Izhaja vsako sredo. C e n e i Letao Dio 32,—, {»olletno Din 16.—, čstrt-etno Dia 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 111 Cena interatomi cela strcn Din 2000,—, pol «tra. ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, '/« strani Din 250-, '/u str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.241, Hitite ! ZfMimJi ea&! Morda ste pozabili, da je »Slovenski Gospodar« objavil ob novem letu, da zagotovi vsem svojim celoletnim naročnikom v slučaju, da jih zadene nesreča in jim pogori njihov dom, podpore 1000 Din. Če niste še celotni naročnik »Slovenskega Gospodarja«, še je čas, hitite, da boste deležni te pravice! Morda niste braii, da je »Slovenski Gospodar« objavil: to pravico imajo le gamo oni celoletni naročniki, ki bodo vsaj do 31. marca 1930 imeli vplačano celoletno naročnino. Ako sploh še niste naročeni, ako imate samo nekaj plačane naročnine, ne pa do konca leta 1930, vplačajte vsaj do dne 31. marca celo naročnino ali doplačilo. Še je čas, pa zadnji čas, zato hitite! Morda ne veste, da je od novega leta dosedaj pogorelo že precej kmetskih domov. Imeli smo dva slučaja, da naročnina ni bila celoletno poravnana, več slučajev pa, da sploh ni bila poravnana. Seveda taki niso mogli dobiti podpore, ker se pogodba glasi samo za celoletne naročnike. Pogoje za dosego podpore smo objavili v božični številki »Slovenskega Gospodarja« leta 1929. Celoletna naročnina „Slov. Gospodarja" znaša 32 Din. Položnice dobite na vsaki poŠti. Novi naročniki, napišite na sredino položnice besedo: nov. ISitilel Ho gg. marca je še čas l Vsaka kmetska hiša bodi zavarovana za lOOO Din od „Slov. Gospodarja"! Zato naročajte celoletno »Slovenskega Gospodarja« in sicer vsaj do dne 31. t. m., da boste mogli v slučaju nesreče zahtevati podporo. Nesreča nikdar n9 počiva, nihče ne ve, koga in kdaj ga zadene. Kdor je torej sam celoleten naročnik »Slovenskega Gospodarja«, pa ve za svojega soseda, prijatelja ali znanca, da še nI, naj mu stori to dobroto, pa ga opozori na to, da je sicer še čas, pa že zadnji čas, samo še do dne 31. marca 1930, ako hoče biti kot celoleten naročnik zavarovan za slučaj požara. Kdor bo zamudil, bo sam krivi Vemo, da bodo pozneje mnogi prihajali in bodo v svoji nesreči hoteli dobiti podporo »Slovenskega Gospodarja«, a povedati moramo ponovno, da imamo pogodbo, glasom katere ne moremo in ne smemo dati podpore razven celoletnim naročnikom. Kdor. pa je vplačal do 31. marca 1930 celoletno naročnino, ima od dneva celotnega vplačila zagotovilo »Slovenskega Gospodarja«, da se mu bode v slučaju nesreče podpora dejansko izplačala. (Glej pravilnik v božični številki.) Določbe nove uredbe za vinogradnike - posestnike. Kako se bodo Izvajale? Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je tekom 5 tednov izdal dvojno pojasnilo o tolmačenju pravilnika o zatrošarinjenju vina. S prvim tolmačenjem z dne 16. januarja je bilo določeno, da morajo vinogradniki-posest-niki, ki imajo vinograde v drugih občinah, če prenesejo ali prepeljejo vino, ki ga rabijo za domačo potrebo, iz občine, kjer je vinograd, v občino, kjer stanujejo, plačati državno in oblastno trošarino. »Kmetska zveza« v Mariboru je poslala 12. februarja ulogo in prošnjo finančnemu ministru v Beograd, naj se to novo, slovenskim vino-gradnikom-posestnikom tako kvarno tolmačenje ukine. Finančno ministrstvo — oddelek za davke — je nato izdalo 20. februarja novo tolmačenje tro-šarlnskega pravilnika, kar se tiče za-trošarinjenja vina. Naš list je slovenske vinogradnike o tem že obvestil v svoji številki dne 5. marca. Ker je stvar važna in je potrebno, da so naši vinogradniki o njej dobro poučeni, hočemo o tej novi uredbi in o postopanju pri prenosu vina iz ene občine v drugo še enkrat podrobno spregovoriti. 1. Pri vinogradnikih, ki stanujejo v isti občini, kjer imajo svoj vinograd, ostane vse pri starem; ni potrebna prijava vinskega pridelka, tudi kontrole nI, prijaviti pa »e moia. kakor doslej, vsaka prodaja (odtujitev) vina in vil* skega mošta. 2. O vinogradnikih, ki sami ali z na* jetimi dninarji obdelujejo svoje vino. grade, če ne stanujejo v občini, kjei imajo svoj vinograd, a želijo v teku le« ta prenesti gotov del svojega pridelanega vina za domačo potrebo v kraj, kjer stanujejo, velja naslednje: Dolžni so, da po 20. novembru, najkasneje da 31. januarja prijavijo svojemu pristojnemu oddelku finančne kontrole ve« svoj pridelek vina, torej ne vinskega mošta. Oddelek bo na licu mesta ugotovil količino pridelanega vina pri vsakem takem vinogradniku ter bo t« vpisal v posebno beležko. 3. Obenem s prijavo pridelanega vl< na morajo vložiti taki vinogradniki pri oddelku, ki je prejel prijavo, prošnjo^ kolekovano s 5 Din, da se jim dovoli od časa do časa prenos gotovih količin vina mesečno na njihov dom. Te količine vina ne smejo presegati 100 litrov na mesec. Oddelek finančne kontrol« predloži prošnjo finančni direkciji a poročilom, v katerem je navesti: k% mesečno; pri končnem obračunu, ki se bo izvršil pri izčrpanju zaloge, odnosno z zadnjim avgustom, pa jamči za morebitne primanjkljaj« ter mora te primanjkljaje zatrošari-nlti. 5. Vsemu temu se izognejo vinogradniki tako, da spravijo toliko vinskega mošta ali grozdja še pred 20. novembrom iz vinograda na svoj dom, da lah- ko krijejo potrebo vina za celo leto na ta način. Prenos grozdja ali vinskega mošta (sladkega vina) iz občine, kjer se nahaja vinograd, v občino, kjer se nahaja stanovanje vinogradnika, je še nadalje prost, ker grozdje, odnosno vinski mošt ni trošarinski predmet. Istotako je vino, ki izvira iz takega grozdja, odnosno vinskega mošta, prosto od plačila državne in oblastne vba-novinske) trošarine. Taki vinogradniki lahko spravijo tako velike količine vinskega mošta na svoj dom, da jim bodo zadostovale te količine do 20. novembra kot vinski mošt in po 20. novembru kot vino za celo leto. 6. O vinogradnikih, ki ne stanujejo ▼ isti občini, kjer imajo svoj vinograd, % želijo shranjevati pridelano vino — radi lažje prodaje in drugih razlogov mesto v oddaljenem vinogradu na kraju stanovanja, velja sledeče: To je Bedaj dovoljeno trošarine prosto, a prevoz vina se mora prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole in kvršiti s spremnico. Pa tudi takšni vinogradniki smejo porabiti za domačo potrebo k večjemu 100 litrov vina mesečno ter je njihovo vino istotako pod kontrolo. 