Številka 05 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXV • Junij 2019 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Popravek Dragi bralci in bralke, pred vami je zadnja števil­ka Mostišcarja pred poletjem, saj si Mostišcar poleti vzame premor, tako bo naslednja šte­vilka izšla septembra. Da vam branja ne bo zmanjkalo, smo tokrat pripravili malce obsež­nejšo številko. Iz obcinske hiše porocajo o županovem obisku v Hodišah, s katerimi nas povezuje dediš-cina kolišcarjev, župani vec sosednjih obcin – tudi naše – pa so podpisali pismo o name-ri združevanja nekaterih služb obcinske uprave. Nove so tudi cene oskrbe s pitno vodo in odvajanja komunalnih voda, v veljavo so stopile 1. junija. Stranki SLS in SDS pišeta o svojih aktivnostih, zadovolj­ni sta tudi z izidom evropskih volitev, na katere sta se letos podali s skupno listo. V pos­lanskem koticku lahko pre­berete, s cim se je ukvarjala poslanka Alenka Jeraj. Mimo­grede, z odlokom o glasilu Mo­stišcar je politicnim strankam in neodvisnim listam, ki delu­jejo na obmocju naše obcine, zagotovljene polovico strani za porocanje o njihovih lokalnih aktivnostih, enak obseg ima na voljo tudi izvoljeni poslanec v državni zbor iz naše obcine. Dva osrednja kulturna do-godka sta bila obcinska re-vija pevskih zborov, ki je po­tekala na Golem, ter Teden ljubiteljske kulture, ki je, tako pravijo organizatorji, kljub slabemu vremenu uspel. Del dogajanja je potekal tudi po vaseh, kjer tovrstni dogodki niso obicajni, zato so se jih do-macini toliko bolj razveselili. Zelo bogat z vsebinami je Koticek za mlade, na OŠ Ig so imeli dan odprtih vrat, ena­ko v enoti Hribcek Vrtca Ig, vrtickarji iz enote Mavrica pa so se cisto vživeli v kolišcarje. Ceprav so pred ucenci velike poletne pocitnice, pa jim tudi cez poletje zagotovo ne bo dolgcas. Nekaj idej, kje in kako jih preživeti, najdete ob koncu rubrike. Na poletni delovni cas prehaja tudi naša knjižnica, ki vam ponuja posebnega 'macka v žaklju' – kakšnega, izveste v rubriki Dobro je vedeti. Tam objavljamo tudi prispevek Krajinskega parka Ljubljansko barje. V rubriko Ižanska pažarna smo uvrstili prispevek iz Iške vasi, kjer tamkajšnji gasilci pomembno sooblikujejo utrip vasi. Ne pozabimo pa na se­zono gasilskih veselic, ki je v polnem teku – junija bodo imeli gasilsko veselico najprej v Brestu, nato v Iški vasi, ju­lija – okrog dneva sv. Marje-te – gasilci na Golem, konec avgusta sledi veselica v Kotu, septembra pa še na Igu. Nekaj strani smo namenili Planinskemu koticku, še vec pa športnemu dogajanju, kjer (ponovno) pišemo o rokome­tnih uspehih, balinanju, šport­nem plezanju in teku; 9-letni-co pa je obeležila Šola zdravja, ki deluje na Igu, katere clani se vsako jutro dobijo na rekre­ativni telovadbi. Za konec, kot ste vajeni, ob-javimo vabila na razlicne do-godke, ki se bodo prek poletja vrstili po naši obcini, in pre­gledni koledar dogodkov vse V clanku Proslava v Petelino-do sredine septembra. vih dolinah, objavljenem v majski Želimo vam prijet­številki Mostišcarja, se je avtorju no branje, vsem, ki pomotoma zapisalo napacno ime imate pocitnice, pa sodelujocega v kulturnem progra­lepo brezskrbno po-mu – pravo ime nastopajocega je letje! Bor Gros. Uredništvo Uredništvo Mostišcarja Mostišcarja Obvestilo Julija in avgusta Mostišcar ne izhaja, rok za oddajo prispevkov v septembrski številki Mostišcarja je cetrtek, 29. avgust 2019. Številka bo predvidoma izšla 13. septembra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3.Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 14. junij 2019 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Župan na obisku v obcini Hodiše N a povabilo župana Ob­cine Hodiše ob jezeru Karla Dovjaka se je žu-pan Obcine Ig Janez Cimper-man s sodelavkami iz obcin­ske uprave udeležil srecanja o projektih Unesco Svetovne dedišcine kolišc, ki je potekalo 14. in 15. maja. Srecanja se je udeležil tudi direktor Krajin­skega parka Ljubljansko bar-je Janez Kastelic s sodelavko Mašo Bratina. Prvi dan obiska se je župan Cimperman srecal z županom Hodiš Karlom Dovjakom in deželnim glavarjem dr. Pet-rom Kaiserjem v turisticnem objektu Pyramidenkogel, kjer je bilo odprtje razstave Okno v Unesco kulturno dedišcino in predstavitev brošure, ki jo je izdal koordinacijski odbor Unesco kolišc (ICG), v kate-rem so Švica, Avstrija, Franci­ja, Italija, Nemcija in Slovenija. Naslednji dan sta v obcin­skih prostorih sledili predsta­vitev kolišcarskega projekta, ki ga pripravlja Obcina Hodiše ob jezeru s kuratorijem avstrij­skih kolišc, in predstavitev projekta Obcine Ig Interpreta­cija biotske raznovrstnosti in dedišcine kolišc na Ljubljan­skem barju, ki ga je predstavi-la arhitektka Nataša Pavlin iz ateljeja Ostan Pavlin. S predstavljenim ko­lišcarskim projektom želi obci­na Hodiše na novo, inovativno in sodobno prikazati njihovo obdobje kolišc z razgledišcem in pontonskim mostom, ki bo zgrajen okoli ostankov kolišc, ki so vidni v Hodiškem jeze­ru. Avstrijski predstavniki so bili nad predstavitvijo našega projekta zelo navdušeni, pred­vsem nad tem, da smo že v fazi izvedbe tako s pridobitvijo evropskih sredstev kot samim videzom objektov. V razgo-ponovno srecanje na Igu.vorih, ki so sledili, se je ugo­tovilo, da imata obcini veliko Marica Zupan, skupnega, zato je tudi sledilo obcinska uprava povabilo našega župana na Unesco kolišca povezujejo preko meja V sredo, 15. maja 2019, so se sestali predstavniki obcin Hodiše ob jezeru (Avstrija) in Ig (Slovenija) na Koroškem. Drug drugemu so predstavili aktivnosti, povezane z Unesco Svetovno dedišcino prazgodovinskih kolišc, ki so v obeh skupnostih. »Naša skupna zgodovina sega v preteklost 6000 let in je še zdalec ni konec,« je dejal na zacetku srecanja gostitelj žu-pan Dovjak iz obcine Hodiše ob jezeru. Tega se je še posebej razveselil Cyril Dworsky, skrb­nik avstrijskega dela transna­cionalnega obmocja Svetovne dedišcine prazgodovinskih kolišc. S kolegi iz šestih držav se je udeležil sestanka Medna­rodnega koordinacijskega od­bora Unesco kolišca (ICG), ki ji trenutno predseduje. »Ena od naših nalog pri upravljanju Svetovne dedišci­ne je združevanje ljudi preko nacionalnih meja s skupno svetovno dedišcino,« razlaga Dworsky. »Kaj je bolj naravno, kot da se najprej povezujejo ljudje posameznih obcin, kjer so Unesco kolišca.« Predstavniki obcine Hodiše ob jezeru so si lahko v obcin-ski mestni hiši med drugim pridobili celovito sliko nacr­tovanega interpretacijskega centra, ki bo v kratkem zgrajen na Igu. Poleg tega bodo na Igu postavili tudi rekonstrukcijo kolišcarskih hiš. Predstavitev projekta Interpretacija biot­ske raznovrstnosti in dediš-cine kolišc na Ljubljanskem barju je izvedla arhitektka Nataša Pavlin iz ateljeja Os-tan Pavlin. Kot je povedal župan Ob­cine Ig Janez Cimperman: »Projekt je uresnicitev dolgo­letne želje in prizadevanj«, saj je ideja o primerni predstaviti kolišc prisotna vsaj že od in-tenzivnih arheoloških izkopa­vanj na Igu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Direktor Krajinskega paka Ljubljansko barje je predstavil sestrski projekt Poljuba, ki se že us-pešno izvaja. Arheolog Dejan Veranic, ki aktivno podpira projekt, je zadovoljen, da se bo projekt Na-kolih uresnicil in s tem omogocil nadaljevanje razvoja trajnostnega turizma in prestavitve Unesco vrednot. Dejan Veranic, pristojen za upravljanje slovenskega dela Svetovne dedišcine kolišc v okviru JZ Krajinskega paka Ljubljansko barje, je tudi po­budnik dvostranskega sreca­nja obcin. Ob koncu srecanja je župan Cimperman povabil župana Hodiš ob jezeru Karla Dovjaka na ponovno srecanje obeh obcin na Igu, kar je Dov-jak z veseljem sprejel. Na Koroškem se prav tako nacrtuje celovita predstavi­tev obmocja skupne Svetovne dedišcine. Projekt Med sveto-vi (Zwischenwelten) bo med drugim vkljuceval predsta­vitev na jezerskem bregu in krožno plavajoco brv. Ta bo postavljena okoli otoka sredi Hodiškega jezera, na katerem so bila odkrita kolišca. V so-glasju z avstrijskim vodstvom Unesco kolišc Kuratorium Pfahlbauten je obcina že pos­tavila kolišcarsko igrišce za otroke in prepleta iz šibja. Dan pred skupnim srecanjem obeh županov je bilo v opazoval­nem stolpu Pyramidenkogel v Hodišah ob jezeru odprtje razstave Okno v Unesco kul­turno dedišcino. Na odprtju so bili poleg predstavnikov Med-narodnega koordinacijskega odbora za kolišca prisotni tudi deželni glavar Koroške Peter Kaiser ter predstavniki Ob­cine Ig in Krajinskega parka Ljubljansko barje. »Naše obmocje Svetovne dedišcine s svojimi 111 pripa­dajocimi najdišci je zelo kom­pleksno,« je dejala generalna sekretarka Mednarodnega koordinacijskega odbora Bar­bara Fath. »Ni vedno lahko pojasniti, da je 111 najdišc del ene skupne Svetovne dedišci­ne, in ne 111 posameznih.« Po njenem mnenju je izmenjava na ravni skupnosti velika po­moc pri podajanju tega vidika, zato jo zelo veseli, da se je žu-pan Janez Cimperman odzval povabilu. Osnovne informacije Leta 2011 je bilo 111 obmo-cij kolišc uvršcenih na Unesco seznam Svetovne dedišcine Prazgodovinska kolišca oko­li Alp. Uvršcena kolišca so v šestih državah: Avstrija, Francija, Italija, Nemcija, Švi­ca in Slovenija. Upravljavce posamezne države združujejo moci v mednarodnem koor­dinacijskem odboru (ICG), ki se redno sestaja, da bi uskla­jeval delo skupne Svetovne dedišcine. Predsedovanje ICG se spremeni vsaki dve leti. Trenutno ji predseduje Cyril Dworsky iz Avstrije, ki prav tako vodi organizacijo Kurato­rium Pfahlbauten, ki upravlja skupaj s petimi kolišcarskimi naselij v Atterseeju (Zgornja Avstrija), Mondseeju (Zgornja Avstrija) in Hodiškem jezeru (Koroška). V Sloveniji imamo dve skupini kolišc, ki sta obe na Igu, upravljanje katerih je bilo zaupano JZ Krajinskemu parku Ljubljansko barje. Barbara Fath, Carmen Löw, Dejan Veranic in Marica Zupan S 5. seje obcinskega sveta S vetniki so se 22. maja sestali na 5. redni seji, ki je imela prvotno napove­danih 8 tock, a so že uvodoma podprli predlog Zlata Useni­ka o dodatni tocki dnevnega reda. Pri obravnavi zapisnika je bilo nekaj pripomb, ki bodo upoštevane, zato so zapisnik prejšnje seje potrdili. Sledila je novo dodana toc­ka dnevnega reda, ki se je na­našala na sklep, sprejet na 32. – zadnji seji prejšnjega sklica. Takrat so svetniki namrec po­oblastili župana, da lahko sam sprejema spremembe do 20 % vrednosti celotnega projekta Na-kolih, Zlatko Usenik je zdaj obcinskemu svetu predlagal, da se ta sklep preklice. Svetni­ki so njegov predlog podprli in glasovali za preklic omenjene­ga sklepa. 4. tocka dnevnega reda je bila obravnava elaborata o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo ter odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2019. Elaborat je pred­hodno obravnaval tudi pri­stojni odbor in mdr. predlagal subvencioniranje omrežnine v višini 20 %. Svetniki so po krajši razpravi potrdili nove cene za vodo in kanalizacijo ter sklep o subvenciji Iga (Ce­nik objavljamo v nadaljevanju Mostišcarja). Pod 5. tocko so svetniki brez razprave potrdili zakljuc­ni racun proracuna za 2018, sledila je tocka, posvecena re-balansu letošnjega proracuna; rebalans so obravnavali vsi odbori ter ga predlagali v po­trditev – svetniki so rebalans soglasno potrdili. 7. in 8. tocka sta bili name-njeni obravnavi in potrditvi imenovanja clanov Izdaja­teljskega sveta Mostišcarja ter Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu – obe ime­novanju sledita spremenjene-mu oz. novo sprejetemu od­loku. Predloga je obravnavala tudi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova­nja in jih predlagala v potrdi­tev. Svetniki so nato brez raz­prave za clane Izdajateljskega sveta potrdili svetnike: Suza-no Bratkovic Zavodnik, An-tona Modica, Mirka Merzela, Zdravka Grmeka in Franca To-nija. Clani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so postali: Franci Susman, Li-lijana Mavec, Andrej Žnidar­šic, Borut Šoba, Tea Oplotnik, Vida Hrovat, Miroslav Kumin, Drago Poredoš in Anja Smol­nikar. Sledila je zadnja tocka dnevnega reda, namenjena po­budam in vprašanjem. Zlatko Usenik je izpostavil problema­tiko pridobivanja gradbenih dovoljenj v središcu Zapotoka, ki je vodovarstveno obmocje – zaradi tega upravna enota tam nikomur vec ne izdaja grad-benega dovoljenja. Župan je povedal, da je seznanjen z za­devo ter da bodo problematiko reševali na ravni ministrstva. Svetnike je zanimalo stanje projekta Na-kolih – ali je že znana nova ocena stroškov za gradnjo kolišca ter kakšno je stanje glede javnega razpisa za gradnjo interpretacijskega centra. Natalija Skok je pojas­nila, da nove ocene stroškov še ni, ker še cakajo na izdajo gradbenega dovoljenja; javni razpis za gradnjo interpreta­cijskega centra bo ponovljen, saj se na prvega ni nihce pri­javil, na drugem pa so prejeli tri prijave, a je bila v razpisu napaka, tako da bo ponovljen še enkrat. Vec svetnikov je za­nimalo stanje glede izvršenih sankcij (so sploh bile?) proti tistim, ki niso legalno ali sploh niso priklopljeni na vodovod-no oz. kanalizacijsko omrežje. Katja Ivanuš je pojasnila, da priklopljene na crno, ki jih od­krijejo, takoj priklopijo. Vecji problem je neplacevanje racu­nov – izstavljajo se opomini, letos pa bodo opravili tudi iz­vršbe proti neplacnikom. Maja Zupancic Ižanski sejem 2019 – povabilo k sodelovanju I žanski sejem bo ponovno obudil sejemsko dogajanje na Igu v soboto, 14. sep­tembra 2019. K sodelovanju vabimo že zdaj vse, ki bi se želeli predsta­viti s svojimi izdelki ali kakšni-mi drugimi dejavnostmi. Vsak razstavljavec bo imel na voljo stojnico/mizo. Kdor želi razsta­vljati na sejmu ali prodajati, je lepo vabljen, predvsem doma-ca društva in posamezniki, do-brodošli pa so tudi razstavljav­ci iz drugih obcin. Prireditvi bi radi dali navdih prijetnega domacega vzduš­ja, zato vabimo k sodelovanju vse, ki bi s svojo prisotnostjo ali predstavitvijo spominjali na nekdanje sejemske case. Vabljeni predvsem izdelo­valci domace obrti ter pridelo­valci zdrave hrane in dobrot s podeželja. Vabljeni tudi gostinci s svo­jo ponudbo. Prijavnico dobite na sedežu Obcine Ig in na spletni strani Obcine Ig www.obcina-ig.si Izpolnjeno prijavnico poš­ljite do 6. septembra 2019 na naslov Obcina Ig, Govekarje­va cesta 6, 1292 Ig, lahko po faksu: 01/2802-322 ali e-pošti: marica.zupan@obcina-ig.si. Za vse dodatne informaci­je smo vam na voljo na tel.: 01/2802-318. Tudi letošnji sejem bo po­nujal še dodatne popestritve, o katerih vas bomo pravocasno obvestili. Dan bo živahen, ve­sel, okusen in zdrav. Pridružite se dogajanju. Marica Zupan, obcinska uprava Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 5. do 1. 6. 2019: - Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen storitev obvezne obcinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2019, UL št. 34, 24. 5. 2019 - Sklep o potrditvi Elaborata o cenah storitev obvezne obcinske gospodarske javne službe oskrbe s pi-tno vodo ter odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2019, UL št. 34, 24. 5. 2019 - Odlok o rebalansu proracuna Obcine Ig za leto 2019, UL št. 34, 24. 5. 2019 - Zakljucni racun proracuna Obcine Ig za leto 2018, UL št. 34, 24. 5. 2019 Režijski obrat sporoca Nelegalni priklopi na javno vodovodno omrežje O b obnovah javnega vo-ca uporabnik. nadzora okoljske dajatve zara-locitvi prikljuckov javnega in dovoda in vodovodnih Za kršitev dolocila Odloka o di odvajanja komunalne odpa-zasebnega vodovoda z name­prikljuckov obcasno oskrbi s pitno vodo v Obcini Ig, dne vode je režijski obrat izve-nom, da se onemogoci preha­naletimo tudi na nelegalno ce pred prikljucitvijo objekta na del pregled prikljucenosti oz. janje vode iz enega v drug sis­prikljucene objekte na vo-javni vodovod ni pridobljenega neprikljucenosti posameznih tem. Socasna uporaba javnega dovodno omrežje ali odcepe soglasja izvajalca javne službe, objektov na javni vodovod. La-in zasebnega vodovoda lahko za vrtove, kjer se poraba ne je skladno s 50. clenom doloce-stniki teh objektov (vecina je namrec povzroci onesnaženje meri preko vodomera. V 20. na globa 400 eur. takih, kjer se stara in nova hiša javnega vodovoda, posledica clenu Odloka o oskrbi s pitno Pozivamo torej lastnike oskrbujete preko enega od-tega pa je neustrezna kakovost vodo v Obcini Ig (Ur. list RS, objektov, ki imajo izvedene jemnega mesta; nekaj je tudi pitne vode na javnem vodo­št. 20/2017) je navedeno (del nelegalne priklope, da pokli-objektov, kjer se izvaja oskrba vodnem omrežju. clena): cejo na obcino (tel.: 01/2802-vode preko kapnice oz. samo-Namen navedenih dejavno- Izvajalec javne službe pre-315) in si uredijo soglasje za oskrba) bodo pisno obvešceni sti je: kine oskrbo s pitno vodo upo-prikljucitev. o obracunavanju okoljske da-– zagotavljati prebivalcem rabniku na podlagi predhod-jatve in pozvani k prikljucitvi zdravstveno ustrezno pitno Lastna oskrba s pitno vodo nega obvestila in na stroške na javno vodovodno omrežje v vodo, ki je pod stalnim nad-Trenutno veljavna zakono­ uporabnika v naslednjih pri-najkrajšem možnem casu (kjer zorom s strani režijskega daja doloca, da je lastna oskr­ merih: je prikljucitev možna). obrata ter Nacionalnega la­ – ce je prikljucek na javni vo-ba s pitno vodo dovoljena le na Poleg seznama nepriklju-boratorija za zdravje, okolje dovod izveden brez soglas-obmocjih, kjer javna vodooskr-cenih objektov je pripravljen in hrano (NLZOH); ja izvajalca javne službe ali ba ni zagotovljena. Kadar ima tudi seznam objektov, ki ima-– zagotavljati ekonomsko v nasprotju s soglasjem iz-posameznik možnost oskrbe jo nižjo porabo od normalne, upravicenost zgrajenih jav­vajalca javne službe, s pitno vodo iz javnega vodo-povprecne porabe. nih vodovodnih sistemov. – ce ne omogoci izvajalcu jav-voda in ima hkrati pridobljeno Vecina teh objektov ima Obcina je investirala veli­ ne službe pregleda internih tudi vodno dovoljenje za kori-oskrbo s pitno vodo urejeno ka sredstva v zagotavljanje inštalacij, odvzema vzorca šcenje lastnega vodnega vira, preko kapnic ali lastnih vrtin, varne javne vodooskrbe, vode ali meritve tlaka na in-samodejno preneha veljavnost ceprav bi se morala voda iz zato je prav, da prebivalci te ternem omrežju, tega vodnega dovoljenja. njih uporabljati zgolj za zali-vodooskrbne sisteme tudi – ce odvzema pitno vodo Za korišcenje vode iz vanje vrtov, zelenic, cišcenje uporabljajo; pred vodomerno napravo, … lastnega vodnega vira le za avtomobilov ipd. oz. kot je – vecje število prikljucenih (2) Prekinitev oskrbe s pi-zalivanje vrta, zelenic ipd. si doloceno v vodnem dovolje-objektov in uporabnikov na tno vodo velja za cas do odpra-je namrec potrebno skladno z nju. Lastnikom objektov s to-javno vodovodno omrežje ve vzroka prekinitve. Stroške veljavno zakonodajo pridobiti vrstnimi karakteristikami bo pomeni zmanjševanje priti­prekinitve in ponovne priklju-vodno dovoljenje. prav tako poslan dopis, s kate-ska na dvig cene vodarine citve oskrbe s pitno vodo pla-Na podlagi inšpekcijskega rim jih bomo pozvali k fizicni in omrežnine. Poziv za priklop na kanalizacijsko omrežje Na obmocjih, kjer je zgra-35. clenom Odloka o odvaja-3. Prikljucitev objekta ra oz. preveritve ustreznos­jeno javno kanalizacijsko nju in cišcenju komunalne in Objekt se lahko prikljuci na ti izvedbe, in sicer najmanj omrežje, je v skladu s 13. cle-padavinske odpadne vode na javno kanalizacijsko omrežje ddni pred izvajanjem del. nom Odloka o odvajanju in obmocju Obcine Ig priložiti: po izdanem soglasju s strani V Odloku o odvajanju in ci­cišcenju komunalne in pada-– gradbeno dovoljenje ali Obcine Ig. šcenju komunalne in padavin­vinske odpadne vode na ob-druga dokazila o legalnosti 4. Pred zacetkom gradnje ka-ske odpadne vode na obmocju mocju Obcine Ig (Ur. list RS, št. stavbe, 41/2009, 24/2012) prikljucitev – projekt kanalizacijskega objektov na javno kanalizacijo prikljucka, obvezna. Ce se lastniki objek-– pogodbo o služnosti ali so-tov ne prikljucijo na kanaliza-glasje lastnikov parcel, po cijo, omrežje pa je zgrajeno, se kateri bo potekal prikljucni s tem povecujejo stroški omre-kanal žnine. 