Uhaja dno JO. lit 20. vsuLega mr-acca. - Uredništvo in iipruvniAlvo * (,'nrici. VI« C Pavr.td 9. - Tisku Narodna Tiskarna. — Ladajutelj in odgov urednik France Podberfiid. 53 Cena oglaaoin: I inllimitcr vlsoftur. a fiirini enega stolpa I. /HI. za trtfovakr. reklame, Mandna obvestila, poalans. oainr^nico ve bila. aaznauila itd., vaaka vrsta 1 L. — Or.loK~.tiia naročnina fi-1 I- Zi llio/ciiist vo 22.50 L. Leto Bil. UOHH-A, dne fl. uum a Itt24 Sfl. 7. Boj iii okrog ilas> M - o m ie za murni! Ki! Čc tih jc in uboga, čemu sc ga 'zvoli? Cc pa rohni, nadloga, po hrbtu jili dobi. Jc j>parki« rnent, odkrilo, res pravcat, grdi šment, imenujmo to korito lc raje jotaži« »inent. Poslance imenuje sc raje »mož molčeč«, lc v. roko naj glasuje, sledi debati speč____ Voflitve so pred vrati, komedija bo vsaj: država kolovrati v prodpustnil direndaj. Na mizi |>olna skleda, iz nje pa so kadi, a otrok vsak zJaj tfledai, da kaj iz. nje dobi. Pač čast je, čast velika poslanska tale čast; se shrani kaka flika, ▼ njoi druži so oblast Naj nosi srajce črne, naj polen je marog, le rad sc k skledi vrne, nc straši se nadlog. Politični otroci so taki od nekdaj, drži, kar ima v roci, li čaka mamo naj? Naj bo komendatoro stokrat odlikovan, on grabi lc, kar more, ni nič, čo je zaspan. | Premnogi govorijo | in pravijo tako, | tako naj naicdijo da boja več ne bo. Pol leta ti sc poti. pol leta se bom jaz, in če me vra£ ne moti, i bom vsega ta čaa. Naj bo ta čast šc taka. resnica eno je: poslanec je le tlaka, | jc »ena reva Ie«. V Gorici 1. lil. 1924. ČUK P&l MUSSOL1NIJU. V zadnjem času so foliko krUUi o raznih krivicah, ki se nam huje godijo, posebno o vojni škodi, da so me nepre-s/uno ušesu bolela, in ker se je bolezen začela počasi p orni* kult v notranjost glavp, sem sklenil, da se prenričam na mero - in vago * daj nem me* stu. uit se ljudje pritožujejo po pravici uli po krivici. SfrČal sem naravnost v Mussolini* je v urad, pa trte je v predsobi zadržal vrutur, češ nuj povem, kdo strm in kuj hočem. • »Jaz sem Čuk na palci, sta* nujem v Gorici Via Carlo F a* vetti Št. 9, pritličje, prva vrata na desno, druga miza na levo, in žetim govoriti z gospodarjem vseh ministrov«, Kuko sem se začudil, ko mi je vrutur odgovoril v čisti '/«» Ujunskoslovenskoitatijunski slo venščini. pri čemur je samo črki v in b dosledno z umen ju* val: »Jest vilJ nu boj s k a per SInrtu l.uri ju di Tolmina, jest ka pitah dovro slabo in slabem aktK l'nI* u je vos t on, pulstt pum, pum. uu! Se pariatati Sun Kčelencu, se niks fašistu, ae niks kalnilier, dati pnlsu menifm Pojn.mil sem mu, du rabim palico samo' doma, da nn njej sedim, sel>oj pa da jc nc no* sim, a se ni dal ugntdi, češ: »Kam Čjuk tam palsa, kum puhu, tam Cjuk. Dati pOlSa opure uIns. cvaj, marš Go*. risu!« ?.e sem hotel oditi, da kupim kje v kaki trgovini novo potico in jo oddam vestnemu vratarju, ko sta nenadoma prijahalu — kakor se vitezom spodobi — iz Mussotinijeve sobe vsak na svoji palici oba najmlajša slovenska viteza in Mussolini sam ju je spremljal peš, globoko se priklanjajoč, kakor pač pritiče navadnim ljudem pred osebami S^šjega rodu. Ko sta me viteza zagle* dala, je eden pošepnil druge* mu precej glasno: »A ga vidš zludje, tu f naš Čuk na palc' Z Gorice.« Tovariš mu je ne* kaj po vipavsko odvrnil, nakar sta oba brzo od jahala po atopnjicah. Ko je ekscelenca Mussolini ujel »naš čuk na palc'« (druzega očividno ni razume/, ker je bilo preveč po cerkljansko zavito), me je zgrabil z vsemi desetimi prsti za'vrat, kakor bi mi hotel vzeti še tisto malo sape, ki mi jo je bil nedavno pustil njegov videmski podložni k. Ravno sem v smrtnem strahu odmolil grevengo in vse tri božje tu* gente, ko rne je Mussolini na* enkrat izpustil in me nagovo* ril z ginjenim glasom: »Hvala Bogu, da si tudi Ti postal naš, kakor mi je ravno* kar izdal Tvoj slavni rojak! No da, vedel sem da mora do tega priti, saj si od svojega rojstva sem vedno imel ppli* co, ta najvernejši dokaz naše* ga prepričanja, toda tvoja na* gla izpreobrnitev me je tako razveselila, da sem te moral objeti. Vsako željo ti izpol* nim!« Zagoneten alutei. (Skrivalnica).",/.'1.. Kuharic* Micka no jo ravno Mukala zamišljena okrog štedilnika ko vstopi gospodinja. Ta ne jo uzrla im. postelja in kaj jc zagledala. Na postelji sta ležala l»>vrimk in kla. htik. »Kdo |c bil tu?« jo vpraiala. »Jaz ne v«w. Je odrinila Micka. Pričel je prepir, noltena pa ni mogla najti osebe, ki je tam pustila klobuk in oblek«. Kdor dobi dotlčno o*e> bo. naj jo opiše in indijo v kuverti Čuku na palci Kdor do-I dc šc štiri lire. dobi krasno knjigo, 276 strani obsegajoč« ! Jurčičevo knjigo, ki (ifcsega sledeče povesti: Narodne prav. : Ijice in pripovedke. Spomini na deda. Jurtj Kozjak. Jesen, ska noč med slov. polharji. Domen. Dva prijatelja, — Po. /urite! Za to ceno — tako dragocene knjige ne dobite več!. •Predvsem moram ■ izraziti tvojo radomt, da Je nmš jezik f najvišjem uradu uveden kot uradni jezik, potem bi, pa 'rad protil ie zrn vojne škodarje.ki pravijo, da ie nifo dobiti druzega kakor obljube, ki jih po-če vzeti nihče za plačilo in jih tudi Jetii ni mof&če.« ',/■» '. ; »Dragi Cuk. fi zi gotovo od-potoval iz Gorice ie pod staro-vlado, ki je plačevala Jamo z obljubami, mi pa plačujemo izključno v gotovini in V bati' nah. Poslali smo vam velikan-tki vlak vojne škode. Minister financarjev Je tam pomagal nakladati — ie sedaj bolijo reveža pleča, in celo potiskali smo morali vsi nekaj časa, ker najmočnejši tfroj rti bil dovolj močan, da bi potegnil. SIcer pa bom takoj povprašal želez* niškega ministra, kaj je z via* kom.. Ekscelenca je stopil k tele» fonti in zaklical notri: i »Hoj. kolega mašinfirar, kaj si pa naredil 'z vlakom vojne škode, da še sedaj ni prišel v Gorico? Morda si ga ti sam pofuzlal po poti, nesnaga ne* marnal'm Nato se je zaslišal iz tciefo* na boječ odgovor: t Oprosti, padrone, menda sem Ti pozabil povedati, kako smolo imamo s tem vlakom. Kakor sam veš. je bil vlak strašno težak, ampak vendar smo ga srečno spraviU do Vid. rjta. Toda mi nismo vedeli po* prej. da so okoli Gorice tako visoki hribi! Ko smo odfuraU iz Vidma in je mašina zagle* dala te hribe, je revica popol* noma scngala In obstala na odprtem polju. Nobeno pogaia* nje ie ni moglo spraviti na* prej, še kričanja rt," nič poma* fcalo, Zato sem bil prisiljen razdeliti vlak na veliko število vlaktjv, ki jih polagoma, koli- kor pač prometne 'u—ima dopuščajo, pošiljam dalja, V toiko dolino odTcbninamm* zgor sploh ha vem. kako bon spravil tako težo, ako mmprvbi. ivalci ne odpovejo vam/ 9/10 tvojih zahtev: C* jet? ne sto* HJo, bodo'. morati čakati na predilsko železnico.