7. Kar se tiče postopanja v sedanjem Mu do jeseni, po navpdilu finančne iirekcije ni proti vinogradnikom-po-iestnikom, ki imajo v različnih občinah stanovanje in vinograd in ki bo »pravili gotove količine vina lastnega pridelka dosedaj na svoj dom, ukreniti ničesar. Istotako takim vinogradnikom ni delati zaprek, če bi hoteli sedaj le prevažati gotove količine vina iz svojih vinogradov na svoj dom za domačo potrebo. Ker še ni potrebnih tiskovin (kontrolne knjižice), namerava Mnančna direkcija zgoraj razložene določbe o prijavi vina itd. uveljaviti šele y jeseni. Do tedaj pa je ljudi podučiti, ia si bodo jasni o novih določilih. Samo to, kar smo navedli pod točko 6., se •veljavi takoj. Tisti vinogradniki, ki ne stanujejo v isti občini, kjer imajo vinograd, a želijo vse pridelano vino —- iz prometnih razlogov, razlogov la-2je prodaje — shranjevati mesto v oddaljenem vinogradu na mestu svojega stanovanja, morajo napraviti prošnjo, katero je treba primerno opremljeno z ▼strni potrebnimi podatki poslati v odločitev finančni direkciji. Siffig V NAŠI DRŽAVI. Krog banovinskih proračunov. Državni proračun bo stopil v veljavo dne 1. aprila. Istočasno z novim državnim pro računom bodo uveljavljeni tudi proračuni banovin, ki so že vsi potrjeni od finančnega ministra, izvzemši dravsko in savsko banovino. Zanimiv Je prora čun vrbaške banovine s središčem v Banjaluki. Proračun te banovine znaša 73 milijonov Din, dohodki pa le 28 milijonov. Za kritje tega proračuna bo morala vlada odobriti 45 milijonov državne podpore. V vrbaški banovini je 90 odstotkov prebivalcev nepismenih Z novim proračunom mislijo zgraditi 100 ljudskih Sol. Atentati makedonstvojučih. Atentate makedonstvojučih na našem ozemlju v Pirotu, Krivi Palanki in Strumici je preiskala bolgarsko-jugoslovanska komisija in ugotovila popolno krivdo krvave organizacije makedonstvojučih Bolgarska vlada izjavlja, da bo nastopila z vso silo proti organizaciji, ki povzroča neprestane nemire na Balkanu. Cela kulturna Evropa poziva Bolgarijo, naj najde sredstva in načine, da bo iztrebila barbarstvo in krvava divjašt-va v krajih ob jugoslovansko-bolgar-skl meji. Atentati makedonstvojučih niso le stalna nevarnost za mir na Balkanu, marveč v Evropi sploh. Naša vlada ne bo storila radi zadnjih atentatov nobenih korakov v Sofiji, temveč bo počakala na ukrepe bolgarske vlade. Carine presti nvoz plemenske iivine Minister poljedelstva je odredil poljedelskim oddelkom banskih uprav, da so dolžni v zmislu zakona o banskih u-pravah izdajati potrdila za uvoz plemenske živine brez carinske dajatve. Zato se naj Interesenti, ki žele uvažati plemensko živino brez plačila vozne carine obračajo na poljedelske oddelke banskih uprav. Glede veterinarskih u-krepov, ki so potrebni za prevoz plemenske živine, naj se Interesenti obrnejo s prošnjami na ministrstvo za poljedelstvo, oddelek za vetrinarstvo. V svojih prošnjah naj navedejo: a) kdo uvaža, kam in kedaj; b) kaj uvaža, vr- CEDI „MARIBORA" Salin er: IS O 11 JO r o rak: HTABAT MATE H Sodelujejo: solisti gospa LOVŽETOVA, gdč. GOLOBOVA, g. GOS-TIÖ in g. KRIŽAJ. Nastopi do ¿5 članov močen orkester in mešan zbor »Maribora« pod vodstvom pevovodje g. Janeza Ev. Gašpa-riča. Začetek: ob osmih zvečer v dvorani »Union« (Götz). Vstopnina: Sedeži cd 15 do 40 Din, stojišča 8 Din. Vstopnice f.3 bodo dobile od 23. marca v predpredaji v Cirilovl knjigarni na Alek-—— sandrovi cssti in pri Hožerjn. ............. Okoličani, udeležite se tega velikega koncerta in se pravočasno prijavite za 2I*r vstopnicel Oslabimo tuui avto-vožnie. . if. * ste in spol živine; c) odkod uvaža, država in srez; d) preko katerih drŽav bo šla živina in preko katerih obmejnih veterinarskih postaj; e) po kateri obmejni veterinarski postaji bode živina pripeljana v našo državo. V DRUGIH DRŽAVAH. Nemčija pristala na plačevanje vojne odškodnine po Youngovem načrtu. Predsednik Hindenburg je podpisal o-menjeni načrt in obenem izdal na nem ški narod proglas, v katerem povdarja, zakaj se je odločil ravno za Youngov načrt. Francoska vlada sprejela proračun. Kakor je posneti iz zadnjih sej francoske zbornice, se je Tardieujeva vlada precej utrdila. Parlament je sprejel po 26 ur trajajoči seji državni proračun za leto 1930—31 s 476 glasovi proti 112 glasovom. Proti proračunu so glasovali le socijalisti in komunisti. Francoski proračun znaša 50 milijard. Razorožitvena posvetovanja v Londonu brez uspeha. Vsa dolgotrajna po-«vetovanja velesil v Londonu glede razorožitve na morju so ostala brezuspešna. Francozi so odločno odklonili ključ do sporazuma, da bi bili na morju enako močni z Italijani. Vedno bolj neznosne postajajo razmere v Rusiji. Papeževo pismo proti preganjanju kristjanov v Rusiji je zadelo v živo celo sovjetske mogočnjake. Na povelje diktatorja Stalina je začel predsednik Zveze sveta narodnih komisarjev Rikov dajati izjave, da vlada v Rusiji popolna verska svoboda in da so bile zaprte le one cerkve, ki so bile po mnenju vernikov samih odveč in torej zaprte po njihovi želji. Vse to je pro zorna laž, kateri ne veruje nikdo (izvzemši mariborske socijalne demokrate). Sovjeti zapirajo ter rušijo naprej cerkve in samostane in streljajo na kmete, ki branijo svoja svetišča. V šolah se ne sme vršiti nobeden verski pouk. V Moskvi je velik protiverski muzej. Vsak mesec morajo otroci obiskovati ta muzej in učitelj je dolžan ob takih prilikah otrokom iztrebiti iz src vero staršev. — Po poročilih iz P.ige je prišlo iz okolice Vitevskega in Pskova večje število ruskih kmetov čez leton-sko mejo, proseč, da se jim dovoli preselitev iz sovjetske Rusije v Letonsko. Letonska vlada je morala te,prošnje odbiti, ker se ne želi mešati v notranje posle Rusije. Več sto poljedelcev leton-ske narodnosti pa se je obrnilo na sovjetsko vlado s prošnjo za izselitev v Le-tonijo. Njihove prošnje so bile odbite, voditelji pa zaprti. Boj za neodvisnost Indije. Z indijskim narodnim junakom in voditeljem gibanja za neodvisnost Indije od Ang-. leške Ghandijem se je bavil »Slovenski Gospodar« obširno že lansko leto. Ghandijev pokret je postal v zadnjem času za Angleže presneto opasen. Ghandi je začel dne 12. marca svoj pohod po Indiji iz samostana v Satya-grabi do morske obali. Povsod se ustavlja in pridiguje proti davku na sol. Ghandijevemu pokretu se pridružujejo stavke delavstva po večjih mestih. Mohamedova zmagovita pot. Prvega vojnega pohoda se je lotil Mohamed na čelu 70 svojih najzvestej-lih. Kmalu mu je stalo ob strani 200 mož. Karavane so napadali prvi mo-hamedanci, ropali in peti del plena si je obdržal Mohamed. Svoje vojaštvo je navduševal z zagotovilom, nebo je obljubilo Mohamedu zmago ter plen. Večji spopad z nasprotniki se je doigral pri Bedr; Mohamed ni vihtel lastnoročno meča, ampak je molil na gričku blizu bojišča tako-le: »Bog, izpolni sedaj obljubo! Ako bo ta peščica danes poginila, te ne bo nikdo več molil na remiji!« Kamele so že bile pripravljene za pobeg, a Mohamed je zmagal in 70 njegovih sovražnikov je padlo. Ta malenkostna zmaga je bila podlaga za poznejšo moč preroka. Kako trdna je bila vera pri njegovih posameznih vernikih, je razvidno že iz besed Omeirsa, ki je vzkliknil, ko je zagotovil prerok bojevnikom raj: »Ako je med menoj in paradižem le še smrt iz roke sovražnika, potem upam, da bom prebival kma lu v njem.