2. Pred izdajo soglasja za pri- Postopek pridobitve soglas-kljucitev na javno kanali­ja za prikljucitev objekta na zacijsko omrežje mora biti javno kanalizacijo: poravnan komunalni pri­ 1. Pridobitev soglasja za pri-spevek za kanalizacijski del kljucitev objekta na javno (Pogodba o sofinanciranju kanalizacijo: izgradnje kanalizacijskega Vlogi za izdajo soglasja za omrežja oz. odlocba o odme­ prikljucitev morate skladno s ri komunalnega prispevka). nalizacije je potrebno ob-Obcine Ig je za kršitev 13. cle­vestiti Obcino Ig (telefon na (neprikljucevanje) doloce­01/2802-314) zaradi nadzo-na globa 400 eur. Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Sprememba cen komunalnih storitev O bcinski svet Obcne Ig se je na 5. seji dne 22. 5. 2019 seznanil z Elaboratom o cenah storitev obvezne obcinske gospodar­ ske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2019 ter dal pozitivno mnenje k cenam storitev obve­ zne obcinske gospodarske jav­ ne službe Obcine Ig in hkrati potrdil subvencioniranje cene omrežnine za vodo in omre­ žnine za kanal. Sklep o potrditvi elaborata in cenah je objavljen v Urad­nem listu RS, št. 34/2019, dne 24. 5. 2019. Cene so veljavne od 1. 6. 2019. Cenik oskrbe s pitno vodo ter odvajanja komunalne odpadne vode na obmocju Obcine Ig od 1. 6. 2019 Potrjena cena EUR/m3 (brez DDV) Zaracunana* cena EUR/m3 (brez DDV) Vodarina 1,5050 1,5050 Omrežnina – voda Faktor omrežnine Potrjena cena EUR/mesec (brez DDV) Zaracunana* cena EUR/mesec (brez DDV) DN=20 1 8,2405 6,5924 20< DN < 40 3 24,7215 19,7772 40= DN < 50 10 82,4051 65,9241 50= DN < 65 15 123,6077 98,8862 80 = DN <100 50 412,0257 329,6206 * Zaracunana cena storitev javne službe je potrjena cena, zmanjšana za subvencijo. Subvencijo za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti oblikuje Obcina Ig iz proracuna. Izvajalcem pridobitnih dejavnosti Obci­na Ig ne subvencionira cene oskrbe s pitno vodo. * Zaracunana cena storitev javne službe je potrjena cena, zmanjšana za subvencijo. Subvencijo za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti oblikuje Obcina Ig iz proracuna. Izvajalcem pridobitnih dejavnosti Obci­na Ig ne subvencionira cene odvajanja in cišcenja odpadne vode. Potrjena cena EUR/m3 (brez DDV) Zaracunana* cena EUR/m3 (brez DDV) Opravljanje storitev/cena storitve – kanalizacija 0,1221 0,1221 Omrežnina – kanal Faktor omrežnine Potrjena cena EUR/mesec (brez DDV) Zaracunana* cena EUR/mesec (brez DDV) DN=20 1 11,3684 9,6631 20< DN < 40 3 34,1052 28,9894 40= DN < 50 10 113,6841 96,6315 50= DN < 65 15 170,5261 144,9472 80 = DN <100 50 568,4204 483,1573 Kaj sodi/ne sodi v javno kanalizacijo? N a cistilnih napravah in javnem kanaliza­cijskem omrežju opa­ žamo najrazlicnejše snovi in materiale, ki jih uporabni­ ki odvajajo v kanalizacijsko omrežje, od oblacil, lesa, elek­ tricnih kablov, sadja, ki je osta- lo od stiskanja, in drugih, tudi nevarnih snovi, ki ne sodijo v kanalizacijsko omrežje. V kanalizacijsko omrežje se sme odvajati odpadno vodo samo v kolicinah in z lastnost- mi, ki so dolocene s predpisi, in ni dovoljeno odvajati pada­ vinske odpadne vode skladno s 36. in 37. clenom Odloka o od­ vajanju in cišcenju komunalne in padavinske odpadne vode na obmocju Obcine Ig (Ur. list RS, št. 41/2009, 24/2012). Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroca motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku cišcenja na ko­munalni cistilni napravi. Ce upravljavec ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno kanalizacijo vodo, ki je skla­dno s predpisi ne sme, obvesti pristojno inšpekcijo, opravi preiskave in tehnološke meri­tve, ugotovi zmanjšanje ucin­kovitosti cišcenja na komu­nalni cistilni napravi ter druge posledice skladno s postop­kom, predvidenim za takšne primere. Upravljavec nastalo škodo oceni in od uporabnika zahteva povrnitev š kode. Kaj je komunalna odpadna voda, ki se lahko odvaja v javno kanalizacijo? Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prosto­rih, pri kuhanju, pranju in dru­gih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, ce je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Kaj ne sodi v odtok in kanalizacijski sistem: -odpadna olja in naftni deri­ vati -gradbeni odpadki -barve, topila, dezinfekcijska sredstva, kisline, lugi, fito­ farmacevtska sredstva in zdravila -trdni odpadki (nogavice, cistilna volna, kosi tekstila, drobni plasticni predmeti, papir in embalaža) -organski odpadki, kot so ostanki hrane iz gospodinj­stev -razlicni organski odpad­ki (pokošena trava, plevel, deli živalskih trupel, ostan­ki sadja in zelenjave …) -vsebine greznic -gnoj (živalski iztrebki po­mešani s steljo) in gnojnica (sec živali in tekocina, ki se izceja iz gnoja) ter gnojevka (živalski iztrebki – blato in sec –, pomešani z vodo, ter ostanki krme in stelje) Režijski obrat LAS Sožitje med mestom in podeželjem Obcina Ig prejela dve odlocbi za sofinanciranje s sredstvi EU V okviru izvajanja strate­gije lokalnega razvoja LAS Sožitje med mes-tom in podeželjem sta bila za sofinanciranje s sredstvi EU izbrana in potrjena navedena projekta, ki sta sofinancirana s sredstvi CLLD iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Dvorana Ig – tehnicna oprema Cilji projekta: Izvedba pro-jekta prispeva k tematskemu podrocju Strategije lokalnega razvoja: razvoj osnovnih stori­tev na podeželju, ki uresnicuje cilj zmanjšati razvojne razlike med urbanimi in podeželski-mi naselji, ustvariti privlacno bivalno okolje in dvigniti ka­kovost bivanja na podeželju v Obcina Ig podpisala pismo o nameri O bcine Grosuplje, Ivan­cna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje so podpisale pismo o nameri o ustanovitvi organa skupne obcinske uprave. Obcina Grosuplje skladno z Dolgo­rocnim obcinskim strateškim nacrtom 2015–2020 sledi viziji 3G, ki pomeni, da bodo obcino upravljali gospodarno, razvi­jali gostoljubno in usmerjali globalno. Ustanovitev skupne obcinske uprave Medobcinski razvojni center obcin Grosu­plje, Ivancna Gorica in Trebnje (MRC) leta 2016 je bil korak v tej smeri, saj deluje na podro-cju priprave projektov, prido­bivanja državnih sredstev in sredstev s strani kohezijskih skladov ter vodenja pridoblje­nih projektov, s tem pa zago­tavlja profesionalizacijo, ki je potrebna za uspešno crpanje sredstev. Prav tako že vse od leta 2012 delujeta tudi Medob-cinski inšpektorat in redarstvo okviru ukrepa: Investicijska vlaganja v lokalno javno infra-strukturo. Odobreni znesek ter stop-nja sofinanciranja sta do 99.952,31 € oz. v višini 85 % skupnih upravicenih stroškov operacije. Zapotok – obnova Doma borcev in mladine Zapotok (zamenjava oken, vhodnih vrat in ureditev zunanje terase) Cilji projekta: Izvedba pro-jekta prispeva k tematskemu podrocju Strategije lokalnega razvoja: razvoj osnovnih stori­tev na podeželju in uresnicuje cilj zmanjšati razvojne razlike med urbanimi in podeželski-mi naselji, ustvariti privlacno bivalno okolje in dvigniti ka­kovost bivanja na podeželju v okviru ukrepa: Vlaganja v podporo razvoja trajnostnega turizma. Cilj naložbe je obnova Doma borcev in mladine Za­potok, s cimer bo zagotovljena energetsko varcnejša uporaba stavbe, izboljšani pa bodo tudi pogoji bivanja otrok na letova­nju in prebivalstva, ki bo vsa­kodnevno uporabljalo prosto-re za medsebojno druženje in izvajanje razlicnih aktivnosti. Odobreni znesek sofinanci­ranja ter stopnja sofinancira­nja sta do 59.241,98 € oz. v vi-šini 85 % skupnih upravicenih stroškov operacije. Podrobno o projektih si lah­ko preberete na spletni strani Obcine Ig, na podstrani: Pro­gram razvoja podeželja ter na spletni strani Evropske komi­sije, namenjene EKSRP. Andreja Zdravje, obcinska uprava obcin Grosuplje, Ig in Škoflji­ca. Tudi sodelovanje obcin na tem podrocju se je izkazalo kot uspešno in smiselno.  Ministrstvo za javno upra­vo s spremembo dolocila o so-financiranju organov skupne obcinske uprave sistemsko pospešuje medobcinsko so-delovanje obcin, zato gre ra­zvoj v smeri skupne obcinske uprave. To vkljucuje širitev števila nalog in števila obcin. S tem se prispeva k pocenitvi in dvigu kakovosti dolocenih storitev obcinskih uprav za prebivalce. Delovanje skupnih obcinskih uprav se namrec so-financira skladno z Zakonom o financiranju obcin, polovica upravicenih stroškov se tako povrne iz državnega proracu­na. S spremembo omenjene­ga zakona so se dolocila tudi podrocja, ki so sofinancirana s strani RS.  V ponedeljek, 13. 5. 2019, so tako župani omenjenih obcin dr. Peter Verlic, Dušan Strnad, Ivan Jordan, Janez Cimper-man in Igor Ahacevcic podpi­sali namero o ustanovitvi or-gana skupne obcinske uprave. Predvidoma bo zacel delovati s 1. 1. 2020, njegov sedež pa bo v Grosupljem. Vec o tem je zapisano na spletni strani Obcine Ig. Po-drobnosti o nadaljevanju ak­tivnosti iz podpisanega pisma o nameri se bodo tako med obcinami in svetniki Obcine Ig še sproti usklajevale in po­trjevale. Andreja Zdravje, obcinska uprava Obcina Ig objavlja na podlagi Odloka o rebalansu proracunu Obcine Ig za leto 2019 (Ur. list RS, št. 34/2019), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proracuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07, 61/08, 03/13), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v obcini Ig za programsko obdobje 2015–2020 (Ur. list RS št. 14/2016, 32/2016) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kmetijstva in razvoja podeželja v Obcini Ig za leto 2019 I. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoci za ohranja­nje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Ig za leto 2019 in sicer za izvajanje ukrepov s podrocja kmetijstva, za izvajanje ukrepov s podrocja skupinskih izjem za kmetijstvo in dopolnilnih de­javnosti na kmetijah (splošna pravila za gospodarstvo – pomoc »de minimis«) za naslednje ukrepe: Ukrepi: Višina sredstev: Skupinske izjeme za kmetijstvo Ukrep 1: Pomoc za naložbe v opredmetena ali neopredmete­na sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo 15.000 EUR Pomoc »de minimis« Ukrep 7: Pomoc za gozdarstvo – urejanje gozdnih vlak 5.000 EUR II. Upravicenci do sredstev 1. Pravne in fizicne osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po clenih 21 in 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepov po clenih 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 de­javna v gozdarskem sektorju, zasebni lastniki gozdov, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev. 2. Pravne in fizicne osebe, registrirane za opravljanje nekmetijske dejavnosti, s sedežem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na obmocju obcine. 3. Registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na po­drocju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na obmocju obcine. III. Razpisno podrocje Ukrep 1: Pomoc za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetij­sko proizvodnjo Z naložbo se skuša doseci vsaj enega od naslednjih ciljev: -izboljšanje splošne ucinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospo­darstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljša­njem in preusmeritvijo proizvodnje, -izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, ce zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; -vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vkljucno z dostopom do kmetijskih zemljišc, komasacijo in izboljšanjem zemljišc, oskr­bo in varcevanjem z energijo in vodo; -obnova proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih ne­srec, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoce enaciti z naravni-mi nesrecami, bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah ter preprecevanje škode zaradi navedenih dogodkov. Pomoc za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvo­dnjo se lahko dodeli za: 3.1. posodabljanje kmetijskih gospodarstev in 3.2. urejanje kmetijskih zemljišc in pašnikov. 3.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoc se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proi­zvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upraviceni stroški: -stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekon­strukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodar­stvih, -stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospo­darskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki se nanaša na naložbo), -stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije, -stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij, -stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku z izje-mo namakalnih naprav, -stroški nakupa in postavitev zašcite pred neugodnimi vremenski-mi razmerami (protitocne mreže …), -stroški nakupa racunalniške programske opreme, patentov, li­cenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Intenzivnost pomoci: -do 50 % upravicenih stroškov naložb na kmetijskih gospodar­stvih. Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospo­ darstvu lahko znaša do 3.000 EUR. Upravicenci do pomoci so: -kmetijska gospodarstva, ki ležijo na obmocju obcine, oziroma ka­terih naložba se izvaja na obmocju obcine, -imajo v lasti nad 2 ha primerljivih površin, -imajo v lasti najmanj 2 GVŽ, -imajo v lasti drobnico najmanj 2 GVŽ. Vlogo za pomoc v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Pogoji za pridobitev: -za izvedbo investicije je potrebno predložiti ustrezno dovoljenje, v kolikor je le to potrebno (gradbeno dovoljenje, lokacijsko informa­cijo, projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe), -za naložbo, ki mora biti v skladu z dolocili 14(5). clena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, ce je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoci, -ponudbe oziroma predracun za nacrtovano naložbo, -predložitev zadnje oddane zbirne vloge (subvencijska vloga), -mnenje o upravicenosti in ekonomicnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, -drugi specificni pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. - 1 ­ Uradne objave 3. 2 Urejanje kmetijskih zemljišc in pašnikov Pomoc se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišc in paš­nikov Upraviceni stroški: -stroški izdelave nacrta ureditve kmetijskega zemljišca (nezahtev­ ne agromelioracije, pašniki), -stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije, -stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z og­ rajo, -stroški nakupa opreme za ureditev napajališc za živino. Intenzivnost pomoci: -do 50 % upravicenih stroškov, -najvišji možni znesek je 2.000 EUR Upravicenci do pomoci: -posamezna kmetijska gospodarstva in ali vec kmetijskih gospo­darstev, vkljucenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …), -kmetijska gospodarstva, ki ležijo na obmocju obcine, oziroma ka­terih naložba se izvaja na obmocju obcine, -posamezno kmetijsko gospodarstvo ima v lastni najmanj 2 ha pri­ merljivih kmetijskih površin, -imajo v lasti najmanj 2 GVŽ, -imajo v lastni drobnico, najmanj 2 GVŽ. Pogoji za pridobitev: -ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe, -predracun stroškov, za katere se uveljavlja pomoc, -v primeru agromelioracijskih del kopijo katastrskega nacrta in pro­ gram del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, -dovoljenje lastnika zemljišca za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišca, -splošni pogoji opredeljeni v I. poglavju tega pravilnika, -drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Vlogo za pomoc v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Ukrep 7: Pomoc „de minimis“ – Pomoc za gozdarstvo – urejanje gozdnih vlak Sredstva so namenjena vzdrževanju, izgradnji in rekonstrukciji goz­dnih vlak z namenom odpiranja gozdov in ureditve dostopov posa­meznih parcel. Gozdne vlake nacrtuje Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v sodelovanju z lastnikom gozda in v tem okviru zagotovi tudi prenos nacrtovane trase na teren. Nove vlake so zajete v gozdnogo­jitvenem nacrtu ZGS. Upraviceni stroški: - delo z bagrom ali rovokopacem (žlica ali udarno kladivo) – strojne ure in ure delavca. Pogoji za pridobitev sredstev: - elaborat gozdnih vlak s strani ZGS, - soglasje vseh lastnikov parcel, preko katerih poteka vlaka, - gradbene dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja. Intenzivnost pomoci: do 50 % upravicenih stroškov naložbe, oziroma najvec do 900 eur na kmetijsko gospodarstvo. Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih financnih do­locb in ostalih pogojev v okviru ukrepa odvisna od višine razpisanih sredstev in števila vlog prosilcev. SPLOŠNE DOLOCBE IV.Merilo za dodelitev sredstev ob upoštevanju pogojev razpisa je popolna vloga, ki je pripravljena v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže. V. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpol­nitev vloge v okviru razpisanega ukrepa je navedena v raz­pisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge, ki jo prosilci do-bijo na sedežu Obcine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na spletni strani obcine na naslovu: www.obcina-ig.si Vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje tega ukrepa na po­drocju kmetijstva v letu 2019 morajo prispeti na naslov sedeža Obcine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, za ukrep 1 do vkljucno 1. 7. 2019 (velja datum žiga pošte). Vloge za ukrep 7 – gozdne vlake pa bomo sprejemali do porabe sredstev oz. najpozneje do 27. 9. 2019. VI. Rok porabe dodeljenih sredstev Dodeljena sredstva za leto 2019 morajo biti porabljena v letu 2019. Vlagatelji bodo sklepe o višini sredstev prejeli najkasneje v roku 30 dni po zakljucenem razpisu, za ukrep št. 7 – gozdne vlake, pa v roku 15 dni od prejema popolne vloge. Racun in dokazilo o placilu racuna mora biti izdan šele po izdanem sklepu Obcine Ig o dodelitvi sredstev. Vlagatelji bodo prejeli pogodbo o sofinanciranju, s katero bodo dogo­vorjene medsebojne obveznosti. Ce upravicenci ne vrnejo podpisane pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev financnih sredstev. Vsa dokazila (racune) o placilu storitev in zahtevek za naka­zilo je potrebno dostaviti najkasneje do 1. 11. 2019. VII. Nadzor in sankcije Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja obcin-ska strokovna služba Obcine Ig lahko pa tudi druga oseba, ki jo po­oblasti župan. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilni­ku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajocimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vracila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve (2) leti. VIII. Nacin reševanja vlog Upravicenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, pri­ložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogo-jev, dolocenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Obcini Ig za programsko obdobje 2015–2020. Komisija za kmetijstvo, ki jo imenuje župan opravi pregled popolnih vlog, obcinska uprava pa pripravi sklepe o dodelitvi sredstev. Odpi­ranje vlog ne bo javno. Dodeljena sredstva bodo izplacana v letu 2019, v skladu s predpisi, ki dolocajo izvrševanje proracuna. IX. Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani na: www.obcina-ig.si ali v sprejemni pisarni obcine. Merila za dodeljevanje sredstev iz tega razpisa so na voljo na spletni strani Obcine Ig ali v sprejemni pisarni obcine Ig. Vse dodatne informacije lahko dobite na oddelku za kmetijstvo, tel.: 01/2802-324, Andreja Zdravje. Številka: 330-0004/2019 Župan Obcine Ig Ig, 23. 05. 2019 Janez Cimperman l.r. Obcina Ig Sprejemna pisarna Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter in-formacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00. • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Aktivnosti v Državnem zboru RS N a zadnji seji smo za sodnike Stalnega arbi­tražnega sodišca s sedežem v Haagu izvolili dr. Verico Trstenjak, Jureta Vid­ marja in Ano Stanic. Zavrnjen je bil predlog, da se praznik dan vrnitve Primorske, ki ga praznujemo 15. septembra, preimenuje v dan prikljucitve Primorske. Praznik je uzako­ nila prva vlada Janeza Janše, sedanji predlog za spremembo pa je že drugic podal poslanec SD Matjaž Nemec. Ob prvem glasovanju je bil predlog z na­ vadno vecino sprejet, a je Dr- žavni svet izglasoval veto, zato smo morali poslanci ponovno odlocati. Tokrat bi moralo za predlog glasovati 46 poslank in poslancev, a te vecine ni bilo in zakon je padel. Zavrnjen je bil tudi pred- log naše poslanske skupine o ustanovitvi demografskega sklada. Predlagali smo, da se vse državno premoženje pre­nese na sklad in se iz tega crpa sredstva za pokojnine. Zdaj na­mrec država prispeva letno 1 milijardo evrov v pokojninsko blagajno za izplacilo pokojnin. S tem bi pokojninska blagaj­na dobila pribl. 700 milijonov evrov letno. Koalicijski poslan­ci so predlog zavrnili, saj naj bi ga pripravila vlada RS, vendar bo po njenem predlogu priliv v pokojninsko blagajno le ok. 50–70 milijonov evrov, s cimer nismo nicesar rešili. Precej casa še vedno name-njamo ilegalnim prestopom meje s strani migrantov, ki nato zaprosijo za azil, azilni dom pa poka po šivih. Minis­ter za notranje zadeve pravi, da policija razmere obvladuje, a je država kljub temu poslala na meje tudi vojake, ki pa ni­majo pooblastil za ukrepanje. V SDS smo že veckrat predla­gali, da se jim dajo vsaj dolo-cena pooblastila, saj sicer ne smejo ukrepati. Policisti so na sejah odborov predstavili tež­ko situacijo, v kateri so, saj jih je premalo in so zato preobre­menjeni. Tedensko porocajo o zajetju migrantov tudi v naši obcini. Podobnih incidentov, o katerih porocajo s Koprskega in Bele Krajine, sicer še ni bilo in upajmo, da jih tudi ne bo. Tudi na podrocju zdravstva posebnega napredka ni kljub sklepom Odbora za zdravstvo v DZ. Zdaj ministrstvo ugota­vlja, da niti podatki o cakalnih vrstah ne držijo. Bolnišnice so v rdecih številkah, zaposleni, tako zdravniki kot medicinske sestre, pa odhajajo in vsak te-den se zapre kakšen oddelek. Dolgorocno je to zelo slabo, saj imamo že zdaj težave s pomanjkanjem kadra. Ce smo pred leti govorili, da je pro­blem, da vsako leto na delo v tujino odide skoraj 5.000 Slo­venk in Slovencev, je danes si­tuacija še slabša, saj je številka že nad 8.000, in to brez tistih ob meji, ki živijo v Sloveniji in odhajajo na delo v sosednje države. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lah­ko obišcite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktual­ne misli in vse o svojem delu v DZ. • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// »Za Slovenijo živim, zame je edina, je kot pesem, polna, rim, moja domovina …« Spoštovani! Iskreno cestitamo ob dnevu državnosti in vas vabimo na sv. mašo za domovino, ki bo v torek, 25. junija 2019, ob 10. uri v cerkvi sv. Martina na Igu. Po sv. maši vsi prijazno povabljeni na tradicionalni PIKNIK od 12. ure dalje pri Kuharjevi kapelici (na cesti Ig–Matena, ob koncu Gorice zavijete levo proti polju in se pripeljete do kapelice). Ob 13. uri bo krajši kulturni program, s katerim bomo pocastili naš praznik. Poskrbljeno bo za pijaco in hrano, veseli bomo, ce se nam boste pridružili. Piknik je namenjen vsem ljudem dobre volje, vsem, ki imate radi Slovenijo. Prosimo vas le, da se najavite na GSM: Simona (051/430-402). Pridite, skupaj bomo preživeli prijetno popoldne! OO SDS Ig Hvala za podporo SDS C lanice in clani OO SDS Ig ter izvoljena poslanka Romana Tomc ter dr. Milan Zver se vam iskreno zahvaljujemo za podporo na volitvah v Evropski parlament. SDS je v naši obcini prejela najvec glasov, med kan­ didati pa je najvec preferencnih glasov prejela Romana Tomc. Pomembno podporo sta dobila tudi dr. Milan Zver in Franc Bogovic, ki je bil prav tako izvoljen na skupni listi SDS – SLS. Zagotovo jih bomo v prihodnje povabili v svojo sredo, da predstavijo delo v EP in projek­ te, ki jih vodijo. Pred nami so Športne igre SDS, na katerih bomo sodelovali z odbojkarsko in nogometno ekipo. V poletnih mesecih se bomo podali na srecanje clanov in simpatizerjev v Bovec in se udeležili Tabora v Lepeni, najbolj pogumni pa tudi pohoda na Triglav. Vabljeni, da se nam pri­ družite! Alenka Jeraj, predsednica OO SDS Ig Novice SLS Obcni zbor Obcinskega odbora SLS Ig OO SLS Ig je konec apri-la pripravil obcni zbor, na katerem je bil prisoten tudi predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. Cla­ni stranke so razpravljali o ra­zvoju obcine in nujnem pove­zovanju razlicnih deležnikov za dobro vseh obcanov.  Predsednik je izrazil mne­nje, da verjame, da bo stranka v prihodnosti vodila niti po­vezovanja tako kot do zdaj v Evropski uniji. Skupno sode­lovanje desnih in levosredin­skih strank je nujno za vzpo­stavitev normalne pravne in demokraticne države. Spošto­vati je potrebno vse, ki so gra­dili našo zgodovino. Ob tem je apeliral na vse, da se aktivno vkljucijo v prepoznavnost SLS in jo še razširijo. Tabor stranke SLS Clani OO SLS Ig so se na deževno nedeljo, 12. maja, ude­ležili 22. tradicionalnega ta­bora stranke SLS, ki je tokrat potekal v Krškem, kjer se nas je zbralo okoli 3.000 clanov in simpatizerjev SLS. Uvodni govor in pozdrav je zacel gostitelj tabora, evropski poslanec in kandidat za nov mandat v Evropskem parla­mentu na skupni listi SDS in SLS Franc Bogovic. Ker so na tokratnih evropskih volitvah združili moci SLS in SDS, so se tabora udeležili tudi vsi kandi­dati skupne liste za volitve po­slancev v Evropski parlament. Franc Bogovic je povedal, da si bo v primeru ponovno izvo­litve prizadeval za sredstva za podeželje, trudil se bo zagota­vljati pogoje, da bodo pridel­ki pošteno placani. Stremi k razvoju podeželja, kjer bodo mladi ostajali doma, ustvarjali na domacem podeželju in ne bodo odhajali v mesta in tuji-no. V nadaljevanju sta sledila govora predsednika stranke SLS Marjana Podobnika in predsednika stranke SDS Ja­neza Janše. Sledil je zabavni del priredi­tve, kjer so se zbrani zabavali in zaplesali ob zvokih skupine Cuki in Nuše Derenda. Poskr­bljeno je bilo za pijaco in kuli­naricne dobrote, kot so golaž, kranjska klobasa in presene-cenje – vol na žaru, prav tako pa tudi za otroško animacijo in družabne igre. Zbrani, ki so se udeležili tabora SLS, so odšli dobre volje in s pricako­vanjem odlicnega rezultata na volitvah v Evropski parlament.  Obisk Franca Bogovica na Igu V ponedeljek, 20. 5., nas je obiskal evropski poslanec SLS Franc Bogovic. Ob sprošce­nem vzdušju je predstavil delo v Evropskem parlamentu, po­jasnil projekt Pametnih vasi. Za prizadevnost pri tem pro-jektu je bil izbran za najboljše­ga poslanca Evropskega parla­menta za leto 2018. Ob tem je dodal, za kaj si bo prizadeval v prihodnjem mandatu, ki ga je pridobil na volitvah 26. maja. Ob tej priložnosti se OO SLS Ig zahvaljuje vsem voliv­kam in volivcem za izkazano podporo in vsak glas, ki ste ga namenili naši stranki in kan­didatu Francu Bogovicu. SLS bo tudi v prihodnjem sklicu Evropskega parlamenta imela poslanca. »Skupaj smo mocnejši.« Uroš Cuden, podpredsednik OO SLS Ig • IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// Vasovanje na Dobravici V tednu ljubiteljske kul­ ture smo tudi na Do- bravici doživeli lep kulturni vecer. Do zdaj tega pri nas ni bilo, zato smo bili še to-liko bolj veseli, da se je Moški pevski zbor Ig pod vodstvom Mirka Merzela odlocil, da nam pripravi lep vecer s prepeva­njem zborovskih pesmi. Zaradi vremenskih razmer kulturnega vecera ni bilo mo­goce izvesti zunaj, zato smo se preselili v notranjost naše cerkve, ki ni samo lepa, ampak tudi zelo akusticna. Na koncu smo še vsi skupaj zapeli nekaj pesmi. Obljubili so, da bodo še kdaj prišli prepevat na Dobra­vico. Za njihov trud in požrtvo­valnost, da zborovsko petje ne zamre, se jim v imenu vašca­nov Dobravice zahvaljujem. V sprošcenem vzdušju je minil lep vecer, zato je vsem, ki se ga niste udeležili, lahko žal. Jelka Virant Obcina Ig,Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Režijski obrat 01/280-23-14 Medobcinski inšpektorat 01/788-87-57 Obisk DZ in muzeja VSO V sredo, 22. maja 2019, je skupina obcanov z Iga in Škofljice na po­vabilo poslanke Alenke Jeraj obiskala Državni zbor RS. Po uvodnem ogledu stavbe in predstavitvi njene zgodovine smo z balkona spremljali sejo Državnega zbora, ki se je za tisti dan ravno koncala. Z bal­kona smo odšli v prostore Pos­lanske skupine SDS, kjer nas je nagovoril vodja skupine in nekdanji župan Bovca Danijel Krivec, nato pa še naša poslan­ka Alenka Jeraj. Predstavila sta delo DZ RS ter svoje delo in nacin delovanja poslanskih skupin. Tudi tisto, cesar ne vi-dimo na televiziji. Nato smo se podali v Muzej VSO. Uvodoma je navzoce pozdravil generalni sekretar VSO dr. Božo Preda­lic ter podal nekaj osnovnih informacij o muzeju. Muzej slovenske osamosvojitve ozi­roma Muzejska zbirka VSO je odprt že dobri dve leti v sre­dišcu Ljubljane, na Cankarjevi cesti 11, v neposredni bližini opere in parlamenta. V muze­ju si lahko ogledate dokumen­te, orožje in uniforme iz casa demokratizacije in osamosvo­jitve RS, med najbolj zanimivi eksponati oz. muzealijami pa lahko vidite: tablo Vojaške­ga sodišca v Ljubljani iz casa procesa proti cetverici JBTZ, nož oris, ki je bil del opreme Specialne brigade MORiS, ki je bila v casu osamosvajanja RS zadolžena za varovanje politicnega vodstva, SAR 80 – singapurska jurišna puška, ki je bila v službi Teritorialne obrambe in Slovenske vojske, javnosti pa prvic predstavlje­na na prvem postroju SV v Ko-cevski Reki 17. 12. 1990, pištola STAR, ki jo je imel v obdobju osamosvojitvenih procesov dr. Jože Pucnik, znamenita sablja, s kakršno je brigadni general Tone Krkovic poveljeval na svecani razglasitvi samostoj­nosti RS na Trgu republike 26. 6. 1991, dele orožja, kot sta jeklena krogla, s kakršnimi je polkovnik JLA Berislav Popov streljal po Gornji Radgoni, in del kasetne bombe, ki je bila v agresiji JLA odvržena nad Ko-cevsko Reko, ceprav je njihova uporaba skladno z mednaro­dnimi konvencijami prepove- Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 dana. Muzej je odprt ob torkih in cetrtkih med 10.00 in 14.00, ob sredah med 13.00 in 17.00, za skupine pa je možen ogled tudi zunaj delovnega casa. Vstop je prost. Domacin s Škofljice Franc Kastelic je Mu-zeju VSO podaril del rakete, s katero je bil sestreljen heli­kopter JLA pri Igu junija 1991. Ig je bil v casu osamosvojitve ena glavnih tarc JLA, saj so bili tam Ucni center TO RS in RTV-oddajniki na Krimu, ki so bili med vojno za Slovenijo 1991 tudi poškodovani.  Simona Pavlic Arhiv VSO Pohod na Krim, previden za soboto, 18. maja, smo morali zaradi slabe vremenske napovedi odpovedati oz. prestaviti. Pohod bomo izvedli septembra. Sprehod po Zapotoški ucni poti Voden sprehod po Zapotoški ucni poti je Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje, tudi letos organiziralo v maju. Poleg razlage vodnikov o posameznih drevesnih vrstah in drugih zanimivostih na ucni poti nam je predstavnica Zavoda za gozdove Slovenije podala tudi nekaj informacij o evropskih pešpoteh. Organizacije, ki skrbijo za te poti, letos obeležujejo okrogle obletnice svojega delovanja. Na zelišcnem vrtu Pojdimo drug do drugega in skupaj peš Preden smo se podali na pot, nam je Majda Petretic, predstavnica Zavoda za goz-dove Slovenije, ki smo jo pova­bili za razlago Zapotoške ucne poti, povedala nekaj zanimivo­sti o evropskih pešpoteh. Ker letos organizacije, ki skrbijo za evropske pešpoti, obeležu­jejo okrogle obletnice svojega delovanja in ker tri poti po­tekajo tudi prek Slovenije, je bila dobra priložnost, da smo prisluhnili zanimivi Majdini razlagi. Po Evropi poteka 12 evropskih pešpoti, med njimi tri preko Slovenije, E6, E7 in E12. ERA (Evropska popotni­ška zveza), in letos obeležujejo 50 let delovanja. Ustanovljena je bila v Nemciji in združuje 59 planinskih in popotniških organizacij iz 34 evropskih držav. Vzdržuje in širi mreže 12 evropskih peš poti v dolži­ni okrog 60.000 kilometrov. Evropske peš poti nas medse­bojno združujejo s hojo po hri­bih in dolinah preko razlicnih regij, domovin in dežel, vedno brez meja. Gore, hribi in poti so sestavni del našega življenjskega okolja V Slovenijo so evropske pešpoti zanesli gozdarji. Za 1.000 km pešpoti po naši drža-vi skrbi Komisija za evropske pešpoti (KEUPS), s sedežem na Zavodu za gozdove Slove­nije, ki je leta 2015 praznovala okrogli 40. jubilej. Letos obele­žujemo tudi 25 let Javne goz­darske službe v Sloveniji. Del evropske pešpoti E6 poteka po Obcini Ig. Iz Iškega vintgarja se povzpne do Mackovca in nadaljuje proti Blokam. Le ne­kaj kilometrov od ižanske ob­cinske meje je v sosednji ob­cini Velike Lašce sticišce poti E6 in E7. Letos oktobra bomo 50 let ERE proslavili prav na tem sticišcu v Predgozdu na Mackovcu. Slavko razlaga v Stanu. Ucimo se z gozdom Mnogo je poti. Veliko je gozdnih poti, gozdnih cest, vlak. Še vec je poti, ki služijo samo popotnikom. Bistvo gi­banja po katerikoli poti je, da spoštujemo njen namen, njene uporabnike in da jo ohranjamo za tiste, ki bodo želeli hoditi za nami. Niso pa samo poti, so mnogo vec – prijateljstvo, spoštovanje in cutenje narave. Car dajejo drevesa in gozdovi, ki jih obdajajo. Drevesa raste­jo vsepovsod, v kakovostnem gozdu pa drevesa vedo, kako se združujejo. Z gozdom se ucimo, gozd je kultura, mod-rost. Mokovec in trepetlika rasteta v tocno dolocenem gozdnem sestoju, njuno hitro razpadajoce liste daje humus za nastanek kakovostnejšega gozda, nam je na poti razlaga-la Majda. Doživetje, ki je vse bolj cenjeno Pot ni namenjena samo hoji. Narava nas navdihne, zato se na poteh vcasih ustavimo, se razgledamo, povonjamo cvetlico, prisluhnemo pticam. Na Zapotoški ucni poti smo se ob oznacenih drevesnih in rastlinskih vrstah ustavili 30-krat in prisluhnili razlagi vodnice. Ustavili smo se tudi ob izviru vode v Stanu, ob sol-nici za divjad, ob Marijinem kamnu in na zelišcnem vrtu. Zelišcni vrt je prijeten konec Zapotoške ucne poti. Da smo po sprehodu lahko naredili še nekaj razgibalnih vaj, smo energijo crpali na energijskih tockah ob vrtu. Izkoristili pa smo tudi klopce in se za nekaj trenutkov ležerno pustili po­božati soncu. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Obcinska revija pevskih zborov V Obcini Ig je pevska Zato že vrsto let pripravljamo kultura izredno moc-obcinsko revijo pevskih zbo­na, pesem je namrec rov, na kateri se predstavijo najbolj neposreden, vsakomur vsi zbori, ki delujejo na obmo­razumljiv jezik povezovanja. cju naše obcine. Letos je lepa Otroški pevski zbor OŠ Ig zborovska pesem zvenela v dem zborov od tega trije otro­kulturni dvorani gasilskega ški in štirje odrasli. Vsak zbor centra na Golem, in sicer v so-je zapel tri pesmi (slovensko boto, 11. maja 2019. ljudsko pesem, eno umetno Na reviji je sodelovalo se-pesem slovenskega avtorja, ŽPZ Žene dveh vasi pesem po lastni izbiri). Zapeli ke, pod vodstvom Eve Mori so : in spremljavi Vilija Polaj--Otroški pevki zbor Vrtca Ig, narja. enota Studencek pod vod--Ženski pevski zbor Žene stvom Erneste Macek, spre-dveh vasi pod vodstvom mljala jih je Sabina Magajne Mirjam Jelnikar in sprem-Bogolin. ljavi Klemna Mihacica. -Otroški pevski zbor OŠ Ig Strokovna spremljevalka pod vodstvom Polone Ku-na letošnji reviji je bila Andre-kovica in spremljavi Anje ja Martinjak, ki je po koncani Lovšin. reviji opravila tudi razgovore -Otroški pevski zbor Slad-z zborovodji. Program je po­kosnedi pod vodstvom Eve vezovala Saša Einsiedler. Za Mavec, spremljal jih je Kle-prijetno pogostitev po reviji men Mihacic. je poskrbelo Kulturno društvo -Mešani pevski zbor Društva Mokrc. Hvala njim in gasilske­upokojencev Ig, pod vod-mu društvu Golo.stvom Klemna Jerinca. -Moški pevski zbor Ig, pod Marica Zupan, vodstvom Mirka Merzela. obcinska uprava-Ženski pevski zbor Peruni- Gregor Bolha TLK kljub slabemu vremenu uspel Tokratni maj ni bil najbolj naklonjen prireditvam na prostem, a clanice in clani Društva Fran Govekar Ig smo vseeno izvedli vse aktivnosti, ki smo jih nacrtovali za Teden ljubiteljske kulture. Z aceli smo v nedeljo, 19. zvale tudi predstavnice Vrtca Obiskovalci so bili zelo za-ra: »Pevci Moškega pevskega maja, ki je bila gledali-Ig. Njihovim predstavam smo dovoljni, še posebej, ko so si zbora Ig smo se odlocili, da ško obarvana. Dež nas dali naslov Kamišibaj. To je ob-ogledali še dva skeca Odrasle tudi letos sodelujemo v pri­je pregnal v Medgeneracijski lika pripovedovanja zgodb ob gledališke skupine Joj, moja reditvah v tednu ljubiteljske center, kjer so si obiskovalci slikah, ki prihaja z Japonske. glava in Ženski pogovori. kulture. Kontaktirali smo ogledali predstavo lutkovne Slike (ilustracije) so vložene V ponedeljek je potekal predstavnike vaških svetov in skupine DFG Carovnikovo v lesen oder, imenovan butaj. Govekarjev vecer, o katerem skupaj organizirali druženje s darilo pod vodstvom Božene Pripovedovalec (kamišibaj-lahko preberete poseben cla-petjem na vasi, ki smo ga po­Števancec. Sledila je predsta-kar) ob pripovedovanju menja nek. Zvecer so se clani MPZ Ig imenovali Vasovanje. Obiskali va Moja mami je tumac stara v slike, ki prikazujejo dogajanje podali na vasovanje na Kreme-smo tri vasi v naši obcini, in izvedbi Mladinske gledališke v zgodbi. Irena Petrovcic nam nico, kjer so jih domacini pri-sicer v ponedeljek, 20. maja, skupine DFG pod vodstvom je povedala zgodbico z naslo-jazno sprejeli, jim prisluhnili Kremenico, v torek, 21. maja, Alenke Jeraj. Zaigrali so še vom Dorina jajca, Vlasta Kolar in jih nato tudi pogostili kot v Sarsko in v sredo, 22. maja, skec V šoli, kjer smo se vsi Zabavni dan pri slonovih, Na-drugih vaseh. Dobravico. S prepevanjem skupaj nasmejali Janezku. Po-taša Uršic Kraljica Soncnica, Takole je gostovanja opisal domacih ljudskih pesmi smo vabilu k sodelovanju so se od-Božena Števancec pa Šalica. Franc Orhini, predsednik zbo-poskušali pricarati vzdušje na Gledališce kamišibaj Skec Ženski pogovori sta zaigrali Mateja Jere Grmek in Sabina Sopko. MPZ Ig na Sarskem cas, ko je bilo fantovsko petje na vasi nekaj vsakdanjega. V vsaki vasi smo zapeli 13 pesmi in nato ob prijetnem druženju z vašcani še nekaj pesmi po njihovih željah. Na Kremeni­ci in na Sarskem smo peli na prostem, na Dobravici pa zara­di dežja v cerkvi. Povsod smo bili zelo lepo sprejeti, zato se lepo zahvalju­jemo vsem krajanom za gosto­ljubje, gospodinjam za vse dobrote, ki so ji spekle, in za dobro kapljico, s katero smo si po petju ovlažili osušena grla. Posebno se zahvaljujem pred­sednikom vaških svetov, da so s svojimi aktivnostmi naredili takšno vzdušje, da je priredi­tev Vasovanje uspela. Upamo, da smo vam s petjem polepšali vecer in da vam je bilo všec. Nam je bilo in bomo z vese­ljem še prišli. V torek so bili obcani pova­bljeni na brezplacno vodenje po razstavi Kolišcarji z Velike­ga jezera, in kar nekaj se jih je odzvalo povabilu. Po vodenju so si ogledali še predstavo Ko­lišcarji v Medgeneracijskem centru. Zvecer so clani MPZ vasovali na Sarskem. V sredo bi moral zunaj po­tekati atelje na prostem, ko naši slikarji slikajo na razlicne teme, a so tudi tokrat morali vse skupaj izvesti v Medge­neracijskem centru. Zvecer so clani MPZ vasovali na Dobra­vici. Teden smo koncali v cetr­tek ob fontani s kolišcarskim idolom, kjer so nas s svojim petjem razveselile Borovnic­ke. Navdušile so tudi mlade gasilce, ki so na usposabljanju v ICZR. V tednu ljubiteljske kultur­ne dejavnosti je sodelovalo 65 clanic in clanov Društva Fran Borovnicke Govekar Ig in se tako pridru­žilo mnogim kulturnikom, ki so po razlicnih krajih Sloveni­je predstavili svoje aktivnosti. Tudi v prihodnje bomo nada­ljevali s tem in veseli bomo, ce nam boste prisluhnili oz. si nas ogledali. Hvala vsem, ki ste si vzeli cas in nam poma­gali pri organizaciji ter nam prisluhnili. 17. - 26. maj 2019 Mednarodno tekmovanje za pihala v Srbiji I za Ferkulj iz Staj, ucenka precne flavte Glasbene šole Emil Adamic, ki ima svojo enoto tudi na Igu, se je udeležila mednarodnega glas­benega tekmovanja za pihala v Požarevcu v Srbiji. Na tek­movanju jo je spremljala njena uciteljica Klara Veteršek, ki je tudi sama tekmovala. Že tra­dicionalno 16. tekmovanje za pihala je potekalo v osmih raz­licnih kategorijah, tekmovalci pa so prišli iz osmih razlicnih držav. Iza je v svoji kategoriji osvojila bronasto priznanje, njena uciteljica Klara pa zlato. Obema iskreno cestitamo in se veselimo njunih nadalj­njih uspehov! Glasbena šola Emil Adamic Iza Ferkulj na precni flavti Majski Govekarjev vecer N a deževen majski ve-cer smo na Govekar­jevem veceru gostili Alenko Veber, žensko števil­nih darov: piše in ureja knji­ge, fotografira, je turisticna vodnica domacega Babnega polja in okolice … Ima poseben obcutek za slovensko kulturno in naravno dedišcino. Alenka Veber je univ. dipl. socialna delavka, rojena v Pi-ranu. Otroštvo in zgodnjo mla-dost je preživela v domacem kraju staršev – v Babnem Polju na Notranjskem. Po koncu sre­dnje šole v Postojni je nadalje­vala študij v Ljubljani. Od 1991 do 2018 je bila redno zaposle­na kot urednica knjižnih izdaj pri najstarejši slovenski založ-bi Celjski Mohorjevi družbi. V letu izida knjige Kolo srece. 67 babjepolskih iveri se je po 35 letih domotožja ter 30 letih življenja in dela v Ljubljani od-locila, da se za stalno vrne do-mov in se v celoti posveti delu v zavodu, ki ga je ustanovila leta 2011. Namen zavoda je pomagati ljudem in drugim organizaci-jam pri doseganju izboljšanja kakovosti življenja na telesni, duševni in duhovni ravni. To poskuša zavod doseci z orga­nizacijo izobraževalnih prire­ditev, organiziranjem prilo­žnostnih muzejskih razstav, vodenjem strokovnih ekskur­zij in pohodov, s predavanji ter z izdajanjem in založništvom publikacij s podrocja kulture, naravne dedišcine, etnologije, antropologije, zgodovine, eko­logije in turizma. Duhovne misli, ki jih je avtorica zapisovala za odda­jo Duhovna misel na Prvem programu Radia Slovenija, je zdaj kot abecedo srece nani­zala v to knjigo. Samo oseba, ki hodi skozi življenje z iskre­nim in odprtim srcem, lahko sredi vsakdanjosti opazi toliko lepih, skritih in na videz nepo­membnih stvari. Oko je zrca-lo duše: oko vidi samo toliko jasnine, kolikor svetlobe pre-more duša! Iz Alenkinih zapisov veje vonj po nekem drugem casu, tistem, ki sicer še obstaja, a ga nove generacije težko – ce sploh še – vidijo in prepozna­jo. Alenkine besede prebujajo v bralcu okus po materinem kruhu, po toplini domace krušne peci, po sladkobi medu iz sosedovega cebelnjaka, po belih ajdovih poljih jeseni, po kragulju, ki je kot strela prile-tel z neba in ukradel kokoš, po domacem Babnem Polju, kjer je življenje »hudo mlelo ljudi in jih še melje«. In kot je v spremni besedi zapisal Martin Lisec: »Berite Alenkine zapise pocasi. Ena misel na dan bo ravno dovolj. Mogoce tista, ki vam je name-njena za tisti dan, ko boste na slepo odprli knjigo. Odkrili boste nešteto obrazov in po­dob smisla, ki se razodevajo sredi vsakdanjosti, ter spoz­nali, kako vsak dan znova drži misel Viktorja Frankla: »Živ­ljenje ni nekaj, ampak prilož­nost za nekaj!« Svoje slike je predstavila Lara Peršic, ki slika približ-no štiri leta. Vseh tehnik se vecinoma nauci sama, saj ji je to izziv. Slikanje ji pomeni predvsem sprostitev in hobi. Navdušuje jo abstrakten stil z akrilnimi barvami.  Božena Števancec Razstava ZEMLJA predstavlja dela, ki so zacela nastajati spomladi leta 2017. Likovnike, ki so ustvarjali slike z zemljo skozi vse leto 2018, sta navdihnila umetnik Tone Lapajne in obisk njegove razstave Spomin zemlje. Namesto z barvo so se ustvarjalci odlocili »slikati z zemljo«, pri cemer so si za ustvarjanje slik sposodili tehniko, vendar so pri tem v celoti ohranili in razvili svoj notranji, vedno nemirni kreativni utrip in svojevrsten, zgovoren in globok likovni jezik. Razstavljajo: Bernardka Hosta, Damijan Finc, Irena Brovet Zupancic, Irena Gašparic, Irena Koudela, Kristina Prah, Lea Križman,Maja Novak , Marija Žagar, Marijana Rous Gojak, Marjana Dimec, Matjaž Stopar, Metka Glavan, Mirko Anželj, Olga Pecar, Stanka Rigler, Urban Zalar, Vera Banic Vukadin in Zdenka Bravnicar Obisk gasilcev na PŠ Iška vas »Gasilci so v soboto v Iški vasi rešili 6 ljudi,« je tretješo­lec povzel vajo evakuacije, ki so jo na PŠ Iška vas v sobo-to, 11. 5., pripravili gasilci iz PGD Iška vas, PGD Kot–Staje in PGD Vrbljene-Strahomer. ’Zagorelo' je v kleti šole, požar se je po dimniku razširil na podstrešje in ucenci z ucite­ljicami smo se naglo umaknili iz šole v kot igrišca, od koder smo opazovali prihod gasilcev in spremljali njihovo akcijo. Gasilcem je uspelo rešiti vse pogrešane osebe iz 'gorece' šole in pogasiti požar. Sledil je prevoz ucencev z gasilski-mi avtomobili na Prod, kjer se je zbralo tudi veliko odraslih. Gasilci so nam na primeru prikazali, kako najustrezneje ravnati, ce pride do požara v domaci kuhinji. Kdor je želel, je lahko preizkusil gašenje z gasilnim aparatom. Ucenci smo bili zelo veseli tudi škrop­ljenja z gasilsko cevjo, vožnje s konjsko vprego in jezdenja ponija – za zadnje se najlepše zahvaljujemo naši nekdanji ucenki Maši Škulj. Predvsem pa se želimo zah­valiti gasilcem za zanimiv in poucen dopoldan, ki so nam ga tako požrtvovalno prip­ravili. Velika stvar je, da si v soboto dopoldne, ko imaš ve­liko za postoriti v svoji hiši in okoli nje ali pa bi si preprosto privošcil pocitek po napornem tednu, vzameš cas za dober namen in druženje s sokra­jani. Težko si predstavljamo, koliko ur, dni prostovoljnega dela terja ta plemenita dejav­nost, da se pridobiva in vzdr­žuje usposobljenost za pomoc soljudem v primeru nesrec ter da se vzgaja podmladek, ki se na svežem zraku uci gasilskih vešcin in medsebojnega sode-lovanja, tako potrebnega za »Gasilci so v veliko pomoc.« uravnotežanje slabokrvnosti »Gasilci so zelo prijazni, ker virtualnih prijateljstev. Gasil-ljudem in živalim rešujejo živ­ci, hvala vam! ljenja.« »Gasilci so pogumni, Za konec pa še nekaj na-spretni, prijazni.« »Gasilci so ših zakljucnih misli: »Gasil-najboljši!«ci - mislim, da morajo biti PŠ Iška vas pogumni, prijazni in mocni.« Delavnica: Neodvisen sem! N a odprtem dnevu šole v soboto, 11. maja, je iz podjetja Logout d.o.o., ki se ukvarja s pomocjo staršem in mladostnikom pri cezmerni rabi inter-neta, prišel Tilen Hocevar, ki je za skupi-no 12- in 13-letnikov izvedel delavnico na temo odvisnosti od interneta. Ker temati­ka postaja problem, ki ga opažamo tako ucitelji v šolah kot verjetno tudi starši doma, podajam nekaj izjav, ki so jih ucen­ci povedali na delavnici. Te izjave bi po mojem skromnem mnenju morali obrav­navati kot rdeci alarm, kajti vsi vemo, da je nekaj narobe, a nihce se pravzaprav ne loti spremeniti naših in otrokovih navad z zavihanimi rokavi v želji, da ohranimo in ponovno ustvarimo boljši jutri našim in njihovim otrokom ter celotni družbi. Ko je Tilen vprašal, kaj pomeni logo­ut in iz cesa se lahko odjavimo, so otroci rekli, da iz igric, iz internetnega profila, ampak tudi iz šole in iz življenja! Ko jih je vprašal, koliko casa lahko po njihovem mnenju uporabljajo tehnologijo na dan, da je uporaba še uravnotežena, so rekli uro, uro, dve pa tudi sedem ur! Ko jih je vprašal, zakaj se pravzaprav zatekajo v ra-cunalniške igrice in splet, smo slišali, da zato, ker živimo v taki bedi, da si je živ­ljenje treba polepšati z igricami! Otroci so povedali, da so tisti otroci, ki ne igrajo dolocene igrice, nesprejeti, jih ne marajo, drugi se z njimi ne želijo pogovarjati. Na delavnici so otroci dobili priporoci-la glede zmerne uporabe interneta, ki lah­ko koristijo tudi nam staršem: -dolocijo naj se pravila uporabe telefona in racunalnika (pravila lahko zapišete skupaj z otroki), -racunalnika ali telefona naj nimajo v svo­ji sobi, -telefon naj med ucenjem in zvecer odlo­žijo na doloceno mesto, -naj ne jedo za racunalnikom, -vsaj en dan v tednu naj bo e-post (brez telefona, racunalnika in tudi televizije), -omislijo naj si hobi, -telefona naj ne uporabljajo, ko se pogo- varjajo z bližnjimi in prijatelji, -naj se vec družijo med seboj, -naprave so last staršev, ki lahko vedno, ko starši tako ocenijo, telefon vzamejo in racunalnik zaklenejo (tudi ce so ga otro­ ci kupili s svojim denarjem!)! Zelo dober nasvet, ki ga bom uporabila tudi sama, je, da si na telefon namestimo aplikacijo Rescue time (Quality time, Time doctor ali Screen time), ki bo objektivno in realno ocenila, koliko casa preživimo na telefonu in na posameznih programih (Facebook, Instagram, razlicne igre itd.). Mislim, da bomo tudi mi preseneceni nad svojim rezultatom. Zapomnite si: vzor smo jim mi, starši! Popoldne umaknite telefone in ugasnite televizijo. Ce ne veste, kaj bi poceli, se use-dite na balkon in zrite v cudovito naravo. Otroci pa … njim do pubertete sploh nikoli ne bi smelo biti dolgcas, naj si sami obli­kujejo prosti cas, seveda brez novodobne tehnologije! Irena Dobernik, OŠ Ig Pokaži, kaj znaš! Še en dan odprtih vrat Osnovne šole Ig je za nami in tokrat smo uci­telji, ucenci in starši skupaj pokazali, kaj znamo, ter ob tem odkrili tudi kakšen skriti talent. V bogatem programu se je za vsakega kaj našlo. Ni zmanjkalo tudi kave, soka in peciva, naši devetošolci pa so postregli s palacinkami in ko­kicami. Mlajši ucenci so že zjutraj na svojih razrednih priredi­tvah in delavnicah izzvali star-še, ki so pomagali pri izdelavi glasbenih inštrumentov, se preizkusili na kvizu ali nasto­pili v igrici. Ucenci so na na­stopih pokazali svoje talente ter se pri tem zelo zabavali. Drugo leto zapored je poteka-la tudi knjižna izmenjevalnica, ki je bila zelo obiskana. Ni pri­manjkovalo tudi ustvarjalnih delavnic (kvackanje, papirna­te umetnine, broške iz filca). Za vedoželjne so potekali kviz znanja iz razlicnih predmetov ter znanstveni poskusi projek­ta Erasmus+, športni navdu­šenci so si lahko ogledali no-gometni turnir, obratovalo je odprto gledališce, talenti pa so se pomerili v izboru za Ig ima talent. Seveda smo na odprtem dnevu kot obicajno zbirali tudi prostovoljne prispevke za šolski sklad. V ta namen smo zaposleni ter predstav­niki staršev v šolskem skladu organizirali srecelov. Skupaj smo zbrali 1.439 evrov. Star-šem in drugim obiskovalcem se najlepše zahvaljujemo za prostovoljne prispevke. Zah­valjujemo se tudi zunanjim sponzorjem, ki so prispevali dobitke za srecelov: KIG d.d., Papirnica Ig – Margala, Pekar­na Pecjak Ig, Trgovina Soncek, Klub Gepard, ZLRO Ljublja­na, Telekom Slovenije, JUB d.o.o., Oxford Center Ljubljana – Mladinska knjiga, Založba Rokus Klett, Drobtinka d.o.o. (moja presna Granola). Upamo, da ste na našem od­prtem dnevu našli svoj košcek razvedrila in da se vidimo tudi v prihodnje. Nataša Skocir, koordinatorica odprtega dne Druženje na odprtem dnevu šole V soboto, 11. maja 2019, je imela OŠ Ig odprti dan. Pred tem dogod­kom smo se ucenci prijavili na razlicne dejavnosti. Najbolj pestro je bilo v telovadnici, kjer je bilo prijavljenih veliko deckov in deklic, ki so si želeli Pomahajmo po Sloveniji Mitja Petkovšek in župan na obisku igrati nogomet. Na voljo smo imeli tudi ustvarjalne delavni­ce ter nekaj preostalih dejav­nosti po izbiri. Starši in otroci smo se lahko posladkali s pa-lacinkami. V telovadnici so se na no-gometnem turnirju pomerili vsi razredi predmetne stopnje na šoli, deklice in decki. Bilo je zelo zanimivo opazovati raz­licne taktike in strategije ekip. Namen letošnjega odprtega dne je bil enak prejšnjim: zbra-ti cim vec prispevkov za Šolski sklad. Tudi letos je bilo kar ne­kaj donacij. Bil je zelo zanimiv in dobro organiziran ter dru-gacen šolski dan. Upam, da bo tako zanimiv še naslednja leta. Kian Hodžic, 6. b Kolišcarji ob ognju N ic ni pretežko, nic ni predalec, ce te vodi srce. In še posebej otroško je odprto za vse, kar mu le znamo približati. 