* ■ c. »Sem že vse tUiMm, sem pre* kinil jat pogovor, farno to aa bojim, da niste med zlato In srebro dellludt kaj svinca, Ifcr ja bil vlak tako težak.. »O ne. nič sc ne boj> me je pojolažil ekscelenca, »svinca pa gotovo ni nič vmes, zlata In srebra pa tudi ne, ker ga nima* mo odveč. Pcmlali smo vam same buone, ki več zaletelo kel zlato in srebro in imajo v kljub temu manjšo fežOj. »Buone ste poslali, pravite, samo ne vem, če bodo moji rojaki z njimi zadovoljni. Teh imajo ponekod, zlasti ni Tol* minskem v vsald mlaki zada* sti. Če bi bile kruote, bl se. jih morda še lotili tu ah tam. buon pa moji rojaki, kolikor Je meni zAano, ne jedo, za molžo tudi niso kaj prida. In marsikje še mlak nimajo, da bi Jih shranili.« »Kako si me vendar napač* no razumel! Jaz nisem govoril o tolminskih buonah, ampak o naših italijanskih buonih. Ze vidim, da Ti moram bolj natančno pojasnili. Vidiš, po* Prej so bili v prometu majhni kosci papirja, na katerih Je bilo napisano: »Buono da una H* ra., ali: .Buono da due Ure«, kar se pravi po vaše: »Dober za eno liro., oziroma: »Dober za dve liri.. Jaz nikakor no. čem trdili, da bi bil tisti papir, ček. posebno če je bil ves tir--gan in zamazan,'res dober za eno ali celo dve liri. In tem celo mnenja, da bi Bilo bolj pravično, če bi biH tisti koti papirja aoM npplMi tji* z« eno Hm ln/ »Preabb m dve Urim, toda vzel Jih J* ' vendar v tak-rad. Vifiš. In sem-Hste papirčke nadomestil a plohom in če bl se bU hotel bahati, bi bit lahko dal na pleh napisa, H: »Boljši za eno liro*, ker se pa ne maram povzdigovati, tem pustil stari napis: »Buo. no«. Podobno hočem napraviti pri vojni odškodnini. Najprej dobijo oškodovanci lepo, veli* ko, belo, čisto, nezamazano In neraztrgano uolo papirje, na kateri bo natiskano, da je do* Učni papir dober najmanj za JOO-L. Kasneje enkrat bomo skušali nadomestili litle pole a tablicami Iz pleha in še ka* .meje, če Rog da in frača Ju* miška, s kako ie 'dražjo kov!-no. Lahko tedaj sporočiš ro/a* kom, da fmo Jim pbeUH cel vUkdobrot*.:-, > • »Ce Je tako kot mi Ekscelenca povejo, bom i« zamašil lista vtem nergačenL Ampak zaradi odpuščanja Adnikov In drugih uradnikov sem tIHal neke prilolbe, pe ne vem... »Tudi tisto jim nI po volji? Imei tem vendar najboljše namene In sedaj i/nam nehvaležnoet za piautol Glej. prej aia uboge uradniške, pare delale nočlndan za par patškonov, tedaj Jim mi, bo treba nič de. lati in vfndar bodo vlekt v—k mesec lipo penzijčko. te tvojim lastnim rojakom nisem te-M prlvo*čll.; ll noj le garajo do smrti in aa penzijčko naj se abritejm pod noeom. Mcer min pattTšel, de'tn te' 1 netm-r-teri odpuščeni uradniki po. j tvetiii raznim športom, pred. i vsem odvetniškemu. To bi kar ■ zalo, da jim Je najbrže dolg, | čet, ker nimajo dela.« »Bo že gotovo kaj M-ip. Seveda, človek, ki živi na lahkem brez dela, vedno godrnja„ Ampek zaradi volitev mm se moji rojaki prov zares prit o* zevati, ker pravijo, dm bi po novem volilnem redu utegnili dobiti kvečjemu enega poeien, cm.. »Tvoji rojaki pa res nobene stvari ne razumejo. Tudi !o, kar ti bmenil, je bilo odre i r no v njih lattno korit/. Sa/ vendar veš, da se Slovenca, če sta le dva skupaj, ' gotovo začneta med teboj prepirati, in kjer te prepirata dva, '.tretji dobiček ima. Ker laz tdsem dobičkar, tem ti mislil, da bm najbolje, če vam dam amno e* nega poslanca, kajti ta edtnec te naibrže ne bo tam t tebe i kregal. Kvečjemu bi se lahka skregal t tvojo pametjo, a za la slučaj res ne vem, kfko na/ vam pomagam. Preostala bi mi edino le, da vam te zid mm norišnicoj. Pohvalil tem ga, da Jo je la* ko dobro pogodil, in sm pmmlo. vil. Cuk na PRIMER. Pri Jamškovill so za Bohi. klali Sosedov Janezek je gie. dal ta mikavni prizor in ko je bilo dokončano, jc stekel l mami in dejal: «Mamiča, Jam-skovi so zaklali pujika. pa ne mičkcng^, ampak svinjo v««, ka kakor ti, ves!» »1 ». PredjMistiut .jb mkl(t^^im i ■aalo }• PV1^1^. T Vm dražba zdaj molka ha pda. norel«, k> molki pijan jc. M « p-č, k«J dda. ' - lahko, da jo prime mehke (!) ročke, ■aljabi jo v rožnato (?) Samctno (IV) Uce. fta potlej spusti ae Eired njo na kolena i ona jc jaano, . da* nc bo pralena. Sa prej kot zavA-sc, bo Jel pred župana,-ki adaj za poroko K vi ca mu dana. larvala Micka * ja Bc* rude če, ai vraga, da zdajle M imela bi sreče. Moč jo nevidna « -'j* vlekla na »balo«, aaaogo ae pilo jc, i. . ■tnogo plesalo. Tu Micka razpela 'vae avojc jc mreže. ■ijM deano, na levo pozofnomt nje *lt. • jc suh ko oitriga. upjra oči. ta jč le polento. m Micko ta ni. -J« debel kot prfse tal piha kot aom: jaa takih ipehakov Qabik no bom. ni auh in nc debel. awgč mu letč, a grd. da človeku jeič ne laajč. , Je lep£ot bOnbonček. Hlepeče ko med, me dela. kot celi ajegov bi bil avet. Ko v listnico seže. par strganih lir. va® lepe In uboge U) vzame hudir. Sa Micika glada, w v krogu vrti. ai npaka, ni zlodej, 4a fanta dobi. Na dcano,.Imcblia.ae. , m Ipvo smehljA. Ja z ognjem zdaj vnela ki vsaj dva srci. Pjreansto pokvarjen »daj moSki je avet. m mara vei v zanjko. nc mara. n« led. Se muja, a«; trudi, it urice tiri, Mamifia. mežika, aaaaan se poti. Tu plane ji 'jeza v »cvetoči« obraz: Kot bi ga hotela, dobila bi jaz. A moški pokvarjen jc ves skoz in akoz. I. pokažem jim figo, Ckažem dolg no«, m raje živela samica odslej, Wid pri ila v nebes« mož v peklu se g rej. Ogorčena stopi ia »obe, čez prag. požuri domov sc, ■ič več nc povč, ■ to jc gotovo, 4a »lejdih« jc,*e. fc najde kateri ae zanjo lye stric, aaj v Čuku objavi, priobči oklici ' PRAVILNO. Gost: »Koliko sem dolžan?« Natakar: »Vi imate cfve če* trti — dve Kri — klobaso — ie štiri Hre —" kruha nimate nSč —' jo štiri hre petdeset čen= tezitrtov«. ZVIT LISJAK.