« Pognal se je v sredino bitke, iskal smrt in jo tudi našel. Na čelu zmagovite armade, ki je hlepela po krvi ter plenu in podžgano od sedanjih uspehov, je sklenil prerok: Mekke, svoje domovine, se polastiti in spremeniti kaabo (svetišče), kraj poganskega bogoslužja, v sedež pravega bogočastja. Z 10.000 moži je začel Mohamed lete 630 svoj oboroženi pohod proti Mekki Ko so uvideli domačini in rojaki, d; bi bil vsak odpor zaman, so mu predal, mesto. Pred slovesnim vhodom v Mek-ko je odložil Mohamed ščit, šlem ter oklep, si pokril črni turban, oblekel romarsko haljo in se je lotil kaabo v vsej ponižnosti. Sedem procesij je priredil krog svetišča, razbil 360 bogov, ki so bili v kaabi. Ljudstvo je poklical k molitvi v tempelj. Mohamed je pri-digoval in narod je vzkliknil na koncu: »Bog je velik! Ni Boga razen Alia-ha, in Mohamed je njegov prerok!« — Rojaki s« mu prisegli zvestobo in se odrekli poganstvu. Razven tega je moral narod obljubiti, da se bo držal Mohamedovih predpisov: ne kradi, ne bodi nečistnik, ne ubijaj lastnih otrok In ne trgaj obleke ob priliki žalovanja. Mohamedova smrt. Arabska plemena so priznala Mohameda deloma prostovoljno, deloma so bila prisiljena z orožjem. Tako zelo so se množili njegovi pristaši, da se je lotil kmalu z 90 tisoč romarji poslovilnega romanja v Mekko. V zavesti skorajšnje smrti je pogostoma pridigoval v kaabi in izdajal cele legije raznih predpisov. Glavne točke njegovega nauka so bile: Je samo en Bog in Mohamed je njegov služabnik in poslanec. Samo en paradiž in pekel sta. Ljudje bodo ustali iz grobov na sodbo. Poslu- šalci so prisegali slepo na vse, kar je zahteval od njih. Mohamedove slutnje glede smrti so se uresničile. Ko je nameraval odpo slati mogočno vojsko v Sirijo, ga je napadla v Medini mrzlica. V zadnjih dneh je trdil, da mu je bilo dano na prosto: ali ostane na zemlji do sodnega dne, ali se hoče poprej združiti z Allahom. On je izbral smrt. Mohamed je umrl na mrzlici dne 8. junija 632. O prerokovl zunanjosti Je znano, da je bil srednje postave, okroglega obraza, velike glave, črne brade, visokega čela in velikih, črnih očL V mladosti je bil izredno lep in močan. Prijatelj je bil nedolžnih šal. Živel je priprosto, jedel 19 eno jed In spal na slami. Bil je darežljiv in je razdelil večkrat vse, kar je imel. Katoličani na Japonskam. Japonska šteje pri skoro 66 milijonih prebivalcev 92.161 katoličanov, 2771 več kakor v prejšnjem letu. Če bi vsako leto pri-rastlo isto število z rojstvi med katoličani ali z izpreobrnitvijo, bi trajalo 23.818 let, da bi bilo 66 milijonov Japoncev izpreobrnjenih. Od 265 duhovnikov na Japonskem jih je smo 54 Japoncev, v preteklem letu se je to število povišalo za pet novomaSnikov. Ta statistika zgovorno kaže, kako trdovratno se upira šintoistična in budistična Japonska oznanjevanju evangelija. Koliko žrtev bo še treba, da bo ta veliki narod izpreobrnjen? Pnsfra družba nri papožu. Sv. Oče Pij XI. je sprejel res pestro družbo — namreč 37 veljakov iz Tripolisa, ki so prišli v Rim ob priliki poroke prestolo naslednika Umberta. Vsi so bili moha-medanci in so nosili značilna bela ob-ačiia in rdeče fese. Geprav so druge vere, vendar so izrazili željo, da bi videli papeža in ko jih je sv. Oče sprejel, so pokazali veliko spoštovanje in veselje. Vsi so pokleknili in poljubili papežu roko. Sv. Oče je imel kratek nagovor. Tečaji duhovnih vaj za drugo četrtletje 1930. Za duhovnike: od 23. VI. do 27. IV., od 30. VI. do 4. VIL Za može: od 7. do 11. VI. Za mladeniče: od 3. do 7. V., od 17. do 21. V., od 28. V. do 1. VI. Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj drugega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v Domu do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Ako bi kdo izmed priglašenih ne mogel priti, se mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. Pišite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj« v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9. Pri razdraženih živcih, glavobolu, nespanju, utrujenosti, pobitostl, tesnobnosti Imamo ▼ na ravni »Franz Joselovl« grenčlcl domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki 1-majo svoj vzrok v slabi prebavi, t«koj preže-nemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefava« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Joseiova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogertjah in speče rijskih trgovinah. 359 dhirojno $im&&o vodsife daje ličnost lepe in pedantno čiste rdi* nene obleke. Ako se ne pere kakor j« treba, se stisne in daje uiis stare po» nošene obleke. V mlačni raztopini Schiditovega Radiona sc stvari naiah-ko ožmejo in ostanejo mehke in lahke ter varujejo svojo prvotno barv« in sveži ton. Celi ta posel se opravlja hitro in brez truda, ako se uporablja Prevaljskl gospod župnik umrl. ^ četrtek dne 13. marca je umrl vlč. g, Franc Božič, župnik v Prevaljah. R». dil se je dne 1. oktobra 1874 v Črni ▼ Mežiški dolini. Mašniško posvečenja je prejel dne 19. julija 1900. V Prevaljah je župnikoval skoro 20 let. Rajni ie bil znan ter priljubljen kot kulturno ter gospodarsko socijalni delavec Ostani mu ohranjen častno-hvaležea spomin med duhovnimi sobrati in ov» čicami, ki so ga poznale! Dalje časa pogrešanega so našli v Pesnici. Dalje časa so že pogrešali pri-stavnika Jožefa Weiss iz Gačnika pri Jarenini. Dne 11. marca zvečer so g« našli v Pesnici tik pred železniškim mostom med Lajtersbergom in Pesnico. Izpričano Je, da je šel Weiss dne 3. marca iz Maribora in je padel pri Pesniškem dvoru v vodo ter utonil. Neprevidno ravnanje z orožjem. V pondeljek dne 11. marca je bil prepeljan iz ptujske bolnice v mariborsko 201etni mlinarski vajenec Jožef Čag* ran iz Stanetincev pri Ljutomeru. Igračkal se je z nabitim revolverjem, ki se je sprožil, krogla je zadela fanta t glavo tako, da mu je vstopila pri desnem očesu ter obtičala v glavi. Reve! že trpi s kroglo v glavi vsled neprevidnega ravnanja z orožjem skoraj ätirt tedne. Émarnica vzrok krvoprclitja. V ob- tiiii Št. Lovrenc na Dravskem polju se Je zgodil zopet krvavo smrten slučaj, ki priča o nerazsodnosti in podivjano-tti ljudi, ki so se opijanili s šmarnico. Komaj 201etni žel ar Franc Čuš iz Št. Lovrenca je popival v vinotoču Novi vrh v družbi Ludovika Majcena, Cirila In Jožefa Lovreca. Na povratku je pri-flo po običajnih šalah do prerekanja iln seve Čuš je moral potegniti nož in ¿ačel mahati proti tovarišem. Toliko le gotovo, da je iz prvotne šale nastala žalostna resnica in je obležal Čuš mrtev s prerezanim vratom. Čušove tovariše so prepeljali v zapore v Ptuj, a tajijo zločin. Opozarjamo na otvoritev konzumne prodajalna v Mariboru. V Mariboru na Glavnem trgu štev. 21 je bila otvorjena konzumna prodajalna z vsemi špecerijskimi potrebščinami. Član zadruge postane lahko vsak, ako pristopi in vplača 10 Din pristopnine in delež, kateri znaša 100 Din in se lahko plača v fctih obrokih. Za vso blago, katero se o pri zadrugi nakupovalo, bodo dobili i lan i ob letu 3% dividendo. Na zahtevo dostava na dom. Trgovino toplo priporočamo! Smrt pravega krščanskega moža. V župniji sv. Mihaela na Pilštajnu je umrl 751etni posestnik Anton Turk. BTagopokojni je iz znane rodovine Tur kov v Brezovcu na Polju. Na Pilštajn te je priženil in bil vzor vestnega gospodarja, pravega krščanskega očeta in eavednega moža. Bil je oče blagega g. lupnika Miloša Turka na Bučah. Stari slovenski korenini Tonetu svetila