2- do 3-letni otroci iz oddelka Ka­pljice, ižanske vrtcevske eno­te Mavrica, so to šolsko leto v okviru nacionalnega projekta Pomahajmo po Sloveniji spoz­navali sebe, svoje družine, vr­tec, svoj kraj in celo domovino. Preko video klica so si v živo mahali z otroki iz prijateljske­ga vrtca Miškolin iz Ljubljane ter z njimi delili pridobljena znanja in izkušnje. Raznovrstne, pestre in za otroke privlacne dejavnosti, v katerih so skozi igro sodelo­vali, so omogocale razvijanje socialno-custvenih vešcin in napredek v celostnem razvo­ju. A pri njegovem spodbuja­nju nismo bili sami. Bogato in zgledno je bilo namrec so-delovanje s starši in okoljem. Naj za to velja iskrena hvala dragim staršem in starim star-šem otrok, ki pa niso pozabili obcutkov srece, ko so jih eni ali drugi obiskali v vrtcu. In kadarkoli smo potrebovali po­moc, so nas slišali oboji. Hvaležni smo županu Ja­nezu Cimpermanu, ki je otro­ke z veseljem sprejel v svoji pisarni, v vrtcu pa sodeloval pri video klicu ljubljanskim prijateljem. S tistimi davnimi casi otroke povezuje in že tako malim pripadnost kraju spod­buja ižanski grb, ki nam ga je podaril. Veliko zahvalo izreka-mo tudi Društvu Fran Govekar Ig, OŠ Ig, Župniji Ig, Društvu Zapotok, Glasbeni šoli Bu­car, Unikatom Nati in Pekar­ni Pecjak. Ponosni, da nas je pocastil s svojim obiskom, se zahvaljujemo našemu sokraja-nu, veckratnemu svetovnemu in evropskemu prvaku na bra-dlji Mitji Petkovšku. Vse nas je navdušil z izvajanjem gimna­sticnih prvin, nato pa je tudi otroke, že tako majhne, pope-ljal v svet, obrnjen na glavo. Premajhen ja ta koticek, da bi vanj strnili vse zanimivosti, zato še eno veliko – o hišicah na kolih. Tako so namrec ot­roci poimenovali kolišca. Raz­iskovanje davnega življenja na in ob Velikem jezeru se je teh malckov posebej dotakni-lo. Odeti v lanena oblacila so ob ognju, ki so ga s kamencki zakurili in se je zdel cisto pra-vi, kot kolišcarji plesali in peli, lupili in jedli prepelicja jajca ter okušali kozje mleko. Sezna­njali so se z zelišci in si iz njih skuhali caj. Spekli so kolišcar-ski kruh, posedali na živalskih kožah, namesto s plasticnimi kockami pa so se otroci igrali z glino in palicami. Na spre­hodu po Igu smo v melodijo še rime oblekli, in ce pridete k nam, cisto našo pesmico zapo­jemo tudi vam. Lepo je pogledati na pre­hojeno pot od nacrtovanja do izvedbe in žara v oceh otrok, ko v svoji majhnosti, a z veli­ko radovednosti presenetljivo dobro srkajo vase velike stvari – ce smo jim blizu. Skupina Kapljice, enota Mavrica Ribice in Mucki obiskali arboretum V cetrtek, 23. 5. 2019, je kjer so nam zanimivo predstavi-krape in race. Poigrali smo se Vrtec Ig koncno posijalo sonce, li rastlinstvo in živalstvo v par-na igralih ter si vzeli cas tudi za zato smo se odpravili na ku. Ogledali smo si pravi rastli-ogled dinozavrov, kitov in pra­izlet v Arboretum Volcji Potok, njak ter na koncu tudi nahranili vljicne dežele. Pri dinozavru V pravljicni deželi Dan odprtih vrat enote Hribcek V enoti Hribcek smo v maju za starše in otro­ ke, ki obiskujejo našo enoto, pripravili dan odprtih vrat. V sklopu gozdne pedago­gike, ki nas spremlja letošnje šolsko leto, smo se odpravili do bližnjega gozda, tam pa smo si v gozdnem gledališcu najprej ogledalu lutkovno predstavo Palcek Pohajalcek. Glavni junak zgodbe nas je nato popeljal skozi razlicne gibalne in ustvarjalne naloge: razgibali smo se na naravnem poligonu, se z zavezanimi ocmi sprehodili ob vrvici, na­peljani med drevesi, izdelali gozdne slike in na koncu našli še posebno drevo, na katerem so nas cakale medalje presene-cenja. V cudovitem okolju smo skupaj preživeli prijetno po­poldne. Vrtec Ig, enota Hribcek Zakljucek dneva odprtih vrat v gozdu organizira in vabi na Vabljeni na Ustvarjalne pocitnice na Kurešcku 1.–5. julija 2019 od 8.00 do 16.00 na Visokem V gozdu in na šoli bodo potekale dejavnosti: - Gradnja gozdnih bivališc - Spušcanje s škripcem po vrvi - Igra v gozdu - Krajši pohodi ob potoku do izvirov - Jezdenje in sprehodi s konjem - Oblikovanje gline - Izdelava lokov, pohodnih palic - Oblikovanje bakra - Postavitev ognjišca - Polstenje nepredene volne - Izdelava gugalnic - Vrvohodstvo in žongliranje Program je namenjen osnovnošolskim otrokom. Hrana bo ekološka in vegetarijanska. Kraj: Vas Visoko, Visoko 4, 1292 Ig Cena za petdnevne delavnice s hrano je 130 EUR za otroka. Cena za dva otroka v družini je 240 EUR. Prijave in dodatne informacije: tajnistvo@svobodna-sola.si ali 040 466 409 • KOTICEK ZA MLADE Savudrija Mi gremo pa na morje, v Savudrijo se igrat. Si ritke tja namakat in uživat morski zrak. Mi gremo pa na morje, v Savudrijo se igrat. Zato zdaj baj baj, ati, mami, sestra in pa brat. Ce se bom tam zaljubil al' sam zagledal se, bom vama, ati, mami, res povedal prav vse. In naše tete iz vrtca z desetimi ocmi, res vidijo vse, kar je treba, tudi, ko se spi. Vrtec ig • OBCANOV KOTICEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zahvala upokojenih zdravnikov Lepe pozdrave iz Savudrije! 16. aprila 2019 je 38 clanov Sekcije upokojenih zdravni­kov Slovenskega zdravniš­kega društva pod vodstvom predsednice mag. dr. Božene Skalicky Kuhelj organiziralo izlet s Turisticno agencijo Ne-red od Vrhnike preko Podpeci in Iga nazaj v Ljubljano. Avtobus nas je po avtocesti odpeljal izpred Križank v Lju­bljani do Vrhnike, kjer smo si v vrhniškem kulturnem cen­tru pod strokovnim vodstvom Ksenije Mulej ogledali razsta­vo Moja Ljubljanica z najpo­membnejšimi arheološkimi in zgodovinskimi najdbami iz Ljubljanice in Ljubljanskega barja. Ogled filma in muzeja je potekal v prijetnem vzduš­ju. Izvedeli smo, da ima naša domovina veliko zanimivih zgodovinskih znacilnosti in številne najdbe iz zgodovine naših prednikov, entitete, kot je najstarejše leseno kolo na svetu in 15-metrski deblak, ki ga trenutno še restavrirajo. Pot smo nadaljevali proti Podpeškemu kamnolomu v podjetje Marmor, kjer smo si ob razlagi Lee Mlecnik ogleda­li kamnolom in razstavo doma-cih in tujih marmorjev in gra­nitov. Arhitekt Jože Plecnik je v svojih stavbah in cerkvah pogosto uporabljal domac podpeški marmor. V Brunarici Jezero nam je teknilo dobro kosilo. K prijetnemu druženju je prispeval tudi cudovit pog-led na Podpeško jezero, ki se je lesketalo v soncnem pomla­danskem dnevu. Po kosilu nas je pozdravila tudi predsednica Turisticnega društva Podpec-Brezovica Breda Jesenko. Pot nas je peljala naprej mimo vasi in številnih cveto-cih dreves ter prebujajoce se narave proti Igu, kjer nas je pred muzejem Kolišcarji z Ve­likega jezera pricakala Alenka Jeraj. Tudi tu smo bili prijazno sprejeti in veliko smo zvedeli o življenju kolišcarjev in šte­vilnih arheoloških najdbah na Ljubljanskem barju. Obcudo­vali smo makete kolišcarjev in duplikate najdb. Do danes mnogi nismo vedeli, da je bilo v Sloveniji najdenih vec kot 40 kolišc, v evropskih Alpah pa je bilo nekdaj okrog 1.100 kolišc. Pred odhodom v Ljubljano nam je župan Iga Janez Cim­perman obrazložil delovanje in nacrte obcine v zadnjih le­tih. Število obcanov se je v tem casu podvojilo s 4.000 na oko­li 8.000. Poudaril je izgradnjo skoraj vse infrastrukture, ki jo krajani potrebujejo za vsakda­nje življenje. Seveda je potreb-no zaporedje nujnosti, najprej vrtec, potem šola, ureditev zdravstva, skrb za starejše. V prihodnosti pa nacrtujejo iz­gradnjo novega kolišcarskega muzeja in rekonstrukcijo ko­lišcarskega naselja v naravni velikosti. Predsednica Sekcije upo­kojenih zdravnikov Sloven-skega zdravniškega društva, voditeljica in organizatorka celotnega izleta se v svojem imenu in imenu clanov sekci­je zahvaljuje vsem voditeljem po muzejih, razlagalcem v obi­skanih ustanovah, županu za prijazne sprejeme, natancne in poglobljene razlage zgodovi­ne ter jim želi še veliko nadalj­njih uspehov pri ustvarjanju! Mnogi med nami smo bili pocašceni, da smo spoznali ve-like in svetovne kvalitete naše kulturne in naravne dedišcine blizu Ljubljane. Ugotovili smo, da smo se Slovenci na tem te­ritoriju lepo razvijali, saj smo bili od nekdaj zelo delovni in ustvarjalni ter da smo bili že od nekdaj pomembni tudi na evropskih nivojih! Menim, da je dolžnost nas starejših, da pripovedujemo mladim, da spoštujejo delo naših predni­kov in se z delavnostjo, tova­riškim sodelovanjem, ustvar­jalnostjo, vztrajnostjo da veliko narediti in tudi v življe­nju napredovati in uspeti! Lo-goterapevt dr. Viktor E. Frankl pravi: »Kjer je volja, tam je pot. Upam si trditi: kjer je cilj, tam je volja.« dr. Polonca Steinmann, upokojena družinska zdravnica 55. obletnica konca osnovne šole H itro cas beži, kam se mu mudi, leto za letom gre … Res je to. Minilo je že 55 let, ko smo šli osmošol­ci razreda a in b Osnovne šole Ljubo Šercer Ig v sprevodu po Igu, vsi ponosni, ker smo kon-cali osnovno šolo. Veckrat smo se že zbrali na obletnicah in obujali spomine ter gledali fotografije iz šole in obletnic. Tudi tokrat je bilo tako, zbrali smo se 10. maja v gostilni Cot na Pijavi Gorici. Prišlo nas je lepo število. Po- govorom ni in ni bilo konca. Moram reci, da se šolskih klo- pi nismo kaj dosti spominjali, je pa bilo pogovorov o zdravju, otrocih in vnukih toliko vec. Iz klepeta smo prešli na pripove­dovanje vicev, nato pa celo na petje. Ubrano smo zapeli kar nekaj pesmi in se dogovorili, da na naslednje vabilo pripi­šem še besedo – pesmarica. Sošolec Ivan pa je vestno sne­mal dogajanje na našem sreca­nju, kar nam bo sestavil film. Vsi veseli in zadovoljni smo se razšli z željo, da se cez dve leti spet dobimo. Pridružite se nam tudi drugi sošolci – vabila bodo prispela. Vera Žagar Tradicionalni 5. izlet telovadk v slovensko Istro N a že tradicionalni izlet v slovensko Istro smo se odpravile 10. maja 2019. Spet nas je peljal šofer Marko – vožnja z njim je res prijetna pa še rade ga vidimo med sabo, saj nam vsaj malo zniža starostno povprecje, ha ha! Tokrat se nam je prvic zgo­dilo, da je Marku kombi odpo­vedal pokoršcino in ustavili smo se malo pred Postojno. Nic hudega se ni zgodilo, po-cakali smo na drugo vozilo iz Ljubljane in vožnja se je v ve­selem vzdušju, sicer z zami­kom ene ure, nadaljevala. V Loparju nas je že pricakovala naša Milojka z gostitelji in na­rocenim soncnim vremenom. Po uvodnem pozdravu smo se malo okrepcale in se odpra-vile na krajši pohod proti va­sici Tinjan. Bilo je zelo lepo, soncno vreme, brez vetra, ne prevec naporno, travniki polni cvetja, spremljalo nas je pticje petje. Veselo smo uživale dan in 'spustile možgane na pašo'. Tinjan je majhen zaselek s cerkvijo sv. Mihaela na nad­morski višini 374 m, od koder je cudovit razgled na Trst in Koper z okolico, na drugi stra­ni pa na Kraški rob ter viadukt Crni Kal. Po vrnitvi je spet sledilo prijetno druženje, šale, dobra hrana, da smo si okrepi­le še telo. Leta tako neskoncno hitro tecejo in tokrat smo bili v Istri že petic. Tako smo praznovali že mali jubilej. Ob tej prilož­nosti smo se tudi odlocili, da se pobratimo. To smo tudi sto­rili in temu dogodku nazdra­vili. Gostiteljem smo izrocile album, ki prica o dogajanjih v vseh petih letih. Zdaj smo z gostitelji še bolj povezani in samo po sebi umevno je, da se ob letu osorej spet srecamo. Hkrati pa je tudi jasno, da vseh teh druženj brez naše Milojke ne bi bilo, zato gre njej še prav posebna zahvala. Dan je kar prehitro minil, poslovili smo se in Marko nas je odpeljal proti Ljubljani. Tako smo spet dodali nov biser na svojo ogrlico spomi­nov. Jožica Šut Milojka Cerneka Iskalci zakladov na Ljubljanskem barju Ste tudi vi kdaj odkrivali skrite zaklade na Ljubljanskem barju? Ce ste že slišali za geocaching, potem veste, o cem pišemo. Tokrat so se geocacherji podali z nami na nekoliko drugacno dogodivšcino, saj nismo iskali zakladov, temvec smo poprijeli za delo. Pri barjanskem oknu Odstanjevanje zlate rozge V sodelovanju s prostovoljci Slo­venskega geocaching kluba Geo-cacher smo namrec 23. maja v Podkraju izvedli akcijo odstranjevanja in-vazivnih tujerodnih vrst, kanadske in or-jaške zlate rozge. Pred akcijo odstranjeva­nja invazivk smo udeležencem predstavili kompleksno sestavo tal in voda na Barju ter pestrost vrst, ki jih pestuje to zanimivo obmocje, pa tudi grožnjo, ki jo pomenijo naravi Ljubljanskega barja invazivne tuje­rodne vrste. Akcija odstranjevanja zlate rozge je potekala v okviru projekta Ohranjanje ha-bitatov s transnacionalnim upravljanjem invazivnih tujerodnih vrst vzdolž porecja Save – Sava TIES, ki je sofinanciran s sred­stvi transnacionalnega programa Interreg V-B Podonavje 2014–2020. Cilj projekta je povezovanje, izmenjava izkušenj ter sodelovanje organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom narave v porecju Save in so po­vezane v mrežo SavaParks. Poudarek pro-jekta je na upravljanju z invazivnimi tuje­rodnimi vrstami, saj invazivke ne poznajo mej, vodotoki pa so koridorji, po katerih se uspešno širijo. Le skupno delovanje vseh v porecju Save – tako organizacij kot lokalnega prebivalstva – lahko omeji na­daljnje širjenje teh vrst. Rocnega puljenja zlate rozge smo se zagnano lotili na dveh zemljišcih, ki jih ima v upravljanju JZ Krajinski park Lju­bljansko barje in na katerih se je zlato rozgo odstranjevalo tudi v preteklih letih. Ceprav se zlata rozga na teh zemljišcih kljub preteklim akcijam odstranjevanja še vedno pojavlja, pa je je v primerjavi s prejšnjimi leti vidno manj. Zlato rozgo nam je v veliki meri uspelo odstraniti z zem­ljišc, kar dokazujejo tako velik kup nad­zemnih delov zlate rozge in vrece, polne korenin, kot tudi zadovoljni obrazi organi­zatorjev in udeležencev ob koncu akcije. V zahvalo za izvedeno akcijo in v želji, da postanejo tudi prostovoljci varuhi zak­ladov Ljubljanskega barja, smo jim razde­lili prirocnik Barjanski mozaik, v katerem je opisanih 115 živalskih in rastlinskih vrst Barja. Poleg tega so za zašcito pred son-cem prejeli še kape projekta LIFE Natura-viva, Biodiverziteta – umetnost življenja. Akcijo odstranjevanja invazivk smo na­mrec izvedli prav v casu, ko obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22. maja). Tudi biotska pestrost na Ljub­ljanskem barju je izjemna in kljucni ele­ment ekosistemskih storitev, od katerih smo ljudje odvisni. Splošni cilj projekta LIFE Naturaviva je razkrivanje izjemnih naravnih dragocenosti cim širšemu kro­gu ljudi, zato je bila akcija odstranjevanja invazivk odlicen prispevek k nadgradnji znanja prostovoljcev tudi o ogroženih vrstah, ki jih lahko še vedno najdemo na Ljubljan­skem barju. Glede na to, da lahko na sprehodih po barjanskih po­teh opazujemo raznovrstne in zanimive živalske in rastlinske vrste ter tudi njihova življenj-ska okolja, vas vabimo, da se tudi vi podate na odkrivanje zakladov Ljubljanskega barja! Maša Bratina, Ana Tratnik in Barbara Vidmar, JZ Krajinski park Ljubljansko barje Macek v žaklju – poletna bralna presenecenja P oletje je poseben cas, ko si radi vzamemo cas za branje. Obiskovalci knjižnic v tem casu najvec­ krat povprašujete po novejših knjižnih naslovih, ki so zaradi velikega zanimanja vecinoma izposojeni. A v naših knjižni­ cah se skrivajo tudi druge za­ nimive, kakovostne in malce pozabljene knjige. Za dobro in zanimivo do- pustniško branje vam zato v Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnici Ig, ponujamo pake­ te skrbno izbranih knjig. V vsakem paketu so skrite štiri leposlovne ali strokovne knji­ge po izboru knjižnicarjev, za katere smo prepricani, da vam bodo popestrile poletne dneve in vecere. Kaj se skriva v žaklju, vam namignemo z nalepkami, na katerih lahko prepoznate temo paketa ali dr­žavo avtorjev. Macka v žaklju boste našli tudi na oddelku z otroško in mladinsko literaturo. Izposo­dili si boste lahko tudi pakete DVD-jev. Akcija traja od sre-dine junija do konca poletnih pocitnic. Poskrbite za poletno krat­kocasje, tvegajte in si izposo­dite macka v žaklju. Knjižnica Ig Poletni obratovalni cas od 24. 6. 2019 do 23. 8. 