-Natakar (pri računu): Koli* ko ste pa popili? Gost (ki so je komaj držal na nogah): Jaz no vem. Toda po mojem stanju ne smete ra? čun&ti — jaz ga namreč nič ne prenesem. JC vrM. pesem o Micki. ■esiii una sfuimii. (Humoreska.) . Danes je nedelja, kaj krasen dan. Včeraj smo sc naselili v povo stanovanje. Vsi smo ve* sedi novpea mirnega kotička. Sobice sije . skozi vsa okna v sobo. V bližini čujem močno ropotanje bobna; bržkone bli> zu vojašnice. Na cesti so joku-vo dere ntek deček; gotovo radi lepega vremena. Steno našiji sob so prevlečene z novimi ta* petami. Hoteli smo tako imeti. Obrnil sem gumb; luč gori ime*, nitno. Odpri sem petelina na cevi vodovoda; voda teče iz* bornp. Vse kakor mora biti' čutil sem 'potrebo oditi in ku« piti šopek cvetlic za na mizo. Toda trgovino ao itaic zaprte. Odprl sem okno ki vodi na cesto in nakrat wno začuli ropotajočo in bripavc glasove najstarejše vrste gramofona. »Ta ni v naši hiši, hvala Bo-gu«, pravi moja žena. »To je vseeno« odgovorim jaz, »čujem ga vendarle«. Jaz preklinjam gramofone. Čudno, da niso prepovedani. »Zapri okno ted&jl« s »Jaz ga čujem vseeno. Če som ga enkrat čul«. « r*r-r»k«k-t»t — sto ču» ču * čuli r*r»s»s*t — si* slav * t « t » puf— Odšel sem z doma, a šopka nisem kupil. Trgovine so bile odprte. • • • « Danes je zvončeva napeljava na ko$ih. Zvoniti nc moremo več. Nabili smo na vrata listek: Trkgti! Vedno sc nam Zdi, da nekdo trka. Kar po vn sti smo hodili odpirat? Zdnajf ni bil nihč^I t Telefoniram gospodarju: »Poslati morate koga* da zvončevo napeljavo popravi«. Prišel ni nihče tisti dan. Lfc moj prijatelj iz inozemstva je potrkal. Odprl mu ni nihče, ker sc nam je lo zdelo.'Odšel je -— m nisem ga videl nikdar vec. Tretji dan je prišel neki mož. da si ogleda zvončevo nape* Ijavo. Ko se je naglcdal — Je odšel. Nazaj ni nikdar več pri šel. Jaz sem premislit ako bi ne bilo dobro, da v starini ku pim kako knjigo o pouku, ka ko sq zvončevo napeljavo popravi. Moja soproga je pozvo* nila pri gospodarju. Odpeljal sc je v inozemstvo. • • . * Danes nam jc odpovedala električna luč. »Ha,ha«, sem se zasmejal, kajti imam clektriČ* ne hruške v rezervi v svojem predalu. Moje hruške niso prišle prav in petrolejsko svetilke tudi ni« mamo. Večerjali smo v gostih ni in šli nato .•,; i >Tor jo btt nlom!» Petnajst, tisoč lir' in dva omota finega stikna«.' ' "' '" '-''.V Spodaj so nategnili ušesa. Prepričan sem bil, da poslu« šajo. »Zrak je bil čist? Nobenega špijotta?« sem vnovič mar-kantno Vprašal »Nikogar, sicer smo pa vrta* li s tihim svedrom. Vse je šlo v rodu«. »Dobro, jutri poskusimo ne« kaj navadnega in lahkega«. »Kje?« Prislonil sem usta kofckbr mogoče na pod in dejal: »He*he '— privatno stano« vanje!« »No govori tako glasno. Tu spodaj bi naju lahko slišali; saj tudi mi njih slišimo«. Nato sva prisluhnila. Grobna tišina jo bilai v hiši. Podala sva so spat in zaspala s srečnim' smehljajem na ustni c ah. » * • Nekega jutra sem srečal go* s po pod nami Zakričala je in pobegnila, kakor okradena. Ko sem vstopil v hišo, sem čul šepetanje deklic: »Pa ne izglocfa tako kakor en.... iiboga gospa!« Opazil Sem, da se sprehaja stražnik vso noč pred našo hišo. Večkrat ogleduje tudi naša okna. Pod nami so poklicali kiju. čavničarja, ki je pribil dve močni ključavnici na njih vra? Meni nič mar, 9» bodo popravili »voočevo mp^jerv. Tudi kič bo gorela brez oašAi hrušk. Za prihodnji teden smo najeh novo stanovanje. Špika M. STAROST BO DOŽIVELA. »Pomisli, moj možiček. da* oea sem bQa prj mobalki kart. Prerokovala mi je, da doseŽoot starost. »Moi Bog. zato ti pač ni bilo treba hoditi k razlaga Ikl kart; da si postala stara, sem ti jae za čez 14 dni« »Nič no de; ta čas sc bojim, da po«*tanojo cvetice dražje.« SE ENA...« »Povoj mi eno plazečo ae valj« je vprašal učitelj učenca v šok. »Crv«, jo odgovoril ta. »Povej ml Šc eno.« »So en črv.« POTEM JE PRAV. »Peter, kaj pa «lclaš?« •Pišear* Liziki 'plsino« »Saj Lizika nc xjim. brati« »To nač na? do. Saj tudi jaz nc znam pisali« TAKA JEI Policaj u lomilcu: »Cc ste res prišli s poštenim namenom v to Vilo, počemu ste so pa po« tetrt sezuh?« Ukimilec: t »Kor mi jO bilo znano, da se nahaja bolnik v tej hiši.« ''■HM^ii v frfttl , ' ''•"" Stara peacm. Jc .Cuk ae » kolesom v Vrtojbo podal, I da vidi z očeaom Vrtojbonaki »bal«. Tam videl zastopane vse Je meStirje, odbornike suhe ' , debele o* tir j c. NavzOča tam bila tudi je Nika postrani jo gledal je »Dom« od »cika«. Pri Dcči mogočno^ ■cdeU Danica, _ . želela prav močno postati kraljica. Ker aam on sposoben, da reAi »vpraianje«, oblečene hlače imel jc vsakdanje. Jc plesal s kraljico, , ki bila jc Justa. pa. danes bla čudna, jc jcJn« in pusta. Privoril zares se in nič se ni bal, ker sliki, da danea tam v vasi je »bal«. Seveda navzoče ao punce tam bile, ker fante mogoče bi rade vdobile. Ob zidu na klopi Milena sedela, nasprotna soseda nje bil« jo »bela«. In bil jc seveda tud' tisti »žhonar« obnaAal tako sc, kot kak »dragonar«. Bil zvoijen za »kValja^ ker zna nc vrteti, čc tudi'od »zadaj« skoz hlače »o sveti. Med plesom s kraljico, nerodne ve luknje, aaenkrat mu srajca skoz hlače ven smukne. Pa čuden bil kralj jc. premalo 'm« plače, ker nosi Ta ili kane, strgane hlače. AVSTRIJSKA LJUBLJANA (Ljubljančani' stanovanj le ne, folija. Ce^^o ,ijtfih ,predi ■. Zanc: »Na j' že dober, kar tih* bod' pa mouČ! Ti jch glih tko fertajdigas, koker b' biv kašen avstrijsk šintar, al pa ud frlečga predsedenka pu-drepenk. Fiks Laudon, kar mouč mi veš, pa n'kar me ne giftej, če ne te 'm tok o klofau, dc uš vse zvode vidu«. JoSko: »Kraic, fiks, doner« veter, himelhagel-element, kaj men tko govoriš?« i žane: »Kom pa k' teb k' s*, tko zanikan koker kašen zakoten kmet Ti sam to pomisl, de sa te pijavke u avstrijska žabja šula hodil; tam so se tku fajn Idi aufmišat nauči, de nauja nTcol -več pu zabil. Stara Avstrija je krepala, zdej ma« ma "pa mi še hujŠ u Iblan ko* ker pud Korberjam«. Joško: »Zanc men se tko zdi, de uš kmal za norenhaus zrov. Tkula, guvort, pa Iblan* čan; pe na u left med kavke. Sej, sma vender frej sam zase in sami zase«. Zanc: »Kua pa. de sma frej in sami zase, zetu nas. pa hI guneaja, koker b* nas kašen druh. Na kerem konc sveti s' Ponatis iz Gorice 1906. Tukaj shrani kolo pri ' nekem me». kaniku, ki mu ga je tudi osnaiil in aaolaza!,-seveda je moral plačati za to bi lire; nato se odpelje z vlakom do zaieljeaega cilja. V Benetke nam* reč nc more Človek priti drugače ka« kor s pamikom, aH p« z viškom. VL x Kx>rjutxlj'y Bcnefffch, Benetke! Kcgm mib tjbiSe: veselje do potov*, aja. Icadar shS to ime in ko čujc ejjcdovino in o krasoti tega mesta. Tudi KosrfuzJja ic ob^o neko tajno prijetno Čustvo, ko se jhn ja bližal zlasti pa ko je dfe-jal vlak po onem pregrešno dolgem merskem ineste. Slednjič Mivižgs. telesa zaitaip« Ijcjo, nagfics preneheje bolj in bolj; vlak se ustavi. »Vencria«. sakfiče sprevodnik. »La hdiat. doda Ktsnfczelj. ki ga je da sprevodnik izkaraje ta«. JkancodkcgagUjodno nprotti. z Ametfkib električen štor, z Dunaja tabelna, s Toriha z Italije pat šlosarje s fabcrk Pol boja pa vsem tistem k, nanj* tli jet z lepa na cesta, kuvači kvartir udprl, nohte poru val, rabel jeh bo n« olcJo tričen stou položu pol p a na giljotin noge-pure zu«. Joiko: »Sefbus 2ane, teb' so se m ožgan skisaj, jest grem, adjjo!