večna luč, preostalim naše iskreno bo-lalje! Eva požara v Savinjski dolini. V nedeljo dne 9. marca ze zgorelo na Polzeli gospodarsko poslopje posestniku Alojziju Predovniku. Zgorela mu je vsa krma in vtliko dragocenega gos-odarskega orodja. Vzrok požaru je iia iskra iz lokomotive večernega savinjskega vlaka, ker je oddaljena proga od pogorišča komaj dobrih 10 m. Ojnvegasci so komaj obvarovali hišo, Ikoda znaša 50.000 Din, zavarovano Je bilo poslopje komaj za 17.000 Din. — Dne 13. marca zjutraj je začelo goreti Iz nepojasnjenega vzroka gospodarsko poslopje Karla Sajovica na Rezani pri Gomil skem. Poleg krme za živino mu Je uničil ogenj gospodarske stroje, o-rodje in 1500 kg hmelja. — S težavo so rešili živino. Škoda znaša 100.000 Din in bo deloma krita s pametno preračunano zavarovalnino. Sajovica Je zadel požar tem občutnejše, ker je mlad gospodar, ki je začel samostojno gospodariti komaj pred par leti. Utopljenega, 251etnega, slaboumnega Franca Kralj z Rake so potegnili te dni iz Save pri Brežicah. Radi prena-polnjenosti v ljubljanski umobolnici na Studencu je sorodnik, ki je spremljal Kralja v Ljubljano, bil njegov varuh tudi na povratku. V Sevnici pod mostom mu je slaboumni izginil in žel v Savo. Lastna mati pokopala novorojenčka. Iz Dobove pri Brežicah poročajo, da so dne 8. marca na pokopališču odkrili o-troci maihno rakev. ki le bila le malo pokrita z zemljo. Poklicani orožniki so našli v rakvi novorojenčka ženskega spola. Čigav bi bil novorojenček, se še ne zna. Najbrž, da je kaka nezakonska mati iz strahu pred javnostjo sama za-grebla mrtvorojenega otroka. Sovjeti ogoljufali Amerikance. Po Stalinovem načrtu skušajo v Rusiji za vsako ceno dvigniti Industrijo. V smislu razpleta industrije so sklenile razne tvrdke v Združenih državah b sovjeti pogodbe za razne nabave. Največjo pogodbo Je sklenila tvrdka Alb. Kohn v Dtroitu. Tvrdka bi naj po tej pogodbi zgradila tovarne za dve milijardi dolarjev. Amerikanci bo prejeli iz Moskve vest, da sovjeti ne priznavajo mednarodnega prava o patentih. Sovjeti so vse amerikanske patente ukradli In jih izdelujejo neovirano. To postopanje je vzbudilo med Amerikanci veliko raz burjenje. Amerikanske tvrdke zahtevajo od vlade v Washingtonu, da jim nudi pomoč napram ruskim brezvest-nežem. Največje strašilo za Amerikance je vest, da hočejo sovjeti vsa ameri-kanska tvorniška podjetja v Rusiji zapleniti in kot v državnih nadaljevati delo. Prvi papirnati denar. Na vseučilišču v Heidelbergu na Nemškem so našli listino, ki pravi to-le: Leta 1484 je razdeljeval španski grof Teradilla svojim vojakom na gotove denarne svote glaseča se nakazila. Ker je papirnate nakaznice točno izplačeval z gotovino, so jih vojaki radi sprejemali. Ta način plačevanja so si osvojili za grofom naj prej trgovci in potem še le posamezne države. Najnovejša varnostna sredstva v pod mornicah. Od leta 1923 se je potopilo 8 podmornic ameriškega vojnega brodo-vja. Leta 1925 se je potopilo s podmornico »S 51« 5 oficirjev ter 31 mož, leta 1927 je utonila s »S 4« cela njena posadka. Radi neprestanih nesreč preis-kušaio Amerikanci na »S 29« najnovejše iznajdbe, ki bi naj priskočile na pomoč, ako bi se podmorska ladja po-greznila na dno. Častnik Momsen je iznašel takozvana »pljuča«, ki omogočajo pobeg Iz potopljene podmornice. Je to maska, ki omogoča dohod zraka. Iznašli so plavajoče telefone, s katerimi zamorejo ponesrečeni mornarji klicati na pomoč Čudo pritlikave državice. Pravo čudo pritlikave državice leži v Kanalu med Francijo ter Anglijo. Je to otok Lundy, ki meri komaj 5 kv km In Je neodvisna državica zase. Bogati trgovec Harman je neomejeni gospodar otoka. Podlož-nikov Je v državici le 14, a kljub temu Ima otok lastne poštne znamke In svoj lastni denar. Harman poseda na otoku grad, ki je pozidan med dvema skalama. Zvezo med otokom in Anglijo oskr buje Harmanova jadrnica, ki pristaja na otoku vsako sredo. Otočani ne plačujejo nobenih davkov. Na otoku so le 4 ure in v cerkev gre 200 ljudi. Pritlikava državica se preživlja od turistov, ki jo posečajo ob poletnih mesecih. Papagajska bolezen. Najnovejši strah Amerikancev je takozvana papagajska bolezen. Da bi se ubranili te morilke, uničujejo poprej tolikanj pri-iubliene Daoagaje po kletkah in je za- branjen strogo uvoz ptiča i ž Južnu Amerike v Severno in v Evropo. Nemški profesor Hegler je objavil te dni glede papagajske bolezni ta-le opazovanja: V 2nanem nemškem pristaniškem mestu Hambug je bila pred kratkem družina, ki se je pečala z razprodajo ptičev in bolj izrednih živali. Ta familija je prejela iz Južne Amerike 3 papagaje, ki so dospeli v Hamburg bol ni. Teklo Jim je iz nosnic, kakor bi bili nahodni in trpeli so na driski. Koj po prihodu bolnih ptičev v trgovino ja zbolela in bila prepeljana v bolnico 30-letna hčerka Marija. V bolnici so opazovali na njej vročino 39—40 stopinj, mrzlico, glavobol, omotico, spreminje-vanje barve in plavkaste ustnice. Umr la je tekom par ur. Njen brat Pavel, star 27 let, ni bil nikdar poprej bolan, je prišel v bolnico z istimi znaki obolenja kakor njegova sestra. Po enem mesecu je ozdravil. Mati obeh je umrla 25. dan, ko je obolela na pravkar omenjenih znakih. Od papagajev sta poginila dva in le eden je ozdravil. Pri raztelesenju obeh na papagajski bolezni umrlih oseb in ptičev niso ugotovili nobenih notranjih znakov te bolezni. Istotako je pripeljal seboj v Hamburg iz Bahije v Južni Ameriki papagaja 50 ietnl trgovec. Par ur po izkrcanju ja umrl v bolnici v Hamburgu na znakih pagajska bolezen razlezla po celem se je po Južni Ameriki razširjena papagajska bolezen razširila po celem svetu in zahtevala že veliko smrtnih žrtev. Kaj da je vzrok te kužne bolezni, še ne ve nikdo. Toliko je gotovo, da je začela bolezen moriti ljudi, ako so ti prišli v dotiko s papagaji iz Južne Amerike. Priljubljenim ptičem, ki so romali do pred kratkem po celem svetu sedaj slaba prede, ker jih pokonča-vajo iz strahu pred naravnost kužno boleznijo, katere se boji celi svet. Meje živalskega življenja. Doslej Ja bilo splošno razširjeno mnenje, da doseže kit starost 500 let, v resnici pa komaj 40. Celo slon ne postane starejši, nego 70 let. Dejstvo, da te orjaške živali ne postanejo starejše nego človek, je brezdvomno dokazal vseučiliščni profesor Peacock iz Dundee. Ta profesor trdi, da doseže le orjaška želva starost 150 let, nadalje krap lahko živi poldrugo stoletje, beloglavi jastreb 118, orel 104 leta. Stoletniki med ptiči so še: papagaj, vrana, krokar in race v severnih krajih. Starost domačih živali je ta-le: pes 35, konj 40, krava 25, mačka 40, gos 30, lev in tiger 25, morski pes 100, jegulje 60, krokodil 40. Zlati zaklad pri »Peklenskih vratih*. V letih osvobodilne vojne ameriških Združenih držav (1776—83) se je potopila angleška ladja, ki je pripeljala v Ameriko plačilo za angleško vojsko v znesku 800.000 zlatih funtov šterlin-gov. Amerikanski kapitan Simon Lake, ki je izumil že veliko aparatov za dela pod morjem, se bo lotil dviga zgoraj omenjenega zlatega zaklada. Potopljena ladja