2019 Ponedeljek 12.30-19.00 Torek ZAPRTO Sreda 12.30-19.00 Cetrtek 8.00-15.00 Petek 8.00-15.00 Sobota ZAPRTO Mestna knjižnica Ljubljana Tudi letos akcija NVO gre v šolo bo! Že cetrto leto organizi­ramo akcijo NVO gre v šolo, kjer lahko otroci privlacno spoznajo okoliške nevladne organizacije. V ted-nu otroka bomo na dolocenih šolah organizirali dan dejav­nosti za otroke, ki bo potekal kot pouk, samo da bo vsebi­na drugacna. Do zdaj je v ak­ ciji sodelovalo 18 šol in vec kot 160 nevladnih organizacij osrednjeslovenske regije. Namen akcije NVO gre v šolo je predstavitev nevlad­nih organizacij in njihovih dejavnosti, programov in pro-jektov ucencem in uciteljem, seznaniti ucence z razlicnimi prostocasnimi dejavnostmi z možnostjo aktivnega vklju-cevanja v lokalno okolje ter vkljucitve dejavnosti oziroma programov nevladnih organi­zacij v izvajanje šolskega uc­nega nacrta. Tako spodbujamo medsektorska sodelovanja, družbeno odgovornost in kre­pimo razvoj celotne lokalne skupnosti. Ce se želite akciji pridružiti ali izvedeti kaj vec o njej, nam pišite na info@consulta.si ali poklicite telefonsko številko 01/3209-484. Nina Groboljšek Tokratna zgodba Bojana Jerlaha o nekdanjem ižanskem vsakdanu, nastala po pripovedovanju domacinov, nas popelje v mrzle zimske dni in opisuje prigodo iz življenja beraca Urha. Dobra menjava I z ižanske gostilne Gerbec se je slišal žvenket kozarcev in vinski glas pivcev, ki v mislih tedaj prav gotovo niso imeli svetega pisma. Bilo je na praznik sv. treh kraljev in v go-stilniški sobici je bilo živahneje kakor drugikrat, vendar samo­tnega popotnika, ki je stopal mimo, hrup ni premamil, da bi prestopil gostilniški prag. O, dišala mu je opojna pijaca kot lacni macki klobasa in bi kršce-no dušo prodal za kozarcek žga­nja, vendar je iz izkušenj vedel, da gospodar ne trpi beracev in bi ga hitro pognal cez prag. Urh, kakor je bilo popotne-mu ime, je ljubil pijaco kakor samega sebe. Kadar je imel priliko, je pil brez mere, saj je sovražil pusto življenje in je prevohal vsako kmetijo, kjer je vedel, da bo deležen vsaj firkl mošta. Ko je prišel na sled, da je pri hiši pijaca, je take kosmate brusil, da so se ljudje od sme-ha po kolenih tolkli, samo da si je prislužil merico. Sicer pa je znal oglato govoriti in stvari ni pletel na skrivaj ali po ovinkih, zato ni nosil prazne malhe kot druge sorodne duše. Pazil je, da ni slano govoril in raznašal neumnosti, a kadar se je razgo­voril, je klafal na dolgo in širo­ko in ga je bilo težko ustaviti, posebno tedaj, ko je krajevne cence zacinil z ucenimi ocvir­ki. Besede so mu gladko tekle, saj ni bil slabe pameti, vendar je moral imeti clovek nebeško potrpljenje, saj bi ga vcasih raje nosil kot poslušal. Rad se je ustil, da je imel v mladosti dosti pod palcem, kajti delal je v ameriških fabrikah, in tam dolarji tudi nekaj zaležejo. Ven­dar so ljudje vedeli, kakšne sor­te tic je in da ima lastna hvala kratko sapo. V zrelih letih se je vrnil v stari kraj brez ficka v žepu. Ostal je brez kršcanske strehe nad glavo, zato je bil primo-ran prijeti beraško palico ter se podati v širni beli svet. Kot receno, je znal veliko besednih umetnij, zato se je hitro priva­dil beracenju, na videz lagodno in brezskrbno življenje pa so mu kvarili le sumnicavi ljudje, predvsem žandarji, ki so mu bili nenehno za petami. Mraz je grizel Urha in zacelo ga je zebsti, da se je smilil sam sebi. Neusmiljeno ga je drezal v kosti, izpod neba pa so vse bolj zacele naletavati goste snežin­ke, ki jih je veter gnal iznad Kri-ma. Vreme se je zacelo kujati, zato je pospešil korak. Spomnil se je reka, ki pravi, da se kralji vrnejo in zimo obrnejo. Res je kazalo tako, saj so tudi pratike napovedovale za ta cas burjo in sneg. Zavihal si je ovratnik sta­rega plašca, si podrgnil otrple dlani in še krepkeje stisnil po­potno palico, od katere se ni lo­cil. Namenil se je k premožne-mu in spoštovanemu gruntarju sredi vasi, kamor ga še ni nikoli zaneslo. Bil je lacen, da se mu je svetilo okrog oci, in pomisli-ti je moral, kdaj se je nazadnje pošteno najedel. Sam pri sebi je premleval, da je imel post že od božica, pa tudi poprej je ote­paval dan na dan leco, ajdovo kašo, mocnik in fižol. Presedale so mu te skromne in dolgoca­sne jedi, že od nekdaj mu niso pretirano dišale. Gospodarji se pac niso tepli za njegovo druž­bo, posebno pozimi, ko se je us-tavil po hišah za nekaj dni in v brezdelju pasel uši. Sneg je na gosto padal, kot da ne bi znal nehati. Z drsajo-cimi koraki je stopal po snežni belini in s pogledom ošinil mo­gocno hišo, kamor je bil name-njen. Otresel je sneg s starega plašca ter stopil v vežo, kjer ga je pozdravil vonj gnjati in klobas, ki so se sušile v dimni­ci, spregledal pa tudi ni novih okovanih cevljev pred izbo. Saj Urh ljudem ni zavidal boljše srece, kot jo je imel sam, vendar sta ga premraženi nogi opomi­njali, da je že ves božji dan na poti v ponošenih cevljih, ki so bili videti, kot da so še iz Kris-tusovih casov. Pocasi je odprl duri in stopil v izbo, kjer je bila zbrana dru­žina. S pogledom je ošinil po prostoru in s hripavim glasom pozdravil: »Bog daj sreco, dobri ljudje!« Snel je oguljeno kucmo z glave in pogledal po zbranih, a so ga pozdravili le pisani pog­ledi, ki pa jih je bil vajen kot strupenih jezikov. Priljudno se je zazrl v oci gospodarju, ki je sedel na zapecku in vlekel iz cedre, nato pa je stresel z jezi­ka: »Usmiljenja prosim in stre-ho cez noc, ne bom vam delal sitnosti. Ne branim pa se žlice in talarja, ce se bo kaj kadilo iz njega, pa Bog placaj.« Urh je bil mojster svoje obrti in ni držal jezika za zobmi, kadar se je kovalo železo v ognju, zato je hitro pridal: »Menda bo kaj bolje kot sinoci, ko sem dobil nazadnje jesti – sit nisem bil, žejen pa!« Gospodar je vedel, po kaj je prišlek prišel, saj je poznal take kolednike, ki jih tudi pred sv. tremi kralji ni manjkalo in so prosili darove ali vsaj zagozdo kruha, zato je pomignil gospo­dinji, naj prinese popotniku jesti, kar je ostalo od južine. Urh se je na široko usedel k mizi, k nogam odložil malho in grcavo palico ter pijan od veselja cakal dobrote. Pri tako premožni hiši bi že moralo biti kaj boljšega na mizi, si je mislil sam pri sebi in prekladal umazane roke po mizi. Gospodinja je kmalu pri­nesla hrano na mizo, vendar se je Urhu ob pogledu na krožnik podaljšal nos od razocaranja. Pred njim se je kadila jecmeno­va kaša, ki se je je že od nekdaj na vse kriplje branil, in zajeten kos soržicnega kruha. Kislo se je držal, kot bi jesih pil, in ni vedel, ali bi zacel zajemati, ceravno njegov potepuški že­lodec ni bil ravno lišpav. Lese-no je gledal v krožnik, kot bi ga hotel prebosti, vendar je po stari beraški navadi pojedel do zadnje žlice. Sedel je za mizo, se presedal na klopi, kot bi imel mravlje v hlacah, vendar se je lahko pogovarjal le sam s seboj. Gospodar je menil, da je izpolnil kršcansko dolžnost, in se posvetil branju Mohorjevih knjig, gospodinja je odhitela po svojih opravkih v kuhinjo, otroci pa so vrešcali na peci in Urhu osle kazali. Cutil je, da je vsem odvec in da bi se ga radi odkrižali, vendar kljub vsemu v sebi ni kuhal zamere in hudo-be. Pocasi je vstal, se prekrižal in dejal: »Ne bom delal nadle­ge in bom kar šel. Samo to še prosim, ce se lahko preobujem, saj vidite, da imam cevlje še iz pamtiveka. No ja, pa zbogom in zdravi ostanite!« Gospodar je pogledal bera-ca, in ko je videl njegove pošve­drane šolne, se je namrdnil: »Le daj, ampak v veži, da mi ne boš vso hišo ponesnažil.« Sklepal je, da ima cevlje v malhi, in ce bi privlekel vso ropotijo na dan, bi je bilo za celo hišo. Seveda Urhu ni bilo treba reci dvakrat. Toplota v hiši in južina sta mu dala moc, zato se je brez obo­tavljanja pobral v vežo, kjer so ga cakali že prej ogledani ce­vlji. Hitro je ocenil, da so ravno pravšnji za njegove noge, pa tudi po obliki so bili podobni kot pisker loncu njegovim, le da so bili ti novi. Hitro se je preobul, stare škarpe odloži pred vrata, nato pa jo odkuril kot veter iz hiše. Seveda je v naglici pozabil na vse kršcan­ske vrednote in nauke, ki so mu jih vcepljali v mladosti, vendar v njegovih pravilih življenja ni bilo mesta za take malenkosti. Ravnal se je pac po reku, da je poštenje lep dragulj, vendar precej iz mode. Škoda je tratiti besed, kako je gospodar bentil, ko je odkril Urhovo hvaležnost. Togotil in stokal je od besa in se pridušal sam sebi, ceš: »Najhuje je to, da sem uzmovicu sam pokazal, kje naj ukrade moje šolne!« Poštenje je jed, ki ne tekne vsakomur, zato se Urh ni vec prikazal v tej hiši. Saj po srcu ni bil slab clovek, manjkal mu je samo denar, da bi bil pošten. Ta svet je že od nekdaj tako narejen, da mora imeti laž oble­ko, le resnica hoce biti gola. Bojan Jerlah, Besnica Manj znani izrazi: firkl – dva decilitra in pol velika steklenicka škarpi – cevlji jesih – kis šolni – cevlji Zgodilo se je v Iški vasi … Pripravljeni na vzpon na Krim Tomaž Škulj Z acelo se je s kresova­njem na Produ. Ceprav je bilo nekaj dežja, je bilo druženje prijetno, ampak kratko, saj smo hranili moci za prvomajski pohod na Krim. Na izhodišcni tocki v Iški nas je poleg udeležencev cakal lep soncen dan. V soboto, 11. 5. 2019 ob 9. uri, so operativne clanice in clani PGD Iška vas prejeli SMS obvestilo Požar v šoli Iška vas. V nekaj minutah so se zbrali v gasilskem domu in se opremili z ustrezno za-šcitno opremo; odpeljali so se proti šoli, iz katere se je vil gost dim. Na igrišcu pred šolo so bili zbrani ucenci z uciteljicami, ki so nemo opa­zovali goreco šolo. Poveljnik je po hitrem pregledu objekta ugotovil požar v kuhinji in iz­dal ukaz o notranjem napadu. Gasilci so opremljeni z dihal­nimi aparati napeljali cevo­vod iz avtocisterne in zaceli gasiti. Druga skupina je, prav tako opremljena z dihalnimi aparati, zacela s termovizijsko kamero pregledovati preosta­le prostore. Našli so pet neza­vestnih odraslih oseb, ki so jih prenesli iz objekta in predali v oskrbo bolnicarkam. Druga skupina gasilcev je postavila trodelno letev in bila v pri­pravljenosti, ce bi bilo potreb-no posredovanje s strehe. Zaradi suma, da gori tudi v kleti pri peci za centralno kurjavo, so pripravili agre­gat za težko peno, ki pa ga k sreci ni bilo treba uporabiti. Druga napadalna skupina je preprecevala širjenje požara na vzhodni strani objekta. Na pomoc so bili poklicani še ga­silci PGD Kot-Staje. Preprece­vali so tudi širjenje požara na sosednji objekt. Zaradi bojazni pred pomankanjem vode je poveljnik poklical še gasilce PGD Vrbljene-Strahomer. Navedena akcija je bila le vaja. Pridobljene izkušnje bi sodelujoci s pridom uporabili Gasilska vaja na PŠ Iška vas Tomaž Škulj v primeru prave nesrece. Vajo sta si ogledala tudi predsednik GZ Ig Tone Modic in poveljnik GZ Ig Andrej Auber. Pohvalila sta jo, podala pa tudi nekaj pri­pomb in predlogov. Po konca­ni vaji so vsi prisotni odšli na igrišce na Produ. Predvsem ucenci so si z zanimanjem ogledali gasil­ske avtomobile in opremo ter uživali pri pršenju z ga­silskim rocnikom. Obiskali so nas clani Konjerejskega društva Krim, in sicer druži­na Škulj. Tako smo se lahko udeleženci peljali s konjsko vprego, otroci pa so jahali ponija. Gasilci PGD Kot-Staje so medtem pripravili maketo kuhinje za prikaz gašenja ku­hinjskega požara. Na štedil­niku je bila posoda z oljem, ki se je pregrelo in zagorelo. Gasilec Gašper je prikazal razlicne nacine gašenja. Nato še z gasilnim aparatom na prah – bilo je najucinkovitej­še. Prikazal je tudi nepravilno gašenje z vodo. Olje v posodi je eksplodiralo, posoda z go-recim oljem je padla na tla in požar bi se lahko razširil po kuhinji. Prisotni so z velikim zanimanjem spremljali doga­janje. Preizkusili so se tudi v gašenju in bili uspešni. Imeli so enotno mnenje, da je bil to zelo nazoren prikaz pravilne­ga ukrepanja v primeru poža­ra v kuhinji. Ogledati bi si ga moralo še vec ljudi, saj mar-sikdo ne zna ustrezno ravnati, ko zagori olje. Prisoten je bil tudi župan Janez Cimperman, ki je po­hvalil idejo o seznanjanju ob­canov z nevarnostmi, ki pre­žijo v kuhinji, in pravilnimi postopki za ublažitev škode. Že v ponedeljek, 13. maja, je sledila naslednja velika ak­cija. Clani PGD Iška vas smo zaceli prenavljati streho na ga­silskem domu. Pod vodstvom mojstra Toneta Žagarja (Ža­gar T. d.o.o.) in njegove ekipe smo odstranili staro kritino, nadomestili dotrajane lesene dele, namestili izolacijo, letve in nove strešnike. Namestili smo tudi strelovod ter uredili okolico. V akciji, ki je trajala teden dni, je sodelovalo vsak dan po 30 prostovoljcev. Opravljenih je bilo 1.100 prostovoljnih de­lovnih ur. Nekaj sredstev za obnovo je bilo v blagajni PGD Iška vas, preostalo pa so pri­spevali: Obcina Ig, Gasilska zveza Ig, podjetja delujoca na našem podrocju in kraja­ni, ki so se zelo dobro odzvali na nabiralno akcijo. Vsem se iskreno zahvaljujemo in zago­tavljamo, da je denar zelo dob­ro vložen, saj bo gasilski dom pod zanesljivo streho vsaj še naslednjih 50 let. Vse vaje in akcije so poka­zale zelo dobro povezanost in medsebojno sodelovanje kra­janov Iške vasi, Iške in Gor­njega Iga. Tega si želimo tudi v prihodnje. Regijska gasilska orientacija V soboto, 1. 6., smo v Iški vasi izvedli tekmovanje re-gijske orientacije, na kate-rem smo gostili kar 105 ekip s celotnega podrocja Regije Ljubljana 1. Vse priprave so se splacale, saj je tekmovanje potekalo brez kakršnihkoli zapletov, slišali pa smo tudi veliko pohval. Vec kot odlicno je sodelovalo tudi vreme, tako so najbolj pogumni tekmoval­ci tudi izkoristili priložnost za ohladitev v cudoviti reki Iški. Tekmovanja so se udeležile tudi štiri naše ekipe, pri cemer sta se dve uvrstili na državno tekmovanje. Zahvaljujemo se Regiji Lju-nja Andražu Macku ter Alini bljana 1 za zaupanje organiza-Sorcan. cije, GZ Ig, PGD Tomišelj ter In zgodilo se bo: v soboto, PGD Matena za izposojeno 22. junija 2019: Gasilska vese­opremo in Lovskima družina-lica!ma Ig ter Tomišelj za varova­nje pred medvedi. Posebna Janez Rupert, zahvala pa gre vodji tekmova- Tina Škulj Zahvala predsednika PGD Iška vas Za nami je uspešna obnova strehe, zato bi se rad zahvalil vsem sodelujocim. Hvala zracni in zemeljski, strojni ter kuhar-ski ekipi. Hvala tudi vsem, ki so prispevali financna sredstva ali kakorkoli drugace pomagali pri sami izvedbi. Seveda hvala tudi ekipi Žagar T d.o.o. za super sodelovanje ter Gasilski zvezi Ig in Obcini Ig. S tako številcno udeležbo smo še enkrat doka­zali, da ko Iškavrci stopimo skupaj, lahko naredimo ogromno. Zato mi je v cast in ponos zastopati to društvo. Zdaj pa s polno paro naprej! Tomaž Škulj • PLANINSKI KOTICEK //////////////////// 22. Tek na Krim V nedeljo, 26. maja 2019, je Gorska reševalna služba Ljubljana orga­nizirala tradicionalni 22. Tek na Krim. Tekmovalci so se pognali s starta ob 9.30, ko so prvi soncni žarki ravno prebili barjansko meglo. Najhitrejša dvojica je iz Vrbljen po odlic­no oznaceni poti cez Kramar-co do vrha potrebovala manj kot 41 minut. Po povratku v dolino je vse ekipe cakal še preizkus zna­nja prve pomoci, tako da so morali poleg fizicnih dokazati tudi svoje intelektualne spo­sobnosti. Na ciljnem prostoru jih je namrec cakal namišljeni ponesrecenec, ki se je praskal po rokah in nogah, imel otekle ustnice in deloval nekoliko Rezultati: Moški Ženske in mešane ekipe odsotno. Iz opisanih znakov so morali prepoznati alergicni odziv na pik cebele, zato so ga morali pomiriti, se pozanima-ti, ali ima pri sebi zdravila pro-ti alergiji, in poklicati zdravni­ško pomoc. Po tekmovalnem delu je sle­dil še družabni del na prostoru pred gasilskim domom, ki so ga tudi letos gasilci organi­zatorjem prijazno odstopili v uporabo. Miha Peternel Helena Škrl Najhitrejša ženska ekipa na cilju GRS Jezersko III (Anže Šenk, Primož Šenk) 40:54 Podkrimci I (Damjan Repar, Leon Sabo) 43:24 GRS Ljubljana IV (Janez Erzar, Gašper Rak) 44:47 GRS Ljubljana II (Anka Košmrl, Veronika Rupnik) 54:11 GRS Ljubljana III (Maja Jereb, Nejc Turnšek) 56:00 Kinvital Team (Andreja Sivec, Aleš Dolenc) 1:00:32 Obnovitveno usposabljanje markacistov PZS na Mrzlici K omisija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije je v soboto, 11. 5. 2019, organizirala obno­vitveno usposabljanje marka­cistov na Mrzlici (1.122 m) nad Trbovljami.Živimo v casu, ko ljudje na vec nacinov išcemo pot k na­ravi. Ena izmed rekreacij je tudi pohodništvo v hribe in v gore. V Sloveniji za vse planin­ske poti, da so varne in dobro oznacene, skrbimo markacisti. Delo je prostovoljno in delu­jemo vsak na svojem podro-cju, po potrebi si planinska društva drug drugemu poma­gamo. Omenjeno usposablja­nje se obnavlja vsakih pet let. Iz Planinskega društva Krim smo bili tokrat na uspo­sabljanju Jure Purkat, Boris Gorencic ter Tomislav Cernak. Vsak udeleženec je moral ime-ti s seboj prvo pomoc, barvo, copice, škarje, strgalo, žago, plezalni pas, vrv in vponke. Tisti, ki imajo izpit za delo z motorno žago, mora imeti s seboj tudi zašcitno in tehnicno opremo za delo z njo. Predmetnik usposabljanja je vseboval štiri ure teorije in štiri ure prakticnega dela na terenu. Pri prakticnem delu smo bili razdeljeni na vec skupin. Vsaka je štela do šest udeležencev. Naša skupina je dobila nalogo izdelati stop-nice na strmem delu poti od planinskega doma na Mrzlici (1.093 m) do naselja Špajzer (800 m). Po koncanem delu smo se vsi skupaj zbrali v planinskem domu na Mrzlici in opravili še teoreticni del iz prve pomoci, varnosti pri delu in vrvne teh­nike. Sledila je analiza vseh del in prejem potrdil Planin­ske zveze Slovenije. Na takšno srecanje pridejo markacisti iz vseh krajev Slo­venije in si tako pridobimo nova poznanstva in prijatelj­stva. Rad bi videl, da bi se še kdo odlocil in šel v tecaj za markacista pri Planinskem društvu Krim. Tomislav Cernak Pohod DU Ig na Planino V Sloveniji je kar 1.667 planinskih poti v skupni dolžini vec kot 9.000 km. V Odboru za šport in pohodništvo Društva upo­kojencev Ig smo se odlocili, da eno od teh poti prehodimo tudi upokojenci. V sredo, 8. maja 2019, se nas je 45 pohodnikov zbralo ob 7. uri zjutraj pred gasilskim do-mom na Igu. S prijaznim šofer­jem Borisom sva izmenjala nekaj pomembnih podatkov glede izleta ter dolocila smer vožnje, ki je bila: Ig, Podpec, Vrhnika ter cez Zaplano do spodnje postaje smucišca na Ulovki. Za prvo kavico smo se us-tavili pri podjetju Prigo na Brezovici. V njem je 180 zapo­slenih in imajo poleg prevozov tudi servis in prodajo osebnih vozil, servis gospodarskih vozil, testno stezo, tehnicne preglede in registracijo za vsa motorna vozila (delovne prostore imajo tudi na lokaciji Brdo pri Ljubljani). Ob odhodu nas je presenetila Jelka Prista­vec, žena ustanovitelja ome­njenega podjetja, da vse naro-ceno v gostilni hiša 'casti', saj je tudi ona doma iz Iške vasi. Jelka, hvala ti v imenu vseh pohodnikov ter clanov DU Ig. Pot smo nadaljevali cez Vrhniko in zavili desno proti Zaplani, kjer je izredno veliko vikendov, bunkerjev in ostan­kov Rupnikove linije ter Napo­leonovega vodnjaka. V Zaplani smo se ustavili pred cerkvijo sv. Urha. Tu nas je sprejela Stanislava Vasic, ki nam je predstavila celotno zgodovino svetišca. Cerkev je prvic ome­njena leta 1526, leta 1893 jo je unicil požar, nekaj let pozneje