« Zone: »Har duš, sej sm re* ku, de s' en trotell« , Pesem o deklici. V Merčah deklica prebiva, je z ru javi i ni lasmi, in v ljubezni čez kolena dečki, s svetlimi zobmi. Doto grozno on zahteva!, če hoče deklic sto ima, zato preganja ta očeta, doto< tiaj veliko di. Oče pa, lenuh ne bodi, se na hčerko ujezi, čo si Fanta ne izbije iz glave, jo po svetn zapodi. Ona pa tegd ne sliši, le zahteva tisoč lir, vedno toži, vodno prosi, da gre v zakon brez ovir. OČe pa se naveliča; in spodfl jo % Čez prag, naj kjer hoče se potika, da bo srečal pamet vrag! Od očeta je izgnan* k bodoči tašči zdajci Sla, tam je lajSala nadloge in bolesti si srčš. Pravijo ljubezen taka, še svoj konec naredi, io ni slab, lahko je dober-ot je dve m cn«\ tri. . V NAGLICI. Gostilničar (natakarju, ko vidi. tla stalni gost zaman išče i«te obeša na okno«. NR VSE! »Cul sem, da je tvoj stric ta* :> pripravljen, da smeš vse - i č ako vati.« »Ne vse; podedoval1 bom sa^ o polovico.« VPRAŠANJE. .Ah, dragi gospod krčmar, oKko bi Vi dali zato, da bi lobili enkrat kozarec pristne* {a vina?« Dopisi* IZ POSTOJNE. Doznajanvo potoni zapisnika tržaške Questure, da pošto jn: sjri trgovci z lesom ne morejo svoje trde robe v TVstu prodajati, ker ni na pravem koncu odžagana. Baš radi tega' in te nepravilnosti so se morali tamkaj zagovarjati in imeti nepri-like. Bo že morda mogoče, da žaga prav nojreže. Ix>vei postojnski pa, ki nik> dar nobeno race ne ustreli jo, bi radi balinali. Pritožujejo se pa jwmc»piji fantih. PrcilpuRtVd čuh jc srečno doflcl, radu /nlo »ud* hi ui dobila jjio-iička. Ali v H, PUtprci ga ni niti cucga da hi človek »e. trnAtal hiti srečen *,njlm. saj vam lil za ralio noheden. Drugega ne bi li šlCrict podeli vs( od Urala kod samo ženice rcvice (mulo izjeme.) ne-srečne preklinjali nabijali. «lr noči pili kod iabc. k vartali, bandali. pa nan dekleta ogovarjali |*> goatilnah. Sami »chc pa ue vidijo da uiao nič prida Včimil i rimo bile. me. icnakc jrii6ii. .Slišimo da linajo tudi Mirke potila z njimi kar im-1)1 Verjela ko un bi videla. Pa tisti fta-Šoti. Milani' In Dolčeti Iz Hi.lerca-Te-renvva hi ai lahko koristnejše. delo dobili, nego dnklctca ogovarjat In jih mazat po časopiaih, ker so sami taki irtožjo naJbolj ogovarjeuja vredni. Hodite vendar molki moikrga jna-čaja, W. (><>drto prihodnji pust morda vseeno katlri ijsmUjr.iii dušci rllnVdn|lf Dekle *) '/a donisr tc oblike odgovarja urednikivo ie. toliko, kolikor zakon zahtrvu in uprava Čuka računa. KDO VE, ČE SK NI ' ZAREKEL? Neki oče je na svatbi dvig* nil kozarec ter napil svoji no-voporoČerii hčerki: »Ljuba moja hčerka, želim ti iz dna srca, da bi doživela Še mnogokrat današnji dan«. V GOSTILNL Gost, (ki je našel ščurka v juhi): »Natakar, namesto me* sa, sem našel ščurka v juhi«. Ntifakor: »Nič ne kričite, saj Vam ga ne bom zaraču* nal«. ALI IMA JEZIK- Gospod: Natakar, ali imate jozik?^ Natakar: Da, gospod! Gospod: Tedaj poiižite šc ta mušja znamenja s krožnik^ OLAJŠUJOČE OKOLSC1NE. »Kako ti je bilo mogoče po= ročiti študirano žensko?« »Pri moji ženi to ni tako hudo. Pri prvi izkušnji je pro* padla«. Učinkujoči nauki. frclci stari ode^h ln ako^ puh, je nakupil v m«*tu pofo* košaro stekle^rih tvrbdmelov. Ko fe bila kttš^r* oo vrha. napolnjena, iskal Človeka, kf bi mu jo ponesel na kolodvor. Ko so mu je kopečno vendar po dolgem Lskanju nekdo po* nudil, mu reče skopuh,: »Vzorni košaro m ponesi mi jo n* l>ostajo. Ih ako za. tvoj trud ničesar ne Ih*5 zahteval, ti nc bo žal«, Odnašaloc: »Ali m« boste morda, kaj darovali?« Skopuh: »Darovati! Ne, to j« neumnost. Pač |>a ti hočena ta. ga vprašar »Gospod, |>ovei(e uri no eno izmed Vjiših treh drajfocenih naukov?« Skopuh: »Prvj nauk ho gla^ si: Ako li ke 4<>sli, tedaj mu ne veruj«. Ko sta. prck<>račilu druc|i ko-, poti, mu otlnašalec vnovič reče: »Povejte mi gospod še druv gi VaŠ, zlati nauk«. Skopuh pravi: , »Mof sin, ako ti ktxk> portv če, da je hoditi prijetnejši kot voziti ^je, nc veruj mul« In konedno ko sta dospela na postajo, pravi odnašalec: »Sedw »va na cilju. Pove i to ljubi gospod šc .tretji Vaš bla* ženi tunik«. Skopuh se oddahne m od* gdvori: »Ako ti kedo reče, da je na* šel človeka; ki dela' šo z« manjšo plačo kakor ti, toda/ mu rte veruj 1« Tedaj je zagnal odnašalec košaro na kamen i ti tlak's tako silo. da-so se vsi predmeti razbili, nakar je po* učljivo dejal sk?>puhu: »Ako ti kedo poreče, da j« tu v košari samo en kozarec cel ostal, tedaj mu nc veruj!« Nato je odnašalcc odkora? kal in pustil skopuha z odpr* tirni ustmi na peronu. Širite „Čuka". irvo ustavil in kaj si ogledal pred cm. •A! nič,« »klene, . »najprvo »e po< I jem naravnost do Lida. Tako bom o j videl glavni kanal in najlepši del icsta naenkrat.« Med vofnjto jc opazil imenitna ino« ta »Ponte di Rialto« in »Pontc del inpieri« ter marsikatero krasno pa» nčo. (IledaJ je tyili na breg »Riva 9chla> mi.« na trg Sv. Marka itd. Toda vse to jc akienit. da si ogleda lu/.ncje bolj natančno in korenito; za daj pride lc na otok Lido. ki se nitja nekoliko izven mesta in ima sve ovnoznano kopališče, katerega ohl* kujejo sami bogataši in imcnHniki. Neizrečeno je ugajalo Konfuzlju na du. Ni si mogel kaj. kakor da si je tudi m najel kabino in se šel kopat. To ga je prijetno ohladilo in nav« do z razkošnimi misli. , Želel si je, da bi bil taidi oh Uko ogat kakor so bili tisti angleški tor* . francoski, laiki in bogsigavcdi še iteri milijonarji Iti so se kopali o. •og njega. ' Po kopeli gre* v restavracijo. < Ravno se jc pričenjal konccrt. Na« stopila je družba češkega orkestra na lok. Kontuzelj se vsede k mizi poleg nc« kega silno velikega in suhega Au> gleža. Lord Wilson. taku jc bilo Anglc/.u ime, kar je Konfuzelj pozneje zvedel, jc bil gladko obrit; Ic na obeh licih je nosil ncusmiljeuo dolgo rujavc kot« lete. Obleka mu jc bila rti javokarirana, rtijav jc bil tudi cilinder. Ovratnik je nosil dobrih 8 cm visuk. a pod njim jc imel pripeto nad vse majhno ruja« vokaiirano ovratnico. Niti čevljev nI tnrpel na nogi. ako niso bili rujsvi. Sploh 'vse, raze« ovratnika, jc bilo na njem, ako ne karirano, pa vsaj rujavo, cclo srajca. Palico jc imel v rokah tako, da jc .Konfuzelj na glas vzkliknil: »Prijatelj, ti si osel. <"3emu nosiš tako gorjačo po nvotu, saj je bolj debela kakor moja roka pod komolcem ir* gotovo tehta svojih 6 kg, če nc več. rJet, je«.