bi se naj nahajala na dnu Long-Island zaliva. Že zadnja leta je našel kapitan v obsegu 8 kvadrat nih kilometrov Long Sund zaliva 30 potopljenih ladij. Na podlagi preiska-vania 30 ladij in zgodovine amerikan- ske osvobodilne vojne so ugotovili, da je zakladna ladja potopljena v najbolj ozkem delu reke East River v bližini Newyorka. Ako bo Amerika odklonila kapitanovo prošnjo za podporo pri dviganju, se bo lotil sam dela. Že pred 40 leti je amerikanski kapitan Jurij Tho-mas doznal, da je ladja z zlatom dosegla Newyork leta 1783, baš ob času, ko so se pripravljale angleške čete, da zapustijo Newyork. Ladja je prejela povelje, da se mora zateči v luko Con-necticut in tamkaj izplačati vojake. Ko se je hotela ladja pokoriti temu povelju, je zadela ob skalo ter se potopila pri »Peklenskih vratih«. O zlatem tovoru na ladji so znali le nekateri angleški višji častniki in še le po za Angleže nesrečno končani vojni so se začeli zanimati za potopljeno zlato. Kapitan Thomas je potrošil celo svoje pre moženje za iskanje zlata in umrl v bedi. Najnovejši iskalec Lake si obeta več uspeha nego njegov prednik, ker ima na razpolago najbolj moderna dvi galna in potapljaška sredstva. Poslužil se bo podmornice, ki bo opremljena z od njega izumljenimi potapljaškimi a-parati. Iz podmornice ven ne bodo ovirale potapljačev dolge cevi za dovod zraka, kakor se dogodi, ako mora potapljač v morje z ladje. Rokavica iz nojevega usnja. Orjaško fitico noja smo že opisovali v našem istu. Do pred leti so lovili ter preganjali noja radi peres, katere so nosile ženske za klobuki. Pokrivala z nojevimi peresi so iz mode in sedaj lovijo nedolžnega noja radi njegove kože, iz katere izdelujejo najmodernejše usnje fca ženske čevlje. Ženska moda je že v !drugič vzrok nojevih preganjanj. Suhi led. V Nemčiji so odkrili postopanje, da izdelujejo suhi led, kar je nekaj popolnoma novega. Suhi led je v velike kocke stisnjena ogljikova kisi* na, ki vsebuje 80 stopinj mrzlote. Pred nost suhega ledu pred naravnim je ta da se ne topi, ampak tekom 8 dni zgine kot kafra. Ta led se bo lahko pošiljal v zavojih po pošti. Ljubljenec »mokrih« senatorjev zopet prijet. Gospod Cassidy v Washing-tonu je med zakonodajalci, ki sede v senatu (zgornji zbornici Zedinjenih držav), dobro znana osebnost. Saj je izredno postrežljiv in vsakemu senator-skemu suhemu grlu rad pomaga s par požirki »tega hudega« — proti odškodnini sevecu». Vedno ga je najti okrog vladnega poslopja, in splošno se ga ne kliče z drugim imenom kakor »Mož z zelenim klobukom«. Večkrat ga je že policija prijela pri njegovem »dobro delnem« opravilu, a vedno se je še srečno izmazal. Zdaj ga je zopet zadela nesreča, da se nahaja pod policijskim nadzorstvom; to pot se bo pa težko iz vil, kajti našli so pri njem šest pajntov brinjevca. Žejni senatorji si bodo morali iskati kako drugo močo, dokler ne bo mož v zelenem klobuku zopet na Bvobodi. Čs je mož preveč zaspan. Skrajno nezadovoljna je postala s svojim možem Mrs. Lillian M. VVoida v Chikagu zaradi njegove večne zaspanosti, in je iz tega vzroka vložila tožbo na razporo-ko. Na sodnijl je potožila, da. kadar- i zobu ravi Z0D13 SARGOV J 267 koli so jih prišli obiskat njeni znanci, je njen mož vedno zadremal na stolu, ali jih je pa kar pustil in se spravil v posteljo. Enako je tudi vedno zaspal, iadar sta se kje nahajala na obisku. Pri vsem tem pa je možiček star še le 22 let. Tudi drugače, pravi žena, ni i-mela z njim nič prijetnega življenja. Zaročni prstan za njo je kupil na obroke. Prvi obrok 5 dolarjev je še sam plačal, druge obroke je pa morala ona sama poravnati. Podkurjena amerikanska reka. Leta 1776 je bila reka East River, ki teče skozi Newyork, v zimi tako debelo zamrznjena, da jo je prekoračila vojska s konji in topovi. Danes je to že davno izključeno. Ob reki je bogznaj koliko raznih tvornic, ki izlivajo vanjo vsako uro po 400.000 ton vroče vode. Radi tega dovoda tople vode se dvigne temperatura reke za 10 stopinj. Koliko zavžije Evropa. Največ kruha povprečno poje v Evropi Belgija. Vsak Belgijec poje povprečno 289 kg kruha na leto. Najmanj kruha v Evropi pa poje Švicar. Temu zadostuje letno 140 kg. Za Belgijcem pride na vrsto Francoz z 270 kg letno, potem Nizozemec z 227, Cehoslovak z 217, Španec z 20«, Zleclnl v mimm Korist Žalostna smrt boritelja za neodvisnost Irske V predvojnem ter medvojnem času se je po celem svetu veliko pisalo o neumornem boritelju za neodvisnost Irske Rogerju Casement. Vse svoje moči je posvetil cilju: domovino — katoliško Irsko iztrgati Angležem in jo ovenčati s krono svobode ter neodvisnosti. Radi borbe proti Angliji je moral pobegniti v Ameriko in od tamkaj se je prepeljal oktobra 1914 na Norveško v mesto Kristijanija. Odrekal je Angležem pravico do rekrutacije Ircev v svetovni borbi. Kakor hitro je zvedel angleški posla nik na Norveškem Findlay, kje je bu-ditelj Irske, se je lotil s podkupovanjem njegovega sluge Norvežana Cliri-stensena. Obljubil mu je najprej nagra de 5000 funtov šterlingov, ako pomaga svojemu gospodu iz življenja. Sluga se je delal skraja nagnjenega k izdajstvu, dasi je obveščal gospodarja o načrtih a1" eškega - poslanika, ki mu je zvišal Rus s 195, Italijan s 190, Anglež in Irec s 183 in Nemec s 171. Kar se tiče krompirja, ga pospravi največ Nemec, potem Belgijec, ki poje letno 449 kg krom pirja, Cehoslovak ga poje 384 kg In Francoz 295 kg. Čaja popije največ Anglež in sicer 4 in pol kg letno, najmanj pa Francoz, ki ga popije samo 400 gramov letno. Zahvala Dijaškega Podpornega dr«« štva. Ob priliki Velnar-Borkove poroke so se gostje spomnili Dijaškega pod pornega društva v Ljubljani, ki oskrbuje slovenske katoliške visokošplce i ceno hrano, in prispevali vsak po svojih močeh ter nabrali skupno 220 Din. Dijaško podporno društvo izreka za velikodušen čin darovalcem iskreno hvalo! 391 pri nakupu blaira ^jttufakturua trgovina M. E. S E P E C Maribor, Grafski irq St. 2 Priporoča sc Fopravek. V 11. številki »Slovenskega Go»< podarja« pri oglasu: Občni zbor Ljudske po« sojilnice v Celju se 7. točka pravilno glasil Volitev načelstva. — Ljudska posojilnica t Celju. krvavo nagrado od 5 na 10 tisoč funtot šterlingov. Ker je uvidel Irec, da na Norveškem ne bo stalno varen pred angleškimi morilci, se je zatekel v Nemčijo. Nemška podmornica ga je izkrcala aprila 1916 na irski obali. Dne 3. avgusta 1918 so ga obesili Angleži javno v Londonu kot veleizdajalca. Smrt bojevnika preti fašizmu. Leta 1924 je bil celi svet poln poročil o zagonetni smrti italijanskega socialističnega poslanca Matteotija. V parlamentu v Rimu je nameraval nastopiti z odkritji, ki bi bila škodovala fašizmu in ga onemogočila pred zunanjim svetom. Dne 10. junija 1924 je bil Matteoti odpeljan v avtomobilu in pet dni za tem so našli njegovo bogznaj kolikokrat zabodeno truplo ob cesti pri Bassano di Sutti. Ugotovili so prvotni javnosti prikrite morilce, ki so prejeli pred sodiščem le malenkostno kazen za zločin, ki je pripomogel fašizmu do trdnih tal. Eam je izginil poljski general Zagorski? Pred