pa še potres. Takšna, kot je da­nes, je bila zgrajena leta 1897. Kamniti glavni oltar je delo ar­hitekta Jožeta Plecnika. Ponovno smo zasedli avto-bus in se odpeljali do spodnje postaje smucarske vlecnice pod Ulovko. Od tu dalje smo se napotili peš 45 minut po pla­ninski poti do novega planin­skega doma na Planini (733 m), kjer je nas prijazno sprejelo strežno osebje. Vsi smo bili hitro postreženi z zelo okusno hrano in ostalimi dobrotami. V neposredni bližini je tudi nov 22 m visok lesen razgled­ni stolp, zgrajen leta 2008, s katerega se vidi dalec naokoli. Nekaj naših pogumnih se je povzpelo na sam vrh in uživa-lo v pogledu na velik del Slo­venije. Pred odhodom smo se vsi skupaj fotografirali pred stolpom. Planina ni znana samo po naselju Zaplana, ampak ima še druge naravne lepote, kot so Ajdovska stopnja, Lintvern, Star maln, Kuren in dolina Bele. V dolino smo se vracali dobre pol ure po makadamski cesti do spodje postaje smu-carske vlecnice na Ulovki in nato še dobre pol ure po as-faltni cesti do vzpetine Kuren, kjer je cerkvica sv. Miklavža iz 16. stoletja in zelo znana izletniška kmetija. Tukaj smo se ponovno usedli na avtobus in se zapeljali v dolino in cez Ligojno, Horjul, Vrzdenec do Samotorice proti domu. Šoferju Borisu smo se lepo zahvali za vožnjo, vsem udele­žencem pohoda za red in disci­plino ter Janku Purkatu za vso pomoc pri vodenju. Jože Krašovec, vodja pohoda Prostovoljstvo v klubu ŠD Mokerc Ig P rostovoljci v klubu ŠD Mokerc Ig imamo po­membno vlogo že vse od njegovega nastanka. Usta­novitev in delovanje kluba namrec temelji na prostovolj­nemu delu njegovih clanov in podpornikov. Prostovoljci smo torej vsi, ki kakorkoli deluje-mo v klubu: od clanov uprave, ki vodijo klub, pa do vseh, ki tako ali drugace pomagamo klubu pri organizaciji in izved-bi tekem, turnirjev in drugih dejavnostih v klubu. Prosto­voljci kluba so vsi clani upra­ve vkljucno s predsednikom, pomocniki trenerjev, vodje ekip, clani zapisnikarske mize (casomerilci, zapisnikarji, bol­nicarji), prodajalci vstopnic, redarji, urejevalci spletne stra­ni in drugih elektronskih me-dijev, fotografi in snemalci … In na koncu seveda tudi vsi starši, ki svoje otroke dolga leta nesebicno vozijo na tekme in turnirje po vsej Sloveniji in tujini ter so tudi strastni navi­jaci kluba. Vsak od nas ima svoje lastne interese, sposobnosti, znanja in osebnostne lastnos-ti, s katerimi prispeva k uskla­jenemu delovanju kluba na cim bolj strokovni ravni. Med seboj si pomagamo z nasveti in prilagajanjem pri izvajanju del, ki so potrebna za izvedbo dolocene naloge oz. dogodka. Obcasno Rokometna zveza Slovenije organizira tudi teca­je za razlicna usposabljanja, ki se jih po potrebi udeležimo, da osvežimo ali nadgradimo svo­je znanje. Kaj nas žene? Starši otrok postanemo prostovoljci s svo­jim udejstvovanjem v obdob­ju, ko zacnejo naši otroci igrati rokomet. Žrtvujemo se zaradi podpore svojim nadobudnim otrokom, med nami pa so tudi taki, ki to pocnejo zaradi že­lje po prispevanju v družbeno dobro ali potrebe po pripadno­sti skupini, lahko pa kar tako, ker se cutijo povezane s tem športom ali klubom, ki ima na Igu že 60-letno tradicijo. Med nami so se stkale tudi iskrene prijateljske vezi, zaradi katerih nam je delo v klubu še v toliko vecje veselje in zadovoljstvo. Brez prostovoljcev ŠD Mokerc Ig ne bi moglo obstajati. Ta ne­sebicna pomoc in kultura se v našem kraju prenašata iz roda v rod. Zaradi svoje dolgoletne tra­dicije in športnih uspehov je ŠD Mokerc Ig veliko prispe­valo k prepoznavnosti kraja po vsej državi in tudi tujini. Prostovoljci smo ponosni, da smo lahko dodali svojo vlogo tej prepoznavnosti. Srcno upamo, da bodo mo-tivi za prostovoljno delovanje v klubu obstajali tudi vnaprej. Le tako bomo lahko zagotovili, da bo klub tudi v prihodnje de­loval kot klub nas vse in krepil zavest o pomenu športa celot­ni družbi, še posebej krajanom Obcine Ig. S prostovoljnim delom v klubu želimo biti tudi Naši najmlajši spet odlicni I gralke in igralci RK Mo-kerc KIG so se v soboto, 25. 5. 2019, udeležili zadnjega turnirja v tej sezoni. V Dolu pri Hrastniku je potekalo 20. od­prto prvenstvo Zasavje v mini rokometu pod sloganom Ro­ kometna žoga je naša droga. Turnirja sta se udeležili eki-pi letnikov 2009 in 2008. Naši mladi rokometaši so na igrišcu pustili srce in dušo ter se kot prava ekipa ob bucnem navi­janju staršev borili do konca. Ekipa letnika 2008 je tako za­sedla skupno odlicno 3. mesto, med najboljšo peterko v svoji kategoriji pa se je uvrstil tudi naš igralec Tilen Blatnik. Ekipa letnika 2009 je turnir koncala na 4. mestu v svoji skupini. dober zgled svojim otrokom. Želimo si, da nas bodo posne­mali tudi oni ter ob tem razvili obcutek pripadnosti tej družbi in kraju. Martina Rebolj Matija Rebolj Iskrene cestitke igralkam in igralcem obeh ekip ter trener­jema Matiji in Tomu. Dejmo J’h! Katja Šajnic Janez Bolha – ižanska rokometna legenda Verjetno ga ni Ižanca, ki ne bi poznal Janeza Bolhe. Nekdanji rokometaš Rokometnega kluba Mokerc Ig, slovenski mladinski in clanski reprezentant in rokometni državni prvak bivše Jugoslavije je pri rokometnih igralcih in navdušencih ter pri Športnemu društvu Mokerc Ig zapisan z velikimi crkami. Rokometu je bil popolnoma predan, zvest mu je ostal od mladih korakov in vse do danes. P o koncu bogate športne kariere je vrsto let us-pešno vodil ŠD Mokerc Ig in bil pobudnik razlicnih športnih aktivnosti. Bil je glav­ni pobudnik za izgradnjo vec­namenske dvorane v sklopu Osnovne šole Ig. Je prejemnik mnogih medalj in priznanj. Najvišje priznanje Obcine Ig za naziv castni obcan je prejel letos na slavnostni prireditvi ob praznovanju praznika Ob­cine Ig za življenjsko delo ter prispevek k razvoju in pre­poznavnosti Obcine Ig. Minilo je 55 let, odkar ste se prvic srecali z rokometom. Kakšni so bili vaši rokome­tni zacetki? Z rokometom sem se prvic srecal pri urah telovadbe v Osnovni šoli Ig. S sošolci smo rokomet vsak dan igrali tudi po pouku. Brez pravega stro­kovnega vodstva je bila to le igra z žogo, nekaj rokometu podobnega. Nikakor pa nisem zamudil nobene tekme clan­ske ekipe TVD Partizan Ig, ki so se takrat igrale ob nedeljah popoldne. Nadarjenost za ro­komet sem izkazoval na šol­skih tekmovanjih. Organizira­nih klubskih treningov takrat ni bilo, saj je bilo samo deset clanov, ki so tekmovali v do-lenjski ligi. Kako je potekala vaša rokometna pot? Leta 1965 sem se pridružil clanski ekipi ŠD Mokerc Ig. Trdo smo delali. Ob pomoci dobrih trenerjev je rasel klub, rasla pa je tudi kakovost po­sameznikov. Bil sem steber in nosilec igre ižanskih ro­kometašev. Kmalu smo bili prepoznavni po vsej Sloveni­ji. Glede na mojo rokometno nadarjenost sem pri 18 letih dobil povabilo, da zaigram v mladinski reprezentanci Slo­venije. Takrat ni bilo ligaških tekmovanj za mlajše selekcije. Kot mladinski reprezentant Slovenije sem nastopil na treh državnih prvenstvih, v Zagre-bu, Novem Sadu in takratnem Titogradu. Ste bili uspešni? Najvecji uspeh mladinske reprezentance Slovenije je bilo osvojeno tretje mesto v bivši Jugoslaviji. V tem casu sem bil s clansko ekipo ŠD Mokerc Ig dvakrat drugi v LCRL, kar je bil samo korak do 1. slovenske republiške lige. Vas je vleklo tudi v kakšen drug šport? Ne, ker drugih športov na Igu ni bilo. Rokomet sem vzljubil že kot decek in mu ostal vseskozi zvest. Bil je del mojega življenja. Rokometu ste bili popolno-ma predani, pri 18 letih pa ste morali na služenje vojaškega roka. Ste v kovcek spakirali tudi rokomet ali ste ga pustili doma? Nisem mogel brez rokome­ta. To je tako kot zaljubljenca, ki ne moreta drug brez druge­ga. Tudi med služenjem vojaš­kega roka v JLA v Karlovcu sem bil vkljucen v rokometno dogajanje. Nastopil sem na ar­mijskem prvenstvu v Zagrebu, na vsearmijskem prvenstvu v Zajecarju pa sem bil clan zma­govalne ekipe. Vaša rokometna forma se je potemtakem samo še stopnjevala. Predvidevam, da ste bili željni tekem tudi po vrnitvi domov? Po odsluženem vojaškem roku leta 1974 sem šest let ig­ral za Rokometni klub Slovan Ljubljana. V tem casu sem bil tudi stalni clan slovenske clanske reprezentance. Odig­ral sem vec kot 50 tekem pro-ti reprezentancam bratskih republik nekdanje države. Re-prezentanca je nastopala tudi na rokometnih turnirjih v Ita­liji, na Madžarskem, v Avstriji in Ceškoslovaški. Bi lahko izpostavili en dosežek, zmago, naslov, ki je bil nekaj posebnega? Kateri trenutek je nad vsemi? Kot clan RK Slovan Ljublja­na sem dvakrat igral v finalu Jugoslavije za pokal Maršala Tita. Zgodovinski uspeh je RK Slovan dosegel z osvojit­vijo državnega rokometnega prvaka Jugoslavije. To je bil edinstveni dosežek za sloven-ske klube, za kar sem prejel zlato znacko Rokometne zveze Slovenije. Vsaka tekma, vsaka zmaga je bila nekaj posebne­ga, vendar je bila osvojitev na­slova prvaka Jugoslavije nad vsemi. Kdaj ste se vrnili v svoj maticni klub? Leta 1980 sem se vrnil v maticni klub ŠD Mokerc Ig. Klub je nastopal v 2. republi­ški ligi. Pod mojim trenerskim vodstvom in tudi z mano kot igralcem si je ekipa Mokerca priigrala 1. mesto v 2. SRL (da-našnja 1. B) in napredovala v 1. republiško ligo. Tudi v tej ligi smo bili ves cas vodilna eki-pa, žal pa nam zaradi drugih okolišcin – na Igu ni bilo po­kritega igrišca oziroma dvora­ne – napredovanje v 2. zvezno jugoslovansko ligo ni uspelo. Napredovala je ekipa iz Ajdov-šcine, in to zgolj z eno tocko prednosti. Tako kot se športna pot pri vsakem športniku enkrat konca, ste tudi vi po 20 letih igranja koncali svojo športno kariero. Ste se popolnoma poslovili od rokometa? Zaradi družinskih in služ­benih obveznosti sem prene­hal igrati rokomet, vendar se od njega nisem poslovil. Prev­zel sem vodenje društva in kot predsednik to delo opravljal 27 let vse do leta 2011. Vodenje društva, ki je bilo eno najustre­zneje organiziranih in po šte­vilu selekcij popolnih, sem po letu 2011 predal mlajšim. Ostal sem clan upravnega odbora, kar sem še danes. Kakšna je bila vaša vizija za delovanje in razvoj društva? Kakšne cilje ste si zadali? Ob prevzemu predsedniške funkcije je bila v klubu aktivna samo clanska ekipa. Naloga in želja vodstva kluba je bila, da se v rokomet vkljuci cim vec mladih. To je bila idealna priložnost, da mlade naucimo pridobivati delovne navade, jih naucimo discipline, odgo­vornosti, tovarištva in timske­ga duha, dostojnega proslav­ljanja zmag in porazov. Vse to so vrednote, ki štejejo in so ko­ristne v vsakdanjem življenju. Uspelo nam je in v nekaj letih je klub že imel vse takrat mo-žne tekmovalne selekcije, ki so nastopale v ustreznih republi­ških tekmovanjih. Ekipe mlaj­ših selekcij so se udeleževale turnirjev po Sloveniji in tujini. Slogan za vzgojo in delo z mla­dimi je bil: Najboljša droga je žoga. Moj trud se je ob podpori somišljenikov obrestoval. Da­nes v njem nastopa osem kate­gorij, kar je skoraj 100 aktivnih clanov, v društvo pa jih je vcla­njeno vec kot 200. Sadovi dela so vec kot ocitni. Rokomet je bil že v tistih casih na Igu popularen šport. Kaj pa drugi športi? Vam je uspelo svoje uspehe in sposobnosti prenesti tudi na druge športe? V organizaciji ŠD Mokerc je bila zelo odmevna tudi tradici­onalna prireditev Teden špor­tnih aktivnosti na Igu, in to kar 14 let. Nastopali so športniki razlicnih panog: rokomet, mali nogomet, odbojka, košarka, streljanje, tenis, namizni tenis, šah in kolesarjenje. Organi­ziral sem tudi ženske ekipe v mlajših selekcijah, vendar po nekaj poskusih – predvsem glede prostorskih možnosti, saj smo bili brez dvorane – ženski rokomet ni zaživel. Veckrat ste omenili dvora- no, ki je Ig ni imel. To je bila najbrž velika težava. Kako ste se spopadli z njo? Od sredine osemdesetih let so morala vsa uradna tek­movanja potekati v športni dvorani. Na Igu je ni bilo. Vsak drugi vikend smo mora­li vse ekipe (štiri do pet jih je bilo) prepeljati na Galjevico v Ljubljano. Stroški prevoza in najema dvorane so v celoti padli na breme kluba, igralnin takrat še ni bilo. Obcina o ka­kšnih donacijskih sredstvih ni hotela slišati. Treninge smo iz­vajali v mali telovadnici in na zunanjem igrišcu. Nekaj let po osamosvojitvi pa je nova ob-last kljub protestom športni­kov in dela obcanov mladini odvzela edino zunanje igrišce in na njenem mestu zgradila pošto. Mnogim je prekipelo, kar je bil povod za nastanek kar nekaj športnih društev z jasno politicno opredelitvijo. Kljub stalnemu nagovarja­nju oblastnikov za izgradnjo vecnamenske dvorane se ni nic zgodilo. Govorilo se je o izgradnji telovadnice na seve­rovzhodni strani šole (danes se tam gradi prizidek), ki pa ne bi bila ustreznih dimenzij za rokomet. Res drži rek, da ko ima hudic mlade, jih ima veli­ko. Nekaj je bilo treba storiti. Dal sem pobudo za ustanovi­tev društva Novi val zaupanja. Leta 1998 smo se podali na lo-kalne volitve, dosegli najboljši rezultat in posledica naše ak­tivnosti je bilo teden dni pred volitvami leta 2002 slavnostno odprtje nove Športne dvorane Ig. Bili ste glavni pobudnik za izgradnjo vecnamenske športne dvorane. Bi sicer rokomet obstal na Igu in se razvijal naprej? Težko je reci, kaj bi se zgodilo. Najbrž ne, saj je bil trend rokometne igre igrati v pokriti in ogrevani dvorani s prijazno podlago. Po mnenju pešcice posameznikov je bila nova dvorana tedaj ocenjena kot prevelika in nepotrebna. Danes pa ugotavljamo, da je premajhna za vse, ki si v njej želijo športnih, kulturnih, dru­žabnih ter drugih aktivnosti in dogodkov. Kdo vam je pri uspehih najvec pomagal in vam stal ob strani? Potrebnih je mnogo ka­menckov, da se sestavi dober mozaik. Vsekakor so bili prvi trenerji. Tu mislim predvsem na Franca Jakšo in Nika Mar­kovica. Pri vodenju kluba pa bi izpostavil Ido Meglic in Mira Gabrijelcica. Ste se pri rokometu cesa naucili? Vam je dal kakšno popotnico za življenje? Vsekakor je šport najpri­mernejši nacin za pridobiva­nje delovnih navad, discipline, vztrajnosti, odgovornosti do soigralcev – sopotnikov. Pri­dobiš si smisel za timsko delo, tovarištvo, nauciš se veseliti zmag in dostojno sprejemati poraze. Vse to se tudi zunaj ro­kometa odslikava v življenju. Ali še kdaj pogrešate tiste case? Se kdaj z nostalgijo spominjate dvoran, igralne­ga parketa, obdobja, ko ste z ekipo zmagovali in stali na velikih odrih? Spomini so cudoviti. Po-javijo se predvsem takrat, ko gledam mlade rokometaše in razmere, v katerih danes igrajo. Ni primerjave z blatni-mi igrišci, dežjem, vcasih tudi snegom, a vseeno, bilo je lepo. Na katero svojo življenjsko vlogo ste najbolj ponosni? Rokomet je zagotovo ena od teh, sem pa vse vloge v živ­ljenju jemal resno in odgovor-no. Mislim, da mi je kar uspelo. Kaj vam pomeni najvišje priznanje Obcine Ig za naziv castni obcan, ki ste ga prejeli letos na slavnostni prireditvi ob praznovanju praznika Obcine Ig? Priznanje je nagrada za vec kot 50-letno delo v športu in potrditev, da je tudi rokomet lahko del vzgoje odrašcajo-ce mladine. Ne nazadnje je to tudi promocija Iga v Sloveniji. Letos ŠD Mokerc Ig obeležu­je 60. obletnico delovanja. Pustili ste sled, saj ste bili vrsto let njegov predsednik, pozneje clan upravnega odbora, kar ste še danes. Vaše izkušnje in nasveti bogatijo uspešno delovanje društva, nekatere ekipe segajo v sam vrh slovenske­ga rokometa. Kakšen je recept za uspeh? Cestitam ŠD Mokerc Ig za tako visok jubilej. Recept za uspešnost je preprost. Delo, delo in še enkrat delo, poleg tega pa disciplina in odgovor­nost. Imate kakšen nasvet za mlade športnike, ki so še na poti do uspeha? Mladi športniki morajo na poti do uspeha vedno narediti nekaj vec, kot zahteva trener. Seveda pa je treba ob tem tudi uživati in nikoli ne obupati ob neuspehu. Bi želeli bralcem sporociti še kaj, cesar nisva omenila? Zahvalil bi se vsem, ki so se 60 let ukvarjali z rokometom, tako tistim na igrišcu kot tis-tim, ki so skrbeli za to, da se je na igrišcih lahko dogajalo. Najboljša droga za mlade je žoga – še vedno pravi, in ni razloga, da mu ne bi verjeli. Darja Mlakar osebni arhiv Janeza Bolhe Rokometaši ŠD Mokerc Ig prvi in cetrti v državi Za konec rokometne sezone 2018/19 sta konec maja in v zacetku junija letos rokometni ekipi kadetov in starejših deckov A (SDA) RK Mokerc KIG nastopili v finalu državnega prvenstva. Ekipa kadetov je osvojila odlicno cetrto mesto, ekipa SDA pa je ponovno, že cetrtic zapored, osvojila naslov državnega prvaka. Ekipa kadetov z navijaci, trenerjem in strokovnim kadrom Že uvrstitev med najboljše štiri za kadete velik uspeh Finale državnega prven­stva za kadete je potekalo 25. in 26. maja v športni dvorani Zlatorog v Celju. Pomerile so se najboljše ekipe v Sloveniji, RK Celje Pivovarna Laško, RK Gorenje Velenje, RD Butan plin Izola in RK Mokerc KIG. Za Mokercane je bil že velik uspeh uvrstitev med štiri naj­boljše ekipe v državi, prigara­na nagrada za trdo delo skozi celo sezono. Kadeti cetrta najboljša ekipa v Sloveniji Prvi dan turnirja se je naša ekipa pomerila z ekipo iz Ce-lja. Celjani so že na samem zacetku veljali za favorite. Zmago so naši fantje morali za deset golov prepustiti boljši in mocnejši ekipi iz Celja. Na-slednji dan so se za 3. mesto rokometaši Mokerca pomerili z ekipo RK Gorenje iz Velenja. Naši fantje so zaceli borbeno in odlocno. Prvi polcas je bil dokaj izenacen. Mokercani so po preobratu tekme v sredini polcasa celo vodili za dva gola. Proti koncu polcasa pa si je Gorenje ustvarilo razliko ne­kaj golov in na odmor so fant­je odšli z rezultatom 15 : 12 v korist Gorenja. V zacetku dru­gega polcasa je bilo še nekaj upanja za naše rokometaše, vendar so bili ob koncu tekme po nekaj napakicah v obram-bi premagani za osem golov. Koncni rezultat tekme je bil 34 : 26 v korist Gorenja. Bronasta medalja se jim je izmuznila, zasluženo pa so prejeli pokal in medalje za cetrto mesto. Niso mogli skriti razocaranja, saj so bili tako blizu. Ko so se custva umirila in so z druge­ga gledišca dojeli svoj uspeh, da so cetrta najboljša ekipa v Sloveniji, so se nam pridružili na piknik prostoru, kjer smo s starši in navijaci proslavili velik uspeh. Iskrene cestitke igralcem, trenerju in strokov­nemu kadru. Finale državnega prvenstva za ekipe SDA na Igu Finale državnega prven- Ekipa SDA s trenerjem in vodjem ekipe stva za štiri ekipe SDA je 1. in 2. junija gostilo ŠD Mokerc Ig v Športni dvorani na Igu. To je bil za vse rokometne ekipe Mokerca in za Obcino Ig ve­lik dogodek. Na otvoritveni slovesnosti s kulturnim pro-gramom sta številne gledal­ce pozdravila Tomaž Meglic, predsednik ŠD Mokerc Ig in Janez Cimperman, župan Ob­cine Ig. Na parketu športne dvorane so se v dveh dnevih pomerile štiri najboljše ekipe SDA v Sloveniji, RK Gorenje Velenje, RK Celje Pivovarna Laško, ŠRD Škofljica Pekarna Pecjak in RK Mokerc KIG. Ponovila se je neverjetna zgodba Že v prvem dnevu finalnega prvenstva je ekipa Mokerca z ekipo Celja prikazala lepo in ucinkovito igro. Celjane so premagali z rezultatom 26 : 16. Naslednji dan so v finalu zai­grali z ekipo ŠRD Škofljica. S hitro in dinamicno igro so ro­kometaši Mokerca v sedmi mi-nuti vodili s 5 : 1. Nasprotnik jih je vseskozi lovil, vendar se mu ni uspelo dovolj približati. Polcas se je koncal z rezulta-tom 14 : 9 v korist domace eki­pe. V drugem polcasu je razli­ka v golih samo še narašcala. Na krilih navijacev v nabito polni dvorani so naši fantje napadali. Obramba ni popusti-la, boj na crti je bil peklenski, zadaj za crto v golu pa sta bra-nila dva izvrstna vratarja. Tudi Škofljicani so se borili, dali so vse od sebe, vendar so bili Mo-kercani boljša ekipa. Tekmo so odigrali na visoki ravni in za­služeno zmagali z rezultatom 30 : 15. Veselje je zaokrožilo v dvorani, med igralci, navijaci in simpatizerji rokometa. Po-novila se je neverjetna zgodba, ekipa SDA je brez izgubljene tekme v sezoni že cetrtic zapo-red osvojila naslov državnega prvaka. Naslov državnega pr-vaka so osvojili igralci: Petar Piljagic, Alen Gacnik, David Bolha, Timotej Drnovšek, Bine Pirc, Anže Rupert, Vid Wostner, Luka Mileševic, Mit­ja Pangrc, Jan Križman, Mark Ferjan, Mark Babic, Jernej Topolovec, Din Šistek, David Gorencic ter vodja ekipe Bra-ne Drnovšek, trener Dejan Vu­jic in pomocnik Gregor Pirc. Vsem iskrene cestitke! Slovesen zakljucek Na zakljucni slovesnosti so štirim najboljšim ekipam SDA v državi medalje in pokale po­delili predsednik ŠD Mokerc Ig, župan Obcine Ig, igralca Mokerca Elvir Kalabic in De­nis Tabakovic ter bivša igralca Mokerca Žan Žagar in Matevž Žagar. Podelili so tudi indivi­dualna priznanja. Za najbolj­šega strelca je priznanje dobil Timotej Drnovšek, prav tako tudi za najboljšega igralca. Za najboljšega vratarja je bil raz­glašen Mark Ferjan. Iskrene cestitke! Zahvala za dobro opravljeno delo Zahvala za izvedbo fina-la državnega prvenstva gre: ekipi za dobro organizacijo, Osnovni šoli Ig, Obcini Ig, donatorjem in sponzorjem, nastopajocim v kulturnem programu, podeljevalcem po­kalov in medalj, napovedoval-cu in komentatorju, navijacem za športno in bucno podporo, staršem ter vsem ostalim, ki ste nudili pomoc. Zahvala tudi našim rokometašem, trenerju in strokovnemu timu. Kljub težkim pogojem, v ka­terih so se znašli rokometaši in klub v zacetku sezone 2018, saj so bili skoraj pol leta zara­di prenove brez dvorane in so morali fantje trenirati zunaj ter v dvoranah na Brezovici in 9. obletnica skupine društva Šola zdravja Ig L etos je skupina Ig društva Šola zdravja praznova-la že deveto obletnico obstoja. Tako kot vsako jutro, razen nedelj in praznikov, smo se v petek, 24. maja 2019, zbra­li 'oranževci' pri gasilskem domu na Igu. Praznovanja so se udeležili poleg naših cla­nov še clani društva iz skupin Livada, Vrbljene-Strahomer, Želimlje in Gradišce. Skupaj nas je bilo 44 udeležencev. Pred zacetkom telovadbe smo z enominutnim molkom po- castili spomin na našega clana Toneta Župca, ki je bil z nami vse od ustanovitve skupine Ig DŠZ. Kot obicajno smo ob 7.30 po pozdravnih besedah zace­li z našo polurno telovadbo 1.000 gibov. Da naša skupina tako uspešno deluje in se radi družimo, pa je razlog v tem, da smo spoznali, da nas jutranja druženja in vadba spreminjajo v bolj zadovoljne in pozitivne ljudi. Domov odhajamo zado­voljni, sprošceni, razgibani in pripravljeni na nove izzive. Plezanje v Zapotoku K oncala se je še ena se­zona športnega pleza­nja. V tem casu se je med 40–50 otrok ponovno sre-cevalo z osnovami, nekateri pa tudi z nadgradnjo športnega Pozdravne besede in zah­valo za povabilo so podali v imenu vabljenih skupin vodja skupine z Livade Silvica Elrih, iz Gradišca in Želimelj Marija Miklic ter iz Vrbljenje-Straho­merja Niko Javoršcek. Clani naše skupine smo pripravili skromno pogosti­tev, za kar se vsem iskreno zahvaljujem. Z glasbo nas je razveselil naš clan Štefan. Zahvaljujemo se PDG Ig, da lahko nemoteno vsako jutro telovadimo na prostoru pred plezanja. Vecina je bila takih, ki že nekaj let redno hodijo na plezalne treninge. To pomeni, da se otroci dobro pocutijo, uživajo ob vajah, za kar pa sta gotovo zaslužna oba trenerja, ki seznanjata otroke s pravil­nostmi plezanja. Seveda gre tudi za druženju otrok pod plezalno steno. Starši so spoz­nali pripadnost otrok pleza­nju, zato ima vedno vec otrok že plezalne copate in ostalo opremo. V krogu ljudi, ki jim je ple­zanje bolj blizu (rekreativci in starši, ki otroke vozijo na trening) se že nekaj casa raz­mišlja o postavitvi velike zu­nanje plezalne stene ob RTC Zapotok. Tako bi lahko otroci in starejši spoznali tudi nacin plezanja, pri katerem se varu­je z vrvjo (težavnostno pleza­nje). Bila bi velika pridobitev za vse plezalne navdušence. V poletnih mesecih bomo tudi v Ljubljani, so dosegli neverje-ten uspeh. Ni pomembna veli­kost igralcev, ampak velikost njihovega srca. Darja Mlakar,ŠD Mokerc Ig gasilskim domom. Naša skupina šteje vec kot 30 rednih in pridruženih cla­nov, dnevno pa nas telovadi od 6 do 17. Telovadimo vsak dan od 7.30 do 8.00 pri gasilskem domu na Igu, razen ob nedeljah in praznikih, in to v vsakem vremenu (dež, sneg, mraz …). Vabimo vas, da se nam pridru­žite. Ana Podržaj, vodja skupine s plezalnim centrom Bolder scena iz Ljubljane zamenjali nekaj starih plezalnih oprim­kov z novimi, ki bolj ustreza­jo novim trendom športnega plezanja. S tem bomo poživili balvansko plezalno steno. Nova sezona se zacenja prvi petek v oktobru, zato vas vabi-mo, da se nam pridružite. Vito Cehovin, Društvo Zapotok Ženski balinarski turnir DU Ig T ako kot vsako leto je tudi letos naša balinar-ska sekcija pri Društvu upokojencev Ig priredila vsa­koletni turnir v balinanju za ženske, na katerega smo pova­bili tudi druga društva upoko­jencev iz ljubljanske okolice. Turnir je bil v petek, 17. maja 2019, na balinišcu DU Ig pri gasilskem domu na Igu. Udeležilo se ga je 36 tekmo­valk. Poleg dveh ekip našega društva je sodelovalo še se­dem ekip iz naslednjih društev upokojencev: Polhov Gradec, Komenda, Bicevje, Brezovi-ca, GIB, Dragomer in Moste. Vsako ekipo so sestavljale tri tekmovalke in rezerva. Po pozdravnih besedah predsed­nika DU Dušana Petrica je sodnik turnirja Zlatko Krnjak podrobno predstavil in pojas-nil pravila celotnega tekmo­vanja. Naša ekipa je osvojila 5. mesto. Tako kot na vsakem takem balinarskem tekmova­nju smo tudi pri nas pripravili tekmovanje balinark v bliža­nju. Najboljša v bližanju je bila naša clanica Cirila Mehle. Prireditev si je ogledal tudi župan naše obcine Janez Cim­perman in vsem balinarkam zaželel cim vec srece pri prib­ližanju krogle k balincku. Po koncani podelitvi poka­lov smo s pomocjo donator­jev in clanov naše balinarske sekcije pripravili pogostitev, za kar se jim iskreno zahvalju­jemo. Hvaležni smo vodstvu DU Ig, ki podpira športno de­javnost v našem društvu. Za­hvaljujemo se tudi clanom PGD Ig, ki nam omogocajo nemotene treninge na bali­nišcu, in ce je potrebno, odsto­pijo tudi prostor za sestanke in pogostitev tekmovalcev in navijacev. Prav posebej pa se zahvaljujemo Obcini Ig in nje­nemu županu, ki sta sofinanci­rala to prireditev. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo Športne igre MZU Ljubljana – OPZDU 2019 M estna zveza upo­kojencev Ljubljana vsako leto organi­zira Pokrajinske športne igre Osrednjeslovenske pokrajin­ske ZDU 2019. Clani društev upokojencev Ljubljanske po­krajine – v katero spada tudi Društvo upokojencev Ig – tek­mujejo v razlicnih športnih panogah. Tudi letos sta se po dve naši ekipi (moška in ženska) ude­ležili tekmovanja v pikadu in balinanju. Tekmovanje v pika­du je potekalo v Družbenem domu v Grosuplju v cetrtek, 4. aprila 2019. Tekmovanja se je udeležilo 9 moških in 9 žen­skih ekip iz razlicnih društev upokojencev. Ekipe so sestav­ljali 4 clani in rezerva. Moška ekipa našega društva je doseg-la 7. mesto, ženska pa 4. Tekmovanje v balinanju pa je potekalo v Ljubljani na balinišcu Športnega društva Zarja. Tekmovanje za moške je potekalo v torek, 21. maja 2019. Tekmovalo je 12 ekip; naša je osvojila pokal za 3. mesto. Tek­movanje za ženske pa je bilo v sredo, 22. maja 2019. Tekmo­valo je 8 ekip; naša je dosegla 6. mesto. Zahvaljujemo se našemu DU za pomoc pri udeležbi na teh prireditvah. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo 10. KBK trail 63. Pohod – Pot ob V soboto, 18. 5. 2019, so se prvic udeležili KBK primorskega gorskega teka na 20 km. Tek je potekal iz Kopacnice na 1.562 m visoki Blegoš in nazaj v Kopacnico. Prijavljenih je bilo 200 gorskih tekacev. Eni so bili zelo hitri, drugi pa malo bolj pocasni. Na nekaterih mestih je bil celo sneg, vendar so kljub višinski razdalji premagali zastavljeno pot. Tekaška pot je bila zelo ra­znovrstna, ponekod so upo­rabljali pohodne palice za v hrib, ko pa jih niso vec potre- Trio na trailu: Franci, Andreja in Aleš Ena naših trojk: Branka, Miro in Vesna 17. tek Bevke bovali, so jih pustil in so ti jih pripeljali na drugo tocko. Vod­ne postaje so bile dobro zalo­žene, celotna izvedba gorske­ga teka pa izjemna. Teka so se udeležili Aleš Blažon, Franci Pavlinjek, Lidija Trope Mrak in Andreja Sivec, ki je v svoji kategoriji osvojila odlicno tretje mesto. Cestitke vsem udeležen­cem in kapo dol za premagani gorski tek. Tekaški pozdrav, Vesna Novak žici 2019 L etošnja tradicionalna športnorekreacijska pri­reditev, že 63. zapored v Ljubljani, je potekala od cetrt­ka do sobote. Na teku trojk se je letos preizkusilo 1.213 trojk. Najvec nas je preteklo 12,5 km. Med trojkami smo se teka ude­ležili: Franci, Andreja, Aleš, Branka, Miro, Vesna, Almir, Robi in Ivanka. Na pot spominov in tova­rištva pa so se odpravili tudi pohodniki. Celotno 35 kilome­trov dolgo pot okoli Ljubljane je letos prehodilo 10.000 po­hodnikov. Kar nekaj znanih obrazov je bilo med njimi, ki so na osmih kontrolnih tockah zbirali žige in na koncu, ko so vsi uspešno koncali celotno traso, prejeli posebne brona­ste kolajne. Cestitke vsem udeležencem na pohodu in tekih. Vesna Novak V soboto, 1. junija, so se v Športnem parku Bevke na Logu pri Bre­zovici udeležili 17. teka Bevke. Krožna trasa je potekala po asfaltu, makadamu, kolovo­zu, travniku in mokri mehki gozdni poti okoli parka in po obronkih vasi Bevke. Otroci so nastopili na 500 ali 1.000 metrov dolgi progi, med njimi se je teka udeležila Inna Novak, ki je v svoji kate­goriji deklet prejela priznanje in srebrno kolajno. Odrasli pa so lahko izbirali med 7, 14 ali 21 kilometrov dolgimi razda­ljami. Teka na 21 km so se ude­ležile: Nevenka Bevcic, Vesna Novak in prvic na polmarato-nu Branka Klemencic. V svojih kategorijah so vse tri prejele zlate kolajne. Iskrene cestitke! Po koncu tekaških izzivov in razglasitvi rezultatov je pod velikim šotorom sledila veseli-ca ob glasbi skupine Špica, še prej pa so z nastopi razvese­ljevali šolarji iz osnovne šole Bevke, otroci iz vrtca Rosika in Bevške žabice. Marija Novak Na zmagovalnih stopnickah  AHO, Juhani - finski pisatelj, veckrat nominiran za Nobelovo nagrado, ODERLAP, Franc - naš alpinist, ki se je smrtno ponesrecil v Himalaji leta 2009, PATANI - vecinsko ljudstvo v Afganistanu, Paštuni Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. 40 Mostišcar 05 | Junij 2019 . ZAHVALE ///////////////////////////////////// Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srecna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko vec te ni … ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila naša draga MARIJA TAHIROVIC (21. 5. 1939–24. 4. 2019) iz Podkraja. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so delili bolecino z nami, nam izrekli sožalje, darovali svece in maše za pokojno. Nepricakovano nam je kratka bolezen vzela mamo in babico in jo odpeljala tja, kjer je mavrica. Iskrena hvala tudi PGD Tomišelj in vsem, ki so jo pospremili na zadnjo pot v prezgodnji grob (neozdravljiva bolezen nam jo je vzela). Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali pri pripravi na njeno zadnjo pot. Hvala tudi Jožici, ki je pripravila mrliško vežico, in našemu župniku Jožetu Razingerju za ganljiv obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi osebju UKC, ki je skrbelo zanjo v njenih zadnjih dneh življenja. Hvala pogrebnemu zavodu Vrhovec za organiziranje pogreba. Za vedno bo ostala v naših srcih in vedno jo bomo pogrešali. Hcerka Marjana, sin Boštjan z Alenko, vnuki Dejan, Tadej in Jan Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Zahvala dobrotnikom Ob pogrebu pokojne Marije Zgonc so svoj dar namenili za potrebe Župnijske Karitas Ig Marinka Smole z druži-no z Iga ter družini Ivanuš in Jakic s Kremenice. Iskrena hvala tudi vsem dobrotnikom, ki podpirate naše delo in pomagate lajšati stiske ljudem. Župnijska Karitas Ig . OGLASI /////////////////////////////////////// . VABILA //////////////////////////////////////// ZOBNA AMBULANTA PRENADENT Draga 1, 1292 Ig GSM: 040 934 000 • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolec.insko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni, • laserski dermatološki posegi www.zobozdravstvo-prenadent.si urejanje vrtov sajenje in nega rastlin, striženje grmovja,obrezovanje manjših dreves, oblikovanje vrta med pocitnicami tudi zalivanje! Mina 040 221 527 Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Gobarsko mikološko društvo Ig, Vas vabi na 5. GOBARSKI ZBOR ZAPOTOK 2019 v soboto, 8. 9. 2019 ob 9.00 v RTC Zapotok-Kurešcek, Ig pri Ljubljani.Predviden potek srecanja:- Do 9.00 zbiranje udeležencev in sprejem ob pijaci dobro­ došlice - Prijava ekip od 9.00 do 9.30- 9.30 manjša pogostitev in pozdravni nagovor predsednika GMD Ig- 9.45 dolocanje ekip za nabiranje gob in gobarjenje v bližnjih gozdovih- 12.30 povratek ekip in priprava gob za razstavo- 12.45 dolocanje gob (determinacija)- 13.30 vrnitev gob v naravo- 14.00 kosilo in druženje do vecernih ur Društva vabimo, da se prijavijo na tekmovanje Gobarska poslas­tica v kuhanju in pripravi jedi iz gob. Vso opremo za pripravo hrane morajo društva pripeljati s seboj.Kotizacija za organizacijo in pogostitev je 10 EUR na odraslo osebo (1 x kupon za hrano, 1 x kupon za pijaco), ki se poravna ob prijavi. Otroci (do 15. leta) dobijo brezplacno 1 x kupon za hrano in 1 x kupon za brezalkoholno pijaco.Za prešerno razpoloženje bo skrbela živa glasba, za razvedrilo pa bo na voljo tudi manjši srecelov (vsaka srecka je dobitna). Svojo prisotnost nam javite do 1. 9. 2019 na e-pošto: gobarsko.drustvo.ig@gmail.com ali tel.: 041/474-327 (Braco). Vljudno vabljeni! 42 Mostišcar 05 | Junij 2019 • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// 1.–5. julij, od 8. do 16. ure, Visoko 14.–18. avgust, Visoko Svobodna šola Kurešcek Kolišcarski tabor za otroke Društvo Fran Govekar Ig 10. Kolišcarski dan Društvo Fran Govekar Ig Gasilska veselica z ansamblom Banovšek PGD Kot-Staje SEPTEMBER sobota, 7. september, 5. Gobarski zbor Zapotok 2019 ob 9. uri, RTC Zapotok Gobarsko mikološko društvo Ig Gasilska veselica z ansamblom Ponos PGD Ig Ižanski sejem Obcina Ig JUNIJ Gasilska veselica z Dejanom Vunjakom in Brendijevimi barabami PGD Brest 16. Pohod po mejah Obcine Ig Društvo Fran Govekar Ig Govekarjev vecer Društvo Fran Govekar Ig Gasilska veselica z ansamblom Ponos PGD Iška vas Kronometer Škofljica–Ig Kolesarsko društvo LPP Prireditev ob dnevu državnosti in praznovanju kresne noci KD Mokrc Obeležitev pri spominski plošci VSO Brezovica, Ig, Škofljica, Velike Lašce JULIJ Ustvarjalne pocitnice na Kurešcku Svobodna šola Kurešcek Strokovna ekskurzija v Lago di Ledro Društvo Fran Govekar Ig Gasilska veselica z Ines Erbus in Prleškim kvintetom PGD Golo Konjeniška prireditev Konjerejsko društvo Ig AVGUST Festival Svobodne šole - Slovenija 2019 Obcina Ig in Kulturno društvo Mokrc vas vabita na osrednjo obcinsko prireditev in koncert OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN PRAZNOVANJU KRESNE NOCI nedelja, 23. 6. 2019 ob 20.00 uri Kulturna dvorana gasilskega centra na Golem Program bodo oblikovali: ŽPZ Žene dveh vasi, zborovodkinja: Mirjam Jelnikar z gosti: OPZ Sladkosnedi, zborovodkinja: Eva Mavec in Orkester ljudske glasbe KUD Dobrava Naklo, umetniški vodja: Klemen Bojanovic VABLJENI VABLJENI Konjerejsko društvo Krim vabi na veliko tradicionalno KONJENIŠKO PRIREDITEV, ki bo v nedeljo, 28. julija na hipodromu Vrbljene ob 15. uri. Program: dirke kasacev, hladnokrvnih konj, poni vpreg ... Veliko dobre zabave, užitkov ob ogledih konjeniških spektaklov, dobrot gostinske ponudbe, plesa, bogatega srecelova ter še in še! V veliko veselje in cast nam bo družiti se z vami! na 10. kOlišcarski dan v soboto, 24. avgusta 2019,* od 10.00 do 18.00 v Dragi pri Igu. * V primeru dežja se dogodek prestavi na nedeljo, 25. avgusta 2019. letos v središcu: kOlišcarski VOZ kolišcarski dan = zabava za vso družino