« je pokimal Anglež. K are* či ga ni razumel, ker Je Konfuzelj iz« rekel svojo opszko v slovenskem je* jrikii- »Ti mene ne razumeš, jaz pa tebe ne,« zagodrnja nato Konfuzelj. »zato jesaj in klepeči, kar hočeš, ako mi .pa kaj narediš, ti razkoljem tiste zijavc čeljusti, četudi nosiS tako gorjaško omelo b seboj.« K.onco/t se jo pričel in (^chi so iz. grali tako, kakor pač znajo lc Cehi. Na mah so si pridobili srca in pri« znanje Vseh poslušalcev. ("eln lor|l Wilson, ki jc bil videti popolnoma apatičen do vsega, kar g» je obdajalo, jc i*ad poslušal. Stegnil jc svoje neizmerne noge, da so segale prav do Konfuzlja. ki ae jc presedel na drugi koncc mize. da bo laglje gledal na oder in po dvorani. Skoro da sc ni vlcgel na stol. Obo roki jc spustil ob bokih nizdol. da so mu segale prav do tal. Toda dolgo ni ostal v tej pozituri. ampak kmalu jc položil svojo orjaško palico na mizo in pritisnil s prstom na koncu, kjer jo je držal, na nekaj. Na mah se jc nasprotni koncc iz« f>remcnil v lično pipo, v rokah pa se mu jc p9kazal nausfnik iz nlonove kosti. ' Nato je Anglež pipo nažgal. vtaknil naustnik med zobe in začel kaditi. Konfuzelj hc jc čudil temu automa« tu kar zijajo. Lordu jc bilo to zelo všeč. Bil jo pa tudi na svojo pulico tako ponosen, da jc takoj začel razkazovati Konfuz« lju njeno skrivnouti. • Povedal mu jc v slabi italijanščini, da sc imenuje umbrclla pipe. Nato je pritisnil zopet na neko stvar. In pipa in naustnik sta »c skrila, a iz palice jo nastal velikanski ru javokari ran dežnik. Na nov pritisk sc jo dežnik zopet skril. A to šc ni bilo vse. zakaj kmala jc Konfuzelj strmeč opazi!, da hran Anglež v palici tudi vilice, iuiŽ, žlico, ogledalo, krtačico za zobe in kalo dont; brivno britev, šest rujavokarira* nih robcev za nos, ra/.na zdravila itd. •Naj me vrag vzame, če sc ne naj* dc na vsem svetu vsega,« zatrdi Korv fuzelj ves iz sebe nad takim £tidom. »Sicor pa je tudi palica taka. da- bi lahko nosil ta dolgin celo posteljo v njej. Pa kaj sc hoče. kdor moro ia ima ščim, ta ai lahko privoiČi manfe kaj«. Dalje. Razgled po sinili- Tovarna nebeških postelj, ko imela 16. junij«, t L T Fran* I kcnbergu na Saškem svoj jiit-, insedemdesetlctni jubilej. Ta* ' ko namreč poroča to vest Du* najska Illustrirtc Zeitung in o>ncnja poleg tega, da izdeluje ta tvrtMca higijcniČne nebeške postelje, odeje in blazine. Pra# vi, d« je to delo dobilo vse* stransko priznanje ni občno pohvalo od vsih strani. Zatr iu* je, da je proizvod tovarne M. SteSner in Sin najkulturneje delo v Frapkenbergii in po* družničiiih mestih. Čuk na palci je mnenj«, da bi se sv. Peter nič kaj ne veselil. ako bi tovarnarja nenadoma vmrla in svojo nebeško Šaros seboj privlekla. Bolezni brez imenb se navadno nalezejo sami diploma* ti, ministri in predsedniki. Siromak gre k zdravniku in ta mu takoj pove, kakšne na* rave je njegova nadloga. Dl* plomatske bolezni pa navaden človek nikdar nima. Čudno, da jo samo ortl dobijo in ne porvodo potom časopisja v svet kakšne narave da je. Pokojni Wilson je jako nevarno ol>olcl, ko je 14 točk skupaj, sklanfal in ko se mu niso po* srečile je naravnost obnorel Ker sc pa nato niti izvršile ni* so, se je naveličal noreti in zato je kaii umrl Ko jc lani na Španskem pretila: revolucij«, je bil kralj Alfons tako bolan, da. nl zamogel zjutraj konferj-rati z deputacijo. Ko se je po*, poldne stvar pomirila, je to to* liko vpltvaloriaj njegovo zdrA* vje, da se jo šel peš v morje kopat. VenizcUbsa so Grki po. klicali iz Pariza v domovino ro prevratu. Prišel je z najhitreje šimi sredstvi, lcakor za dvajset let pomlajen. K<> jc pa. uvidd, da nc bo £e vsc plesalo ponje-govi piščali, je tako nevarno obolel, da so se bali zanj. Ta* i koj po rešitvi njemu v prid. pa je tiskal vse svoje, višje pri« •staše osebno, čil in zdrav, ka*. kor v Parizu na koncertu v Ro* yaL Jugoslovanski poslanci 6-pozicijonalne sorto, soi se vpi* r Ji prijateljstvu z Italijo. Ixv ker sta dva ministra, Ninčič in Pašič to že podpisala, sta kar naenkrat obadva na nepoznani bolezni obolela. A glej čudo zdravniško! Ko sta doznala nesporazum med opozicijo; sta bila obadva h krati zdrava in vesela kakor Jožek in Francek na Miklavžev večer. Menda se Pašiču celo brada počrni. - AMERIKANSKE PESTUNJE. V Los Angeles v Kaliforniji, je neka družina tako iznajdljiva, da vse druge amerikanade presega. Njftnesto deklice, ki bi pestovala otroke, imajo zaposleno kot" pestunjo opico Simpansa, po imenu »Snopky«. Ta mrha kosmata drži med svojimi tacami otroka, ter ga guga sem' ter tje; List »Wiener Bilder«, ki prinaša to sliko, se poprošuje, kakšen obraz reže* jo otroci, ko leže med kosmai tirni tacami.Čuk na pal'ci pa jp radoveden, kal(o mu ta slavni/ >Snopky« nina^nana godrnja. NEVERJETNI ŠPORT. pripisujejo Ksti štiritoodemde* sedetnemu bilionarju John Roekefeller*u. Pravijo, da se pri vsem svojem bogastvu in visoki starosti udeležuje kot strasten igralec footbal igre. , Kako zamore . ta bogati starec žogo brcati j? Čuku neuinevno in tudi ne veruje, ker ni imel še njegovih hlač na razpolago, po končani igri. . D bogi prebivalci. Pri »Luni« ▼ Ljubljani ae zvečer kaj radi zbirajo pivci. Ne dlolgo temu so sedeli pri mizi večji in manjši učenjaki, litenati, profesorji, učitelji in podpbna tvorina. Marsikak vc* čer je bila glavna točka debate stanovanjska kriza v Ljubljani. K mizi — in sicer na spod' nji koncc —. je priscdel tudi očka ribničan s svojo fajfo v ustih, mirno poslušal *n pihal dim pred se. Govorili 00 zopet o stanovanjih. Nek učenjak je menil, da je zelo Škoda, da sc oni. Ki nimajo stanovanj, ne morejo preseliti v zvezde. Njegov sosed, učitelj, vpraša aVo| veruje, da so na nebesnih tele« sih prebivalci. Pritrjali so ne* kateri, da ima Mur* celo več prebivalcev kakor nala_zemlja. Očka ribhičail je molčal in na* tegaval iišesa. »Ne samo Mar.