »medium«, poklican iz Trsta. Seja ni dala uikakega rezukata. Odkar je policija v vilvi, je vse mirno in duhovi se boje. Policija rma na piki odvetnika nttaioltja, ki je tudi solastnik »Union-aima«, katero podjetje je napovedovalo vpriaorltev film« 3>Vila duhov«.     Morda je
skupaj foscenirano v rek lamine svrhe za movo kkiematosrrafično predstavo, izvirno sicer, pa precej nerodno. Vsi italijanski Ssti prinašajo dolga poročila o dogodkih v vfl duhov.
V teko šolo so hoteli
Filmski igralec, to i o dandanes poklic, po katerm hrepeni večinoma vsa mladina. Mastne plače, svetovna siava in karijera omami dovzetne mlade duše in jih tira v naročje filma ali pa — v pogubo.
Znašli so se tudi v Ljubljani trije mladi nadebudni    mladeniči ter si zaželeli k
filmu. Sredi lepega parka v Zvezdi se je sestal trgovski vajenček Vinko Sever s svojim tovarišem Karlom Seidlom in domenila sta se, da pojdeta k rimu. Rečeno storjeno. Stopila sta takoj v stik z glaso-vito fihirsko šolo v Berlinu ter pisala tje. Če bi iu hoteli sprejeti. Seveda je treba za filmsko šolo precej denarja, katerega pa Vinko in Karlček nista hnela. Toda zvite glavice so si znale pomagati. Vinko, ki je bil za vajenca pri trgovcu Banu, je temu začel odnašati različno blago ter ga nosi! Karlu, ta pa je kradel pri svojem šefu ter blago nosil Vinku, Oba sta nato blago prodajala dalje. V zvezi je bil tudi tretji, katerega sicer ni gnala želja k filmu, pač pa hrepenenje po denarju in sicer ie bil to Alojzij Štrukelj, hlapec pri Kolmamt. Ta je fstotako odnašal porcelan in druge predmete ter jih nos'1 Vinku hi Karlu. Živeli so prav sijajno in imenitno ter si tudi prihranili lepe zneske. Nekega dne pa ie trgovec Ban opazil, da mu je zmanjkalo precei blaga in je zadevo ovadil policiji. Ta je prijela njegovega vajenca Vinica Sever j a ter ga zaslišala.
Vmko je po dolgem obotavljanju priznal svoje tatinske kupčije ter izdal tudi oba svoja tovariša. PolicMa je našla na stanovanjih vseh treh za približno 6000 Din blaga, obenem pa Pri Štruklju 2500 Din gotovine. Pri Seidlu se je našlo še blago od tvrdke Kenda. kjer se je lam" izučil. Na po-Hcji sta Vinko in Kari izjavila, da sta hotela v filmsko šolo v Berlin, od koder ima v kratkem prispeti tudi odgovor. Mesto k filmu pojdejo mladeniči sedaj v bržon... Sodišče.
Sirom domovine.
Umor it ljubosumnosti.
Na dvorišču magistrata v Subotici se je dne 31. avgusta leta 1922 odigral žalosten slučaj. Ruska begunca Jakov Nikfo-rovič Marigerovski in Panta Ivanov sta se v Suhopolju seznanila in sta sklenala prisrčno prijateljstvo. Ker je žive! Ivanov v zelo slabih razmerah, ga Je Marigerovski, Id je bil oženjen, vzel k sebi v hišo ter skrbel zanj. Nekaj časa zatem sta prišla v Subotico, kjer so ju naiacstili za policista. Nekega dne pa je Marigerovski našei pri Ivanovu ljubavno pismo svoje žene Zato je pozval Ivanova, da Subotico zapusti ali naj se ž njim bje. Ivanov je oba
poziva odklonil ter je celo izjavil, da hoče živeti skupno z ženo Marigerovskega, Presenečen nad postopanjem prijatelja, je Marigerovski sklenil, da se maščuje nad nj:m. Osveto je res izvršil. Dne 31. avgusta leta 1922 je na stražnici v mestni hiši i>ozvai Ivanova, da pusti njegovo ženo pri miru. Ker je ta zaničljivo odvrnil, da tega ne stori, je Marigarevski potegnil samokres in svojega Ijubavnega tekmeca ustrelil. Pred okrožnim sodiščem v Subotici je bil Marigarevski obsojen samo na mesec dn! zapora, ker je dejanje storil v največji razburjenosti. Sodbo je sedaj potrdilo tudi pri-zivno sodišče v Novem Sadu.