tremi leti so se sukala vsa čas-niSka poročila dolgo časa krog zago-petke z izginulim poljskim generalom fagorskim. Zagorski je pripadal med Bvetovno vojno avstrijskemu generalnemu štabu. Po končani vojni in po o-•novanju svobodne Poljske je prevzel iiaršal Pilsudski Zagorskega v poljsko . ojsko. Kakor znano, je bil današnji in brvotni gospodar Poljske Pilsudski ne saj časa potisnjen v politično ozadje. Leta 1926 se je zopet povspel na površje in tedaj se je drznil general Žagor-»ki, nastopiti proti njemu. Radi tega ga je pustil maršal zapreti v Wilni. Dne 6. avgusta 1927 bi ga naj bili prepeljali v Varšavo. V Wilni je stopil v Ipremstvu oficirjev v avtomobil s štev. JV 61-41. Od tedaj je izginila za njim »saka sled. Poljski socijalni demokratje so širili pred dobrim letom letake, na katerih Ie stalo črno na belem, da oni general Li bi naj bil vstopil v avto »W 6141«, bil Zagorski, ampak njemu za las podobni KowaIski. Zagorskega so oficirski pristaši Pil-Budskega zaprli v Varšavi v poslopje pegionarjev. Z mučenjem so hoteli izsiliti iz njega pismene dokaze, ki bi jsili maršala onemogočili kot zopetnega Prladarja Poljske, ker jim Zagorski ni tnaral izročiti zahtevanega, so ga u-ptrelili, ker mrtvi ne govorijo in ne izdajajo. Rje je carsko ruski general Kutiepow. V našem listu smo se že bavili z iz-frinutjem carsko ruskega generala Ku-tiepovva. Da osvežimo čitateljem spo-|nin na to osebnost, beležimo, da je bil Kutiepow ob koncu svetovne vojne pod polkovnik, ki je ohranil zvestobo carju. Pozneje se je boril v armadi Denin kina in Wrangl^ proti boljševikom. Z Umikom Wranglovcev s Krima je pri-bežal tudi on z drugimi ruskimi begunci v Evropo. Radi hrabrosti je po-Btal general in ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič ga je imenoval za voditelja oborožene ruske begunske sile proti sovjetom. Kutiepow je bila ona tajna moč, ki je organizirala v Rusiji upore proti sovjetskim mogočnjakom. Baje je nameraval odstraniti sedajne-ga diktatorja Rusije Stalina. General Je bil ona močna osebnost, ki bi bila lahko postala za sovjete usodepolna in radi tega je morala izginiti. Dne 26. januarja 1930 ob 10. uri dopoldne je vstopil general v Parizu v eivkasto pobarvani avto, kateremu je sledil drugi rdeč avtomobil. Od tedaj }<• izginila o generalu vsaka sled. Razpisana je nagrada 1 milijon frankov onrmu, ki bi izsledil zločince, a doslej Je še ni postal deležen nikdo. Francoska policija je resnega mnenja, da so odpeljali člani ruske sovjetske tajne policije generala do morske obali, kjer je že čakala nanj ruska ladja. Trcpeljali so na na Rusko sovje-tom v roke, ki so skušali iz njega izsiliti vse nadaljne načrte ruskih izseljencev proti boljševikom. General se je gotovo ustavljal izdajstvu in radi te- ga so uporabili napram njemu Stalinov recept: mrtvi molčijo! Našteti vzgledi zločinov v državno korist izvirajo iz novejših časov in jih smo podali za vzgled, kakih sredstev se poslužujejo večkrat mogočnjaki, da se iznebijo za vedno jim neljubih osebnosti. * Grozotieisfva rushih sovfclov. Kaj je cilj preklenščakov v človeški podobi, ki so se polastili vodstva sovjetske Rusije? Uničenje vsake vere. Laž in prevara sta tem trinogom vera. Kakor z verskim uprašanjem je tudi z moralnim. Kar pripovedujejo poznavalci o ruski nemorali, spominja na So domo ter Gomoro. Otroci zločinci — je v današnji Rusiji nekaj vsakdanjega ter samoobsebi razumljivega. Pri vsakem preganjanju kristjanov gre najprej proti duhovščini. Profesor Megunoff (Rus) piše: »Duhovnikom (v sovjetski Rusiji) so potisnili na glavo Krono iz bodeče žice. V Tzaritzinu in Karnihinu so jim sežagali kosti, v Pol-tovi in Kamenchuku so nataknili duhovnike na kolce. V Poltovi, kjer je vladala ter gospodarila navadna vla-čuga, so nabodli na kole en dan 18 menihov. Grozna usoda jo doletela metro polita Benjamina v Leningradu. Radi njegovega svetega življenja ga je častila ter spoštovala cela Rusija. Odposlan ci čeke (tajne policije) so ga privedli pred revolucijonarno sodišče. Predsednik ga je nagovoril z besedami: »Obtoženi, podaj svojo zadnjo izjavo!« — Metropolit se je dvignil, kakor poročajo očividci, z dostojanstvom brez razburjenja. V dvorani je vladala tišina. »Jaz sem zvest sin svojega naroda«, je začel metropolit, »jaz ga ljubim in sem ga ljubil vedno. Srečen sem, da mi je (narod) odgovoril na ljubezen.« Sodniki so bili ganjeni radi skromnosti in samozatajevanja starčka. Predsednik ga je pozval, naj se brani ter zagovarja. Nato je odgovoril obtoženi;>Kar se mene tiče, ne vem za sodbo; ni mi .znano, ali se bo glasila na smrt ali življenje. Cisto neodvisno od vaše sodbe obračam oči v nebo. Jaz se bom pokrižal (kar je tudi storil) in je rekel: Bodi Bog zahvaljen za vse, kar bo prišlo.« Teh par stavkov je napravilo na zbrane najglobokejši utis. Čeka se ni drznila, obsoditi častitljivega starčka. Samo so sklenili, da ga prepeljejo v Moskvo. V resnici je pa bil par dni za tem v bližini Leningrada ustreljen od sov. jetskih vojakov. Na enak način kakor metropolit Benjamin je bilo tekom nekaj let v Rusiji umorjenih 20 škofov in 700 duhovnikov. Po največ so Jih mučili nepopisno grozno. Nadškofa iz Perma so živega sežgali, poprej so ga oslepili. Škofa iz Belgoro-da so zadušili v kotlu vrelega lima. Enega škofa so obesili pred altarjem njegove cerkve. Veliko duhovnikov so križali. V Tscherdinu so napodili v rusko zimo brez obleke duhovnika. Polivali so ga tako dolgo z vodo, da se je spremenil v ledeni steber. Grozovitosti tekom tokratnega preganjanja na Ruskem so tako mnogoštevilne ter grozne, da so v največ slučajih mnogo hujše nego so bile v prvih stoletjih krščanstva pod rimskimi cesarji. Tudi v Rusiji se je udejstvilo, da so ravno mučeniki najboljši pomagači za neomajenost vere. Leta 1922 so ustavili sovjeti krvava preganjanja, ki so bila v glavnem naperjena proti duhovščini. S tem niso bili strašni pokolji duhovščine končani, ampak se niso u-pali svečenikov javno obsojati na smrt. Duhovnike so začeli od leta 1922 naprej zapirati in jih pošiljati v pregnanstvo in to ne po izrečeni sodbi, ampak pod pretvezo, da je to le upravna potreba. Radi tega je ostala usoda ječe in prognanstva, ki je zadela toliko duhovnikov, da danes javnosti prikrita. Poleg tega so odvzeli sovjeti cerk- BBBBBBBBBeaBHGSaaaBBBBBBBBaBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBg - tt NOVO! MAI ?AW KI MIC NOVO i hoj ioiai Molitvenih za mladeniče, s posebnim nanhom za vojahe. Obseg 230 strani. Cena IS Bin z rdečo obrezo in 20 Din, > zlato obrezo. Po pošti 2 Din vež. Dobi se v TISKARNI SV. CIRILA V MARIRORU, — Koroška cesta 3 in v podružnici Aleksandrova cesta 0. — Za fante, posebno za vojake, dozdaj še nimamo posebnega molitvenika. Zato nam B je »MOJ TOVARIŠ« ravno prav prišel. V kratkih pa jedrnatih besedah imaš tu na prvih 40 straneh lepe stanovske nauke za mladeniče. Na naslednjih 25 straneh pa je napisal iz lastne skušnje bivši konjeniški podčastnik res zlate nauke za B vojake. Drugi del obsega razne pobožnosti in molitve s posebnim ozirom na mladeniče. Slovenski vojak piše o tem molitveniku: »Takoj sem segel po lični knji- jj žici in moje pričakovanje ni bilo varano. Kako krasen tisk! In oblika, kako B ljubka! Ta molitvenik se bo prav dobro prifegel ozkim žepom naših fantov in vojakov. Marsikateri izmed njih se bo potrkal po prsih in rekel: Tu je »MOJ TOVARIŠ«, moj kamerad, ki gre z menoj k vojakom! Mladeniči! To knjigo si J kupimo vsi! Fantje! Brez «MOJEGA TOVARIŠA« ne pridite k vojakom! »MOJ a TOVARIŠ« naj spremlja povsod vsakega fanta, vsakega vojaka! Dobre matere in 0 ai ljubke sestrice! Kupite »MOJEGA TOVARIŠA« svojim sinovom in bratom, ki odhajajo k vojakom, pošljite ga pa tudi svojim sinovom in bratom, ki so še pri vojakih!