-i, tudi Jupiter, Saturn in druge zvezde imajo svoje prebival* ce«, jc ugotavljal tretji. »Celo luna je polna prebivalcev«; To f)a jc bilo meščanu naj*, slavnejšega »majsta ne svajte« preveč. Pohlevno je nagnil glavo, vzel faifo iz ust in Vprašal:? »Gcspudjc, lepu pruosem, al' -so rajs u zvajzdah ldjč?« »I seveda!« so vskiiknili vsi h kratu. f; »Jojmencs, jojmenes!' Vite nul Kdu b' sc tu nc/sVajtii mi* slu. Ne zemjerte gspOdje.\; Pa ka j v Kine so tude ldjč?« . »Kajpada sol« »Jojhata, toku, toku! Ampek vajste gspudjc, frdamanu muo* je bt tam drejn, — keder je zadnji kraje!« Vzor mlekarne. Oi. čujte, vi mladi inatarilhidje. mlekarno imamo, Id dobVo nam gre! Odgovarja potrebam, je prostor, ie tak saj res za mlekarno ie prostor hi vsak. PraSičc pobili' smo, jedli meso,' .-svinjak prcgradili, mlekarno- naj bo. Mlekarna res dobra naprava vam je, samo, da v odboru sedijo mOžje. Ko skupaj se smele ta slavni -odbor, predstavlja se pravcatiJEabji vam zbor.' Tu mnogo se sliši, le rega, kva, kva, pa žganja sc spije en Ktcfr al' dva. . In skuha jim Anica čm kafe, si novo mlekarno v oblake gradč. Predscdniiko čast naj imA gospodar, -kako predseduje, mu dosti, ni mar. Le pridi v mlekarno in videl. kgj.Jbfli, -da:vsega priznanja jc vreden.it-mož. Tu, res jc, vlada, najlepši mJrcd, je polno nesnage, zamazana klet' Vsaj otročje blazine, bi vrgel na stran, ki tam|caj visijo vso noč mu in dan. 1» prtiči beli. ki Uroka j vise. J je vendar nevarno, da se o kade. Imitc štedilnik posebej nekje, na njem pa si babe le žoke sušč. Kar -spada v mlekarno, no, bo naj le '■* tam, a proč poberite, kar spada drugam. Nagrado razpisal za tale je čin, če kdo bi mčd mleko vid vode kvar* t tin. A da bi pregledal, za to mu ni .mar, preveč se mu smili ubogi denar. * Taisti razglas jc na steno pribil. • kako* da tamkaj kak. cirkus bi bil. Babe že pravijo skoro na 'glas. da večkrat primeri ta čudni ie b«. Da večkrat prinesejo mleka od,kje, kjer, i^V* ie mleka a vrč pa vodč. Pač r^a so kupUi pripravo za to, da i njo bi'ločili od mleka vodo. A tista pripVava na steni visi. jo pajek opradelod ^jestrani-Le rad katero, je tvoja dolžnost, te m bo pa dolge. nam tega Kdost. Vsem skupaj pa kKČem fc »krat na i. r ; . glaa, dnigač' naredite, to niso več špaa\. La brž pa redite, da bode drugač. Če ni. naj vse skupaj pobefre lOgačl VOJAŠKE POZDRAVE, pošiljajo naši. fs«jc ;od ienijskega polka v Bologni inr Vaa proeiino lepo drugače, oče, mati, brati vi, ko dobre- pečate stvari, pogače. gubance, kolače, in druge dobre le reči. da spomnite šc na vojaka če več nc, vendar kvaHre-vsak«. Tudi čc Jc k'tera Upa. dajte, no, jo preekrbet. za malo vina, m*k> »ptra«, da lažje nam B& potrpet aaj vojak jc vedno suh, » tMd' če v vodi > do uh. . >Wtič Mirko. lUte; Pregelj Vi. I jem. Keote; Zak: Fran«. Kr. »etič Anton, Solkan-tUca; ifriUČ Janez, Žabte pri ToUrthiu; Makuc Mlrlu>. «t. Andrei; Oarf?ce Jože I. Kočluj; Koma vil Rrtmo, Klsnj« Uek Jolef, Pevas«. Dekletom zvesti goraki topniČarjl 3. mnogo posiha Nabava, za stara in al v Kenteij Maks, Povirl Caharija Izidorj Nabrežina; Pahor Franc. Vale I Purič Avgn*tf Repno. " , ClTAJTEl' Kakim irmlta mora pteatajali urad. nlitvo vsak teden z branjem podob, nih pisem, naj -luži sledeči zgled: - Osnovna apokalintitae iofc in jc* •oljno svetovno sodiite. Ravjetelj in perovodja: Doctor neodkritih znaau* •d. na katere ae drvarji ia »veriaa love Ad. itd. (+• ). Ev. Ur«) SUp 30, Vipava — Goteata, Jeruzalem itd. 7- fobruvarija lM4. • Noč in pomoč sc ne nma. Dan ia kaplan ac tudi ne rima. Osel in pegar sc tudi ne rima. itd. Ribničan LIrban in Martin Krpan •c rima. Resnica in pravica, * Brate = UrUt Rohkls B U X sc ri. ma. Bere« - Url«-Horic se tudl rima. Najboljša rima jo h* «n Idjuč. Jaz imam reanice hič m aa splofari avetovni mir zlati ključ. Ker sem pa fa 25 let zalit m *Wt. zato jc ugss-nila resnice loč in izginil je v riko Jati ključ. .'.Cul, i Resnica drvarje m zverjad bode v oči in trga uieaa. zato Itimat« bea »n pes in hc* in Ica. Ti štirje jnc tepo že 25 let. eden ase grue, dru^ime ičiplje. tretji mc povoha,- a četrh udriha po menL In vsi skupaj se stte* ieio tako, .kot dgan belemu krunu. In te » bŽtnim. J^bita'me Crt in črni krt in hajd pod zemljo v kanale Skerloch Holmesa. To vso bi se te dalo prenesti in premagati, Jco M te* ga črnega pesseta ne bilo. To črno prase se vedno ob mene čoha in do* kazuje, da sem jaz njemu enak. Da to ni resnica, to vam povesta jazbec m lisica. ' . Jaz nc delam drugega kot to. da sc branim napram drvarjem in zveijadi. Jaz. kot Firduri IL, yem sicer, kaj da se jc zgodelo, a da je to tako prišlo, tega nisem ktlv jaz, krivi so tisti, ki mi obračajo verze narobe, ki me dostavljajo itd. itd......To sp tisti, ki hočejo biti isto, Ig«r sem edino lc jaz. To so hinavci, fovčki in krivd, ki ni« m«jo niti pojma o mojepi ddu. Leta 1908 dne 11. oktobra zgodilo sc jc to«lc: Polnočni zvon iz temnih lin. Krepko odklenkal je. Potihnil glas jc vijolin, Strunac odbrenlcal je. In jaz pozval krdela sem. In prišla ao hrumeč. Zaznamoval jim celo aam. Preteč, in pa svareč: Po vrsti, kot so hite v Testi. , Ker je na vipavska in ljubljanska zverina rekla, da bode ona iato nare« dila, kar zamoicm edino jaz narediti, in ker so drvarji pomagali zverfad. namesto da bi pomagali mani, prt kiobti to »verino, zato se je zateU ves svat. tako, da saaaj vsi skupaj tt vedo, kaj d. delaja Otz 1»Jet «, bode te videlo, kaj da kodo nared* Belo pleme sc bo UflObjlo bode Mj zemlje. r Dr. vftes $>hwe: PVOmt«, itd. perovodja itd. pesnik aedeš u »toruau alt ha gpjikm* poiofcku , gozdu med zverino/in drvarji. Zahlen macht Frieden — aber her nehmen tmd nicht stehlea. SAMI SO KRIVI DRAGINJ! Vladni svetnik je najel izve ščeka in se odpeljal k vlaku m postajo. Ko jb kočija obsteU in je svetnik vprašal za račun, še mu je .y»eenp zdela cm previsoka, nakar mu je zrnata vil juristično vprašanje: »No dobri mož* povejte mi.po pr*, vici, zakaj je vožnja hib draga?« Kočijaž (pogumno): »Vej« gospod, saj razumejo kajneda, oko bi zamogla naša kljtiseti požreti namesto ovsa v»e' ne, potrebne paragrafe in fcaiud potem' bi bOa vožnja že cen rji š*. Saj razumejo, kajneda toj spod«.. ; , ■ j I Pravijo Pravijo, da ae Cuk nič ne ogUni r St. Vidu. Ako bi se na mostiču na to pol vsel bi marsikaj videl. Pravijo v St.' Vidu. da ao talca!, rj bri ta mladi fantje, da brezplačna p. . krivijo dimnika Pravijo, da ie v St. Vidu namiMkr tlnik zrakoplov, ra. ki boleha ha telo cu radi preveč povžitih makaronov. Pravijo, da v Savlajah pri.Raz.U tem v zgolrnjem fcoocu vaai raikd Lahko mcasja gumb« (knote) prašičeve kote. sicer se menjava .jam za krasno blago.. J Pravijo, da nekatere Siavenakc pc se zelo bojijo pcpetekc. ker jam j obljubljen ploh pred vrati ia slam mož z-dalnoglcdom okrog vrata. Pravijo, da ta je SUnov Pru seboj urejzov. . V Seaotečah je .bsjse ' prodajcv. SUnov Fraoac vpraša: Za knFk Im Vi meni ea nariedu? Rajbcnfan pa: I vajste kaj Lansku lajtu s'm ga napravu gesp ' Grzorjuole;- me, je- ankret^v.... pi K Vi mc buoste pa dvakret. Pravijo, da se v najkrajtem odpre v Divači' -na. sredi vasi kotel j o&tarijo pod konkurenco. Sla vnos i.odprctje se bo vršilo v fraku. Pravijo Premci. da jc Marička /ti vesela,'ker jc 2ižtka odplul* čre liki Occan.'gotoya,.da jo čaka tam drugi kapitan. Pravijo, da nc hodijo brezo ouncc snubit v Loko, ampak lošl fantje hodijo v Bezovico. S s< prin;so drva za kurivo. Pravijo hraška dekleta, da so žalostna, da pust trka, na vrata p« nobeneda snubiča ni, zato se bo ji ji da bodo ploh dobile. Pravijo, da sc je pri fari v Hrea vicah ustanovila posta IažL Kdor rad kako laž spravil med svet, naj obrne na majstcrco; oda je' priptu Ijena vsakomur brezplačno pomag^ Pravijo, da jc Črmški pismonoii M ko veliko starost doživel, da' nc vi več čitati. \ " . . Pravijo v Barko vi jah," da aguoflc Judovcji nimajo več miru. odkar je -predsednica Bičkar« v Ameriko. Ki ^Marička nc more živeti brez »kom tov«, je prosila Luojzka Ofcjerja. sc oglasi vsako tolikšna »cesti«. Pravijo v Barkovljah, da so dekk v »Ezcelsioru« khr tekmovale med < boj. katera bo najbolj siičila »Mjd mi pompadour«. Pravijo, d* jc k" tudi takih. Id so razen »biksa^ bina«u potrosile Sanje »zadnjo'p Pravijo, da je ceate i« Vipave grediške poti j ako nevarna za ko« narske fante. ker. jih nekatera gr*< ka dekleta med potjo na svoje rnrd lovijo. Nato jih potem eno uro J mrazu držijo. . - ' . ■Pravijo, da v Poreznu zelo nap* dujc jo odkar imajo šolo. Ko so bM knjige v dobili ao jO, kuhat deli. Vodo ao popili in se vse naučili. I čitdjico pa-so takoj odslovili Za • U napredek zaalngo Kejblara !m« ' ona knjlge^uhat zim. Prmdjo, da bo tedaj t Trsta «h imlfD Vii ,bod, bopaaaat« Pravijo, da je bil v Avčah veliki avi* ples, katerega v6ditelj je bil eki goapod — Herr — aignor. bivši norec vodovoda v Rožni dolini, nek-lanu visofcošolec. -ftudent dvorazred-ue godake lole v Kalu. ac daj laat-nik treh metrov črnega »b »i to na« in « ene pištole. Pravijo, da jc imel fu-i bezgovo »pokalco«. pa to ni za erjeti, kci bi ac aicer vae tako do-ro ac izteklo. Pravijo, da ac v.Brežicah ob Savi, ljajo na veliko postno ma« pripravljajo na L ara do, na katero ac vdcležl tudi lulr na 'palci«, da bo videl, kako je Brežicah razpoložena mladina .Cul Pravijo, da ac bode »Cuk n*-palci« l(teh! v apomladi v ftkozvane lira-pri Brežicah, da ai čez poletje Ikozvane lira« »gleda tamkajšnje nočne obiakovalcc Pravljo. da brežiški meatnl iz« »čeki atopili v štrajk. ker ae jim Ml cesti od Brežic do kolodvora ac Icaa od omnibuaov preveč za »na-zatorej ac jc akleniio. da ao na« ravi velika cestna -železnica a 120 rijakimi ailami. Pravijo, da »o vipolike go»j>odične žaljene, £cr ae puat bliža, a fantov zato pa vsaka ae jezi. Nedelja piide. brž ao vae ma ulici pripravljene, atTtnč ac krog ozirajo. m fantov nc ugleda jo. In čc ae kakšen naleti, ga pa objamejo kar tri. Pravijo, da v Mirnem govorijo, da na Gočah dekleta dobijo, da ima. 60 tisoč obljubljenih, lisica na ra« in mrežo pa glavi, nekaj klnbaaic vrčk vina za snubiče v hrami. Prailjo v Studenem. da ae ženi ic Andreje Francinov. v zakon ■lic vso mize ri jo cele julijske bo :»jc. Sodmg mu bo »Princ K*me. Ui Kolač dobi pa humorist Vidri' Jože. Pravijo, da na Dolnjem Zemonu IL Bistrici močno vzdihujejo anka, Pcpca in Nada. Uboga Zoia tolaži, naj upajo na bodočnost j Ivanui. Pcpca. Nada — saj 1»» šrll Malo' potrpljenja; Cuk je žc liko previden, da tudi za vas rbi«. Pravijo, da na Gornjem Zemonu 11. Bistrici ao nekatere punce pri« male letošnji puat z dolgimi jeziki, uk jim močno grozi, pravi, da čc bo iViiru, Jim jezičke priostri, am» k nc samo 1'cpci in Micki, tudi ici in Kozini, Pravijo, da bodo »lanske »pupe« Ja ist sploh vlekle. Pruvijo v II. Bistrici, da ac »Franc« Trnovega, ki hodi v bistriško returo« ustavi vsako jutro v bliž« jem lokalu in tam predava o vsem trebnem. Pravijo Scžanci. da io vašjce bab« ico »z čandoli« pri zadnji onccli de« Ic špalir ženinu in neveati in sicer »Žabjega trga« do cicrkve. Med :m, ko so opravljale to častno služ> >. pokradli so jim cigani klobase iz Ti ao sc potem baje boljše kot ohcctarji na »Žabjem tigu«. Pravijo, da bode moral plačati adivoj Sokolsky sežanskemu cu in teti 2agarjcvi »Štefan« za kazen, ker sc jc udeležil ohceti »Žabjem trgu«. Pravijo, da sta se gospod^ ministra sift in NinSč ob povratku v Jugo-vi jo ustavila ▼ Orleku, kjer ata Jedila »pri Jugoslovanu« z Orlečani eni t no trgovsko pogodbo. Ti so sc m reč zavezali, a* bodo zA dobo :l» let preskrbovali z orliškimi pol' h edino lc Jugoalavijo. Pri podpise pogodbe ao bih baje navzoči tudi ta* ta Muaolini. Za Orlečane ja podpisal pogodbo oni možakar, ki ie med voj< no lovil in gonil Ruae v- Sežano. Pravijo tudi. da je neka eksportna tvril« ka v Beogradu bajtic naročila pose« ben vlak za etape dicl jo oruških polžev. Pravijo, da so orlilki fantje ui Stefanji dan neko vaško dekle plU. „ * Pravijo, da odkar imajo Podgorci nov vodnjak, ao vae goatifne zapusrili. ker jim ni treba več po goatihiah jkv pivati, temveč jim vodnjak zadostuje. Gotttilničarji, pa »o ie vae vinske |H» mhIc razpradaL, kar jim niso več za rabo, in ae boje da bi Jim ne atrhnili v kleteh. Pravijo v Renčah. da bo na puiftii Večer dala največ na »tuont« — Tinka; fanti od puata ac io sedaj vc« se L- na to. Prkvljo, da renŠka dekleta zato ne grojo rada ob nedeljah k prvi maši, ker ni druge. Pruvijo, da ao v Hraščah taka do klcta, ki Jo na pcpclnloo ploh vlekle 2(1 m dolg. zato pa zvečer tla jih nc bojo fantje vldli. Pravijo, oatrcle, da ao bolj »gvišni« za drugi ples. Pruvijo v Starivasi. da v neki Idil prašičjega mesa uiti ne Inio, ker ae jim od jazbeca bol dopade. j« tako velike) ila ga Ac domov iji mogel prinesti. Pruvijo. da ai bo podmelška gostil« niška »inteligenca«, oliencm a avojiini italijanskimi pobratiini napravila vlso kc jK-te in podpiravnkkc, da jim bodo nosovo kvišku držaU, da bodo že na zunaj razločevali' od navadnopod« melškc pare. Pruvijo, da mislijo podinetški krč« IVuvifo, da ir. Jošk iz Starega! pred pustom, tako velikega zajca ubil. In " uiarski sinovi in koiup. odpreti uvojo gostilno sn da so io namočili iz ILila« brije en vlak poln praznih sodov vina. ker no a z zadnjim plesom pridobili v ne podinelskc italijanske pivce. Pruvijo. da ie podmelška plesna &i...... " diteljev vodi dekleta na ptca. inteligenca« Cisto fašistovskega du« hu. Cc ne gre zlepa, i»a proti volji Pravijo. da jc prišel v pondeljek po zloglasnem plesu v Podmclško dolino grozen maček. Saj pa tudi ni malerv kost, če pridem domov, pa mc mož natepe ali pa ml žena uide ali mc so. nxl ni k odpeljane dcklicc ozmerja, ali čc sem tepena. Nc, nc, to niso mačje solze! — Uhl — Miau! Pravijo Sežanski »kapuni«, da bi dalo petje na zadnji pustni prireditvi veliko več duška, če bi bila prisotna tudi »kraljica kaptinov« a —*pardon — »kValjica plesa«? z izposojenimi klinčki brez repov. Pru\'i Sežanski »KapunčA« iz Vasi, nuj jo nikar »Kraljica plesa«? ne sta« vi v »Čuka«, kajti — če sc »Kapun-ček« raztogoti, mu lahko še marsikaj iz kljunčka zleti. Pazi Ti Kraljičica Imaš še bleda liČica I>a sc »Kapunčck« ne ujezi In Ti jih s tem porudcčil Kikiriki--Kikirikiiiii! Pravijo IJbcljci, da je »Mimca« s vso moč prizadeva poslati neki punci naj usmili s«: čez Vaa, ker tako smo« razven čc imate že jadransko morje kar sam to po vejte, ker Cuk za časa Pravijo, da jc ^oričano in tržača. nc ob 12. uri vendar pamet srečnLi. da so postavili skupno kandidatno listo. bi »c to ne zgodilo, bi Cuk postavil svgi poštar. Pravijo, da ao v Sovodcnju S. II. S. ustanovili cirkus z vkigo »Strgana ma«. rola«, aeveda ni dovoljen Vatop vsaki osebi. Cuk pa ni Imel dinarčka za vstopnino, zato je moral skozi okno glada ti. Pravijo v Barkovljah, da si Kline na vso mi»Č prizadeva poslati neki punci od »trakove« simpatičen. Pravijo pa, da ga je »oimarucala«, naj ji nc noai' več bonlKMiČkov, temveč naj ai kupi inalp »žajle« in vtakne roke v »šjeri« lo«, krr drugačo bode jmalala žcnjlco, d« mu poianja »majarnon« ki jr. ravno zrel A|i na »jdac«. Zadnjo skrivalnico SO KF5ILI: Janko Pcčnik, Opatija; Antonija fitrucel, Maribor; Ivanka lx>lriČ. Trat; Antonija Slurin. Ljubljana; Justiua Kofnl, Trsti l.mlovik Pivk. DUcc; Afc-(nni)a Močnik. Kal- Franc llračko. Ma« rihor. Alojzij llabJanicJi, Brezule S. M. S . limllija Krajijc. Trat. Ljudmila Božič, Trst; An* KuIumii. Vipava; Pavla Vlčič. Za rečic a; Tončki Pcljan. Sv Lucija ob Soči; l'ellci|a > 7xrj«l. It«>1 junce. Pevsko in bralno boljše« vera« morali takrat iaptortUL Obenem naznanjamo, da nttaao- aa«« gli ppstre&i vaem . uganjka^rjoM a knjigo »Pariški zlatar«, ker }o poUa. Zato amo nekaterim poslali druga, tudi lepo knjiga Ustnica uredništva. E. Grglč. Padrii: Figo. ste nam po-•lali pa nc dve liri- pač pa aino za Vašo pismo luucn plačali. — RingaUpU: Zamičo; Verica I.iČan. II. Bintrlca.-* Iv Mellii, i rjal, Ibili dr.lštvo »Sloga«, Kočinj; Katarina Va. lentlnčlč. Podbrdo; A.lolf Kintnik, ilrija; Marija (rtirjanc. Trat; Katarina Maavec. Trenta, Ivan Mozetič. Miren! Kajmuud »lli d rti Al Peric. Trat; Bralno in pev Irufttvo »Planinka« na Pečinah; Bogdan Križaj, Ajdovščina; Ljudmila Albini. Maribor; Mafrija Močnik, Cio-rica; Katarina Peršak. Gorica; Alojz Pajek, Gušhuij S. II. S.; Jo«. Lavren« cich. Trat; Ida Orel, Kopriva; Benc-dikt ToŠkan, Dekani; Alojz Kobil, Ajdovščina; Marija žnidaršič, IU* kovjlje; Teodora Kompara, Trat«Orc« ta; F. Artlbrož, Slavi na; Viktorija Baic, Kilovčc; Justo MrciOa, Kopriva; Viktor Tončič, Spodnja Idrija; Anu. lija Vedclj. Trst; Ana Foravš, Dolini; Gustina 1'urlan. Opčine; Viktor Merš«-nik. Sv. Peter na Krasu; J. Terpin. Znojile; Marija Nadoh, Kilovčc; Stcfi Breznik, Trat; Fani Golob, Jcscnicc S. II. S. Andrej Cerne, Orudenca. " Op. Skoraj vsi navedeni so napU šali kak verz o Jerneju, ki jc staro mamuro poljubljal. Zaradi pičlo od« merjenega proatora smo. tudi »ta Rlngelšpil je riugclšpU. in tja ao , to dopis jcvrtil. — P. S. HMrica: Pomena nima počen groi, zato pa je zletelo v kot. — Zakojca: Rea, da ni izzivalno, pač pa neprebavljivo. — RoHnj: Bog utj usmili ac čez Vaa. ker tako smodite nas. — JComen:. Oscbnoa« Cuk ne Prpl, zato pa to v koš odleti. — 1. /i. Trnpvo: Isto kakor prej. Polc# tega pa Vam nc verujemo, da ao v so-danjcin Čaau pri vas Jagode ia I udi ribji lov menda ni na dnevnem redu. razven čc imate tc oadranako morja tam. — N. N. T rut: Vaa Je aim pod« piaati a pravim imciMMii Vašo ime ia friimek, naa jo pa aram a pravimi čr« ami priobčiti Vašo: pravimo, sporo« čimo hi pinrcmo. — Anhovo" Ko t»o« ate. Imeli pri Va« kalu> iiredavanjc. kar tam to povejte, ker Cuk za čam volilno di>be ne predava. Rojmn F. . Na-kal — Štor je: VerjainenuK da j« reauica. ■ Cuk ni lisica. it. IlUtrlca I. II.: To je kazniv«>. zalo jo Cult vrgel naglo v koš. POZOR I Č1TAJTEI lili tritvlsfl i tifljl v Bulcl ra Slataaai tria, aasarvtl stalne cartve fli Cavaor ti Podplsaaa naznanjata slav. občinstva, da sva olvorlla ' iriulu z lubmtikl InljL NAS5EBEU). NA DROBNO. Izdelek domaČ in prvo-V/stea, cerie nizke< in konkurenčne. Izvršujejo se vsakovrstna popravila. Za obilen obisk se priporočava udana Trampuž - Kokelj trgovca. Naznanilo. Podpisani naznanjam, da sem svoj* trgovino z dvokolesi in mehaničn« delavnico preselil iz ulica XXIV Maggio (tre R6) v Via. Clpressl št. 6 nižje gostilne »Pri Kavallnu". Trgovina in mehanična delavnica sta čisto na novo urejeni in opremljeni s. prvovrstnimi dvokolesi in drugimi mehaničnimi predmeti. — Za obilen obisk se priporoča udani Ignac Plahuta, inehaniker v 6orid, Via Clpressi 6. SAUNIG BRUNO GORICA, via Carducci 7 - t 181 lir Ijiiiiske jiujlMu. ushje, nadplati, podplati, čevljarske, sedlarske potrebščine, n Vrvi, biči, bičevniki, masti, ličila, barvila. r MT Sveče, vosek, kadila med. Kupuje čebelni vosek po najvišjih dnevnih cenah. Tovarniška zaloga podpetnikov PiRELU na debelo. Elija Cule Gorica Piazza Ca v o ur št. 9 priporoča sla »nema občini I tu » mestu io oa de želi svojo bogato /n!o