— Sin zabodel in a i er. Strašna rodbinska drama se je odigrala te dni v Dajko-vački Sarnici pri Djakovem v hiši posestnika Karla Traka. Posestnikov sin Kari je poslal svojo malo sestro v trafiko, da mu prinese tobaka. Ko sc je mala brez tobaka vrnila, jo je brat zmerjal in ji pri-solil par zaušnic. Vmes je posegla mati, ki je sina s polenom udarila večkrat po roki. Sin je imel v roki ravno nož in je mater sunil v trebuh. Težko ranjeno ženo so prepeljali v bolnico, a ni upanja da okreva. Karl Trunk je bil prijet.
— Vohunska afera v Subotici. Pred dnevi je subotiška policija odkrila nevarno vohunsko družbo. Dosedaj je bilo aretiranih pet oseb, med temi dve ženski. Kakor smo že poročali, je bil vodja vohunske družbe šef ogrske poročevalske službe v Szegedinu, stotnik Rudolf Eger. V Subotici so bili prijeti: Etelka Keller, Ida Svoboda in Lazar Krvanjski. Kellerjeva je večkrat prekoračila mejo ter nosila madžarskemu častniku podatke o naši vojski ter o stanju armade. Vsi prijeti so bili izročeni okrožnemu sodišču v Subotici.
— Zločin za časa prevrata. Novosad-sko kasači j sko sodišče je ta teden razpravljalo v zadnji instanc! umor. izvršen za ča-časa prevrata. Dne 3. novembra leta 191 S. so vdrli seljaki Mfaden Banjas, Vlada Bani as in Dušan Banjas, vsi iz Dobrice v Ba-natu, v sobo notarja Dušana JankovIČ in so s smrtno grožrno izsilili od njega, da ?"m je izroči! 12S0 K- Še istega dne sta se-ijak Velizar Lepedat rn dninar Ilja Štefa-novič napadla notarja. Lepedat ga je z bajonetom sunil v prsa ter udrhal po njem s puškinim kopitom. Štefanovič pa mu Je poslal dve krogli v glavo. Zatem so Kuz-man Lapedat, Janez Preda in Nikolaj Pe- i
trov vlomili v občinsko blagajno ter odnesli 40.000 K. Pred sodiščem v Pančevu so bili obsojeni: Velizar Lepedat radi umora na 6 let ječo in 5 letno Izgubo časti, šte-fanovič radi premišljenega umora na 10 let ječe in 10 leino izgubo časti, Kuzman Lepedat, Janez Preda in Nikolaj Petrov pa vsak na tri leta ječe radi vloma. Milan Lepedat. Id je vzel od ukradenega denarja 100 Din. je bil obsojen na 6 mesecev ječe in 3 letno izgubo časti. M'aden, Vlada in Dušan Banjas so bili vsak obsojeni na 5 let ječe ter na 10 letno izgubo časti. Vsled priz'va obtoženčevih zagovornikov se je vršila te dni nova razprava in je bila Vcli-zarju Lepedatu kazen znižana na 5 let ječe, šteiauovicu je bila kazen isto znižana na 5 let, razen tega pa je bila razveljavljena hidi obsodba Kuzman Lepedata, Janeza Preda in Niko-Ie Petrova, katerm je bib kazen od 3 let znižana na 9 mesecev in i letno izgubo času.
Sodišče
— Nepoštene manipulacije pri Zebljar-ski zadrugi v Krop!. Skoraj cele -1 ure se je bavil v soboto senat 3 to zamotano zadevo, ki je pedala Čudno sliko o poslovanju pri tej zadrugi pod prejšnjim! načel-stvi. Na otožni klopi sedijo Valentin Oa-šperšič, Karol Smrekar in Jos. Lazar, obtoženi tatvine. Prva dva obtoženca sta bila člana zadruge, obenem pa skladiščnika s polno močjo, tako rekoč brez kontrole In nadzorstva. Gašperšič je imel ključe, Smrekar pa knjigo, v katero bi moral zapisovati iz skladišča oddano blago. Zapisovanje pa se je vršilo skrajno površno. Gašperšič je iemal s Smrekarjevim dovoljenjem velke množine žebljev in kose železa ter prodaja! naprej na svojo pest, včasih je kaj plačal, večinoma pa je ostajal na dolgu, ozir. se vzeto blago sploh ni zapisovalo v knjige. Skladiščnik Smrekar, zaradi tega stavljen na odgovor, je rekel, da ima preveč dela in premallo plače (imel je 34 Dn dnevno). Ko se je prišlo pod današnjim ravnateljem A Žirtitkom tatvinam na sled. so konstatirah" primanjkijal na blagu v vrednosti nad 81.000 Din, d oči m ^ta obtožena priznala le kakih 5000 D:'n, ki jih še dolguje Gašperšič na vzetem blagu. Sicer pa ie sploh bil v omenjenem skladišču ču-
den red, ker so hodili v skladišče Orli telovadit in so se sploh vršre v njem ljudske veselice. Seveda je lahko na ta način vsakdo odnašal žeblje in drugo blago. Tretji obtoženec Lazar je kot vajenec In poznejši ključavničarski pomočnik jemal iz železnih odpadkov razne predmete, de^-ma z dovoljenjem prejšnjega načelnika, deloma pa tudi samovoljno. Gašperšič iti Smrekar sta bila obsojena zaradi hudodelstva tatvine in sicer prvi na 4, drugi na tri mesece težke ječe, Lazar pa samo zaradi prestopka ha 5 dni zapora. V kazen se jim všteie preiskovalni zapor. Prva dva obtoženca sta takoj prijavila priziv.
— Prodal zarubUeno kolo, Ivanu Že-bovcu, pos. sinu v Mostah pri Kamniku ie davčni izterjevalec zaradi dolžnih davkov zarubil kolo, toda Žebovec je vk'iub temu kolo prodal. Obsojen je bi! na 1 teden aa-pora in 50 Din takse,
— Togotna ženska, Amalija Zama» mlada posestnikova žena v Kamnem vrhu v litijskem okraju, je silno razburljiva m togotna ženska, o čemur je pričal njen nastop pri sodnji. Ženska je bila obtožena, da je dne 3. januarja s sekiro napadla v pričo orožnikov 67 letnega očima svojega moža Mih. Mirkoviča ter ga dvakrat udarila po roki, da ga je težko poškodovala. Med obema vlada staro sovraštvo. Usodnega dne je šel Mirkovič v spremstvu orožnika k obtoženki po ukradeno sekiro, a obtoženka ga je takoj naskočla s sekiro. Ko jo je po drugem udarcu zgrabi! orožnik za roko, se je vsa tresia Jeze ter izjavila, da bi ga najraje ubila. Obtoženka, ki je prišla pred sodnike z dojenčkom v naročju, se je izgovarjala, da si je mislila: saj ne bodo orožniki dopustili, da bi ženska moškega tepla. Sicer pa je mirno priznala, da tudi svojega moža natepe, kadar jo jeza zgrabi. Obsojena je bila na 2 meseca težke ječe in stroške.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik; VLADIMIR KAPUS
papir
v mapah in škatljaft po znižani ceni nnc! ftarotina knjigarna,
Prešernova ulica 7
Jani imi Ho i it ar
Ufibliena, Ccpova 21 esfcrooje za trgovce in fttartnfte vse inssrate 2a vse časopise,
S« prijaciro priporoča
Si L Kopitar
**** ^%
pL StlcpDiln
5= Sfsak =
•neona«
psrtitura I ostala ■ütnbiflna za na ^ bala. SIL
prihranite, ako pred nakupom blaga za obleko, perila, srajc, ovratnic, naglavnih rut, serp, obrisalk, nogavic, odej, najrazličnejšega drugega blaga ter usnja obiščete trgovino, kjer so cene najnižje, iu 77-l sicer pri trgovini
ff
DANICA"
urnim, Imm frs !ter. 1.
e!o usodno wMm
1351
več grosov črnega čistila za čevlje prvovrstne znamke. — Redka pribka. — Cenjena ponudbe pod „Takoj** na upravo Slov. Naroda.
odaio
jjraca }Co!!an8er (Subotica)
preporučuju bogato skladište perja za iorprane i jas-tuke od najjeftinije do najfinije vrste. Najbolje poznata eksport lirma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna
posluga. 54 l
liaistareiča siovenska/
liabifti % WMU i
delavnica
Ivan Biiotlj, Dunajska c. 19*
se priporoča, izvršitev točna, cene smerne.
posebno izurjenega \ podkovanjn, sprejme
Msatna pristava
Povšetova ulica 8. uss
Makulaturni papir
ta
t
I 1W»   ä kg Din 5.- |
prodaja
uprava .Slovanskega Naroda'
»^—■■■■■■■■»■■■■■■■araMaaaaBfaaa
Zahtevajte vedno in no-vsod „VINO
BERMET, SEMIČ" naravi jeno po-rolnoma teh* nično s pravimi dalmatinskimi vfni, zaradi česar
nadkriljuje vsak italijanski vermut
Izkoristke
Za reklamo pošPemo po povzetju 4 originalne steklenice no en liter vina Ber-rnet belega, temnega ali mešanega na zzhfevo za osam Din 150 franko na dom. Pišite ?e danes na firmo SLAVIJA" prva tvorniea likera, struna i dezert. vina Gemiö Split.
Faza* poiode in vseh v želazainsko stroko som«
d&So&ii prodswiov po ISST snatao zaliaaih
eeaah nudi tvrdka
Staniso Fiorfančlč, - železni™ -
Svi Petra cesta 33. ESEtrasais^iRSiiBiimiMiiBMi
10s4
siui lin
(Weichguas und Grauguss)
proizvaja in dobavlja glasom načrtov, modelov ali vzorcev, surovo ali obdelano, livarna železa Kranjske tvornice železne, ključavničarske in kovinske robe
T ITH H. d. d. Kamnih
pri Ljubljani.
1^36
Dospe! ie zopet m&Mi holandski k-k
V Vaiem interesu je, da uživate 'e prvovrsten KAO)    torej   zahtevsit-   povsod   pravi holandski KAKAO znamke 1237
Od 100 Din
dalje nakiteni slamniki pri — Ivi Silier« lopa 5t. 10 (ob Mahrovem tu du). Vodnikov trg. 1203
»
Abadie
«
K>i  .retni   papir zopet io   na   zalogi!   — A. • lpret, Krekov trg 10.
84/n
Ravnokar došle
dr Iii e in gladi jole!
G1 a d i jo 1 e v osmih bar-*Äh. velikocvetne, dal i je, 30 iazličnih vrst, ima v zalogi Ivan Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradišče 3t 12._nas
Iščem za Zagreb
fino   hišo perfektno kuharico   in soba« i co,   ki   zna. nekoliko :švati in krpati perilo. — Znanje nemškega jezika e želi   —  Ponudbe naj pošljejo  na veleindu^ alca Richard Albere Zagreb, Tuškanac 18 r* vila Alberti. 1228
Znanja želi
48 let star vdovec bree otrok, tovarnar, posest^ nik in lesni trgovec — s pridno inteligentno go* spodinjo (gospodično ali vdovo, 40 do 50 let sta* ro) in da ima v gotovini in vrednosti 1, 2—3 mu Hjonc dinarjev. Lc res-^ ne ponudbe s sliko naj se pošljejo pod «SreCa 1259» na upravo »Sloven* skega Naroda».
Zärva za iserjavo
(odrezki od žage) po zmerni «"»ni, dokler traja zaloga, i   dobe pri Ivanu Šiška, Jelkova ulica 4. 1217
Stanovanje
odda   doticnemu, ki aca 2500 Din vnaprej. *■— Naslov  pove uprava j. o lov.  Naroila». 1261
Naprodaj
kaj spomladanskih wio* ih     oblek, površnik, roški voziček in nekaj i^arov   dobro ohranjenih roških  in  ženskih cev* ?tv. — Tstotam se sprej« me    boljši    gospod na -c movanje.   event. tudi na hrano (v bližini bol= v zel_1260
4 tovrstna moška
moč
sprejme za dam sko »i >dno trgovino. V po-5tev pride sarao po pol noma izvežban v modni stroki, agilen, predvsem dober prodajalec, v sta* rosti od 24 let naprej. — Ponudbe s prepisi spri* čeval na poštni predal št. 38, Ljubljana. 1257
D vokoiesa!
Najnižja cena in največ; ja zaloga raznih vrst dvo* koles, pnevmatike in de* lov. Prodaja na obroke, ceniki franko. — Tribuna F. B. L., tovarna dvoko* les in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska ce= sta št 4. 65 L
Blajnovejši Jamski klobuki
dosli v modnem salonu
cWa Skof- Waneh IziSi
Priznano solidne cene. — Preoblikovanje in predelovanje
se izvršuje točno. stl
Nasfov brzojavltam „Crom"
Nsslov brzojavkam
„Groin'*
^ Tclefe« i»t. 454
C5RIHSK0-P0SREB?fi5RI (II SPED1CUSKI BUREAU Ljubljana, Kolodvorska ul. 41
Podružnice:   MARIBOR.  3ESENICE, RAKEK
Obavlla vse v to stroko soadaloce posle nsihltrele in pod kulantnimi poaoli.
Zastopniki druEbe spalnih voz S. 0. E. za ehspresne pošiljke.
LJUBLJANSKA
E D 1 T
Delniška glavnica Din sutv-Slrao rezerve nad i MOU'-
ustanovljena 1900 LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE:
•perice, Celje, Črnomelj, Gorica, Upanj, M aH bor, Metkovle, Novi Sati, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, Agenci-a Logatec.
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzolav. naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413, 502,503,504
lastnino in tisk »Narodna tiskarne«.
ESA
DV