« ® £cssBBZRi3BsisRniS2!sazES2B&9iaa!ia3aanaaiSBaaaEBaBiiBS vam in samostanom vse premoženje. Po naročilu vlade so bile zaplenjene vse svete podobe ter svete posode. Izkupiček za cerkveno premoženje •o sovjetski mogočneži zapravili v ino-iemstvu. Danes je v Rusiji toliko tisoč cerkev brez duhovnikov, toiiko tisoč občin brez dušnih pastirjev. Ni torej čudno, ako se pripravljajo sedaj sovje-ti, da bi dokončali še zadnje grozote nad cerkvijo v Rusiji in njenimi služabniki. M prosfaka üo generala in ¥ ^#§mrfno leCo. Jožef Klems Je rojen iz prav revne todbine v nemškem mestu Dtisseldorf leta 1890. Imel je veselje do vojaštva, a je pobegnil iz pruske vojske I. 1913 Iz mesta Metz, kjer je služil pri pešpolku. Iz Nemčije je pribežal v Francijo, kjer te je upisal v tujsko legijo. Leta 1919 se je začel upor Abd el Krima v Maroku ob obali Južne Afrike proti Špancem ter Francozom, ki je trajal nekaj let. Francozi so poslali proti upornikom tujske legije in med iegijonarji je bil tudi Nemec Klems. L. 1922 je pribežal iz francoske legije k četam marokanskega junaka Abd el Krima. Vodja upora je sprejel skraja pribežnika z največjo nezaupljivostjo. Be le tedaj, ko je uvidel, da misli Nemec resno s pobegom, mu je zaupal. Med uporniki je postal nadarjeni legi-Jonar: zunanji minister, šef generalnega štaba in vodja poročevalske službe, za inozemsko časopisje. Vodil je državno dopisovanje v francoskem in angleškem jeziku, kupoval za upornike utihotapljeno orožje, organiziral topništvo in pustil izdelati karte za celotno uporno ozemlje. Sestavljal je letake ter knjižice, v katerih je pozival francoske legijonarje nemške narodnosti, haj dezertirajo po njegovem vzgledu k biarokanskemu Andreju Hoferju - Abd el Krimu. Njegovi pozivi so rodili precejšen uspeh. Abd el Krim je podaril svojemu ministru in vrhovnemu generalu lepo vilo ob morski obali ter mu dovolil več žen. Nemec se je uživel tolikanj v novo ulogo, da je postal moha-medanec ln prevzel ime: Caid ben Hadj. Ko se je Francozom ter Spancem le vendar posrečilo, da so po letih najlju- tejših bojev s premočjo in modernim orožjem ukrotili upor v Maroku in zajeli Abd el Krima, je njegova desna roka Klems ušel v hribe. Še le francoskemu kapitanu, ki je poznal Klemsa izza legijonarskega službovanja, se je posrečilo, da ga je pregovoril z laži-ob-ljubami, da je zapustil skrivališče in se podal k Francozom. Kakor hitro je bil v francoskih rokah, so ga postavili pred vojno sodišče. Klems se je skliceval, da je maročanski državljan in da nima Francija z njim nobenega opravka, a kljub tem protestom so ga obsodili kot dezerterja na smrt. V ječi se je spomnil na svojo mater v Nemčiji. Pisal jej je in jo prosil, naj mu pošlje par copat, nekaj žepilih robcev in pisalni papir. Mati je storila za sina še mnogo več. Pustila je sestaviti prošnjo za pomilostitev, katero je predal nemški poslanik v Parizu predsedniku francoske republike. Prezident je bivšega prostaka ter generala pomilo-stil na dosmrtno ječo v francoski kazenski koloniji Guayana ob obali Južne Amerike. Te dni je bil Klems z drugimi kaznjenci prepeljan na ladji na strašni Hudičev otok v Guayani, kjer je umrlo grozne smrti že bogznaj koliko obsojenih višjih francoskih oficirjev in političnih kaznjencev. Zelo Je bil pijan. Jurček se Je tako napil, da je obležal na cesti. Prišel Je postopač in mu ukradel čevlje. Prišel je sosed z vozom po cesti: »Umakni se, Jurček!« — Jurček se je zbudil, poti-pal se po nogah in odvrnil: »L« dalje pelji, jaz sem obut, te bose noge pa i-tak niso moje!« @©$p«Mlar§f!a obvestita. Kolje za vinograde ln za sadno drevje, kakor vsake vrste rszan les prodaja aU zamenja ta dobro vino Franjo Gnllšek, Maribor, Razla-gova ulica 25. 3gj »Flugs« kose s kosirjem I. VIDEMSRK, MARIBOR, Koroščeva cesta 38. ng Čemu sa zemlja negaje? Da zamore v zemljo zrak, ki je potreben k korist-nemu razpoloženju zemlje in k vzni« kanju semena, dalje zahtevajo rastii. ne vlago, ki omogočuje močne koreni« ne in čvrsto steblo. Z negovanjem se tu di voda v zemlji potrebno in enakomerno razdeli. Razen tega se z negovanjem zemlje uničuje plevel, zaeno se pokončujejo tudi razni škodljivci rastlin ali njihov zarod, dalje se pomaga s tem koreninam do širšega ra.j-vitka po zemlji. Plevel jo veliki škodljivec njive. Oq krade rastlinam hrano, prostor in v«* do, se ovija krog steblic, katere potem poležejo, prenaša na rastline mnogo* Vrstne svoje bolezni, se jadrno razkoš! ter kvari zemljo in njeno rodovitnost. Obstoj se mu prepreči s sejanjem izči-ščenega zrna, z izvrševanjem okopava-nja in pletve ob pravem času, s poko* šenjem ob času ko cveti, sploh z nego« vanjem okopanin. Pravila o krmljenja kasij. V prvem letu morajo dobivati žrebeta dobro in izdatno krmo, kajti ta čas pridobe n* teži In rasti toliko, kakor pozneje vsa leta skupaj. Kar se ta čas zanemari, ne nadomesti se pozneje tako z lahkoto* Radi tega pazimo na pogostne in pravilne porcije ter na pravilno polaganje istih. Navedeno prihaja v poštev osobito pri žrebetih. Konjski želode^ je v primeru z velikostjo cele živali —i majhen. Konje krmimo izdatno ne samo ob času, ko se od njih zahteva mna go moči, nego privoščimo jim že tudi pred tem. Zakaj pred težko ali nagli DR. O. ILAUNIG: 13 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. ' »Grof Erazem Tatenbah, kaj ste vi danes?« »Nič, dunajski sluga,« odvrne Tatenbah Ičratko. »In to hočete ostati. Ali hočete, da vas napravijo ne samo za slugo, ampak tudi za sužnja, ki bo klonil svoj ponosni tilnik pred izmozganimi dvorjani?« »O, grofica Zrinjska, kaj mislite o meni?« »Ponosnega sem si slikala grofa Tatenbaha, ki se zaveda svoje moči. Po rodu in premoženju Je najveljavnejši na Štajerskem, toda noče se zavedati tega, noče razumeti, kako bi postal še močnejši, neodvisen, svoboden, sam svoj vladar.« »Kaj, sam svoj vladar,« vzklikne Tatenbah ter se dvigne s sedeža in prime za desnico grofice, ki mu jo je prepustila. »Da, neodvisen vladar, vojvoda štajerski, kateremu bi se klanjali drugi nemški piemenitaši kot kralju slovenskih pokrajin.« »Kaj vojvoda, vladar Slovenije?« »Da, vladar velikega ozemlja in vladar srcu, ki čuti za svobodnega vojvoda to, česar on ne sluti.« »Kaj, kneginja, ali je rea? Ali smem upati? Ali smem izreči besedo, da vračate moja tajna čustva, ki jih gojim že toliko časa v svojem srcu? O, recite kneginja, da me ljubite!« »Da, Tatenbah, moje srce Je vale, a vaše le, če ste tudi junak, ker le junaku žrtvujem svojo ljubezen.« »Kako srečen sem! Neskončno srečen, ko slišim te besede,« vzklikne vzhičeno grof Tatenbah, pade na kolena pred grofico ter Jo objame okoli kolen. »Tvoj za vedno, grofica Zrinjska, ti duša moje duše, za te storim vse.« V tem trenutku 6e slifiijo koraki; hitro se dvigne grof ter se vsede v naslonjač, grofica pa se zopet vrne k oknu. V sobo sta stopila grof Zrinjski ln Franko-pan. Prvi je razgrnil pergament ter ga položil pred Tatenbaha, ki je gledal kakor omamljen, ko mu je Zrinjski prečital vsebino cele pogodbe z grofom Wesselenyjem in Nadasdyjem. »Ali še dvomiš.« vpraša Krof Zrinjski kratko. Leps fisliovins za trgovce, obrfc nike, urade, kako« tudi večbarvne r«a zglednice, barvo, tiske in druge ▼ svojo široko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici izvršuj e hitro, solidno ia po najnižjih cenak Tiskarna sp. Cirila v Mariboru mmmammBtsmm Koroški c. S Čekov, račun štev. io.6oa Telefon iaterurb. št. 2ii$ vožnjo se ne sme dati konju obilice krme. Konj prebavlja naglo. Kar mu v jutro položiš, prebavi do večera, kar mu daš zvečer, to torej najuspešnejše učinkuje na širitev njegovega hrbta in na krepkost njegovih mišic. Daj mu to rej najboljše in največ krme zvečer po delu. Če mu nasuješ zrna pred težkim delom, ga prebavi le polovično. Čim bolj za hitro delo konja rabiš, tim lag-lje prebavljivo hrano mu daj. Glavno krmilo konj za ježo ali koleselj je o-ves. Voznim konjem gre koruza in dosti sena, detelja ali nekateri tovorniški odpadki. Kot izdatna vrsta konjskih krmil pridejo v poštev tudi: konjski bob, kolači iz leče, stebla mlade korale in posušen pivovarski slad. Tudi pri konjih žlahtnejših vrst je mogoče oves s temi cenejšimi krmili nadome-»titi. Zeleno krmo pokladaj konju vsi-kdar pred ovsom ali koruzo in je ne mešaj z zrnom. Ako konj po ovsu popije veliko vode, tedaj bi zrna zadostno ne prebavil, kar pa bi bila škoda. Ako imajo konji zdrave zobe, tedaj se jih umetno ne sme krmiti, imelo bi to škodljive posledice. Konje s takšnimi le dobrimi zobi se odsvetuje tudi krmiti jih z zmočeno, sparjeno in kuhano krmo ali s šrotanim ovsom. Pomcč hmeljarjem zaradi krize! V petek in soboto dne 14. in dne 15. t. m. itn se v Beogradu mudila g. Steblovnik iz Šmartna ob Paki in g. Senica iz Žalca kot zastopnika Zadružne zveze v Ce lju in v Ljubljani in kot odposlanca hmeljarjev iz Savinjske doline v svrho Intervencije zaradi državne pomoči hmeljarjem v dravski banovini. Obiskala sta razna ministrstva in merodaj ne kroge, kjer sta predložila tozadevne epomenice, priporočene tudi od Glavnega zadružnega saveza v Beogradu. Pomoč se je obljubila. Ljutomer. Tukajšnja podružnica Kmetijske družbe priredi krožek poučnih gospodarskih predavanj s filmom, In sicer bodo po tem-le sporedu: Dne 23. marca po rani službi božji v Verže-ju, dvorana pri Iledžetu, popoldne iste pa dne na Cvenu, pri pošti; dne 24. t. m. ob 16. uri v Cezanjevcih, umetni mlin Ribič, In dne 25. marca, to je na praznik Marije Device, ob 9. url v Ljutomeru, Sokolski dom. Najnovejše ve-lezanimive filme o obdelovanju zemlje v najnaprednejših kmetskih deželah bode predvajal šef Agrikulturno*-kemičnega urada iz Zagreba g. Pučnik Želeti je, da se kmetovalci v lastnem interesu udeleže teh predavanj v obilnem številu! Kriza Beograd, 10. 3. 1930. V nedeljo, dne 9. t. m. se je vršil v Beogradu drugi kongres jugoslovanskih vinogradnikov, ki je privedel iz cele države nad 4000 ljudi, dokaz, kako nujno je to vprašanje. Strokovni referati so ugotovili, da se obdelovanje vinogradov več ne izplača zaradi slabih prodajnih cen vina in grozdja in da je v sedanjih razmerah izključena vsaka rentabilnost vinogradništva. Dočim pa se n. pr. podpirajo fabrike piva, ki zaposlujejo jedva 10.000 ljudi, z malimi trošarinami, je vsaki liter vina obremenjen z 2 do 2.50 Din, vkljub temu, da živi od te gospodarske panoge na milijone vinogradnikov in delavcev na zemlji, ki je za vsako drugo gospodarstvo skoraj nesposobno. Visoke carine in transportne težkoče uplivajo na niz ke cene vina, kakor tudi dejstvo, da so se vsled povojnih razmer nasadile ponekod direktno rodeče trte (šmarnica, delavara itd.) na zemlji, ki je prej rodila v obilni meri žito in koruzo. Ta kvalitetno slaba vina kvarijo sedaj cene dobrih, v hribovitih in smnJh legah pridelanih vin, ter otežkočujoje živ-ljenske pogoje onim vinogradnikom, ki so že stoletja gojili vinsko trto. V začetku kongresa se je Nj. Velič. kralju poslala navdušeno sprejeta u-danostna brzojavka. Predsedoval je vinogradnik g. Vlado Savič iz Sremske Kamenice. Iz Slovenije je bilo precej delegatov, med katenmi smo opazili: bivšega ministra Ivana Vesenjaka, biv šega poslanca Josipa Nemaniča, ravnatelja Kmetijske družbe Inž. Laha, ravnatelja Rudla od Sadjarske zadruge v Mariboru in Roberta Košarja od Osrednje vinarske zadruge istotam. Nato so sledili razni referati, ki so se sukali okrog vprašanj: kako povečati izvoz vina in grozdja v inozemstvo in kako dvigniti potrošnjo vina in grozdja v domači državi, da se reši vin ska kriza, ki je nastala vsled novih razmer. Ako vinogradništvo ne bo našlo pomoči, bo sledilo — hmeljarstvu; Soglasno sprejeto resolucije so bile od-vseh teh razprav. Resolucija Vinogradniki iz vse države, zbran! na kongresu v Beogradu, so soglasno ugotovili, da so radi slabe prodaje vinskih produktov cene grozdja in vina teko padle, d h je izključena vsaka ren tabilnost vinogradništva. V zvezi s tem, da je trošarina na vino, ki znaša danes okrog 125 odstotkov vrednosti, nevzdržna, smatra kongres visoko trošarino, kakor tudi način, kako se pobira, za enega glavnih vzrokov današnjih nizkih cen vina Kongres vinograd nikov ugotavlja, da je gospodarsko sta nje naših vinogradnikov v vsej državi radi nizkih cen in radi nemožnosti odprodaje vina naravnost brezupno. Da bi se težko stanje naših vinogradnikov vsaj malo ublažilo, je kongres mnenja, da bi bilo nujno ukreniti sledeče korake: 1. Državna trošarina na vino, kakor tudi banovinske in občinske doklade bi se morale fiksirati na znesek 1 Din na liter in sicer na vina v sodih ter tudi na vina v steklenicah. Občinam se naj izjemno dovoli, pobirati višje občinske trošarine na šampanjec in destilirana vina. 2. Trošarina naj se plačuje v krajih neposrednega konsuma, tako da bi se prevoznina iz kraja v kraj ne obremenjevala s trošarino. Pobiranje državne N? M B — S u tu O trn K B &1;S >0 k j; i n C O _ c.' C 01 a d U — g C C -M lisi > O g g. S S-.* i ® S-ŠKO .¡2. o 9 * Pi s O •v - & 1 3. J 0 o -a o a c U ® ."H «Z, •»■S a'J Ss.s^M ® a . ^ S/s g W & I c9 ® j- ? * g1.»« 19 .S, J; — C I* CJ o C rt. i- "S S a jsS ž ca »Da; verjamem, nimam nobenih pomislekov več, daj sem pogodbo, da jo podpišem ter da vstopim na mesto umrlega Frana Wesselenyja, da izpolnim to, kar je obljubil on.« »To so možate besede,« reče Frankopan ves razvnet, »grof Tatenbah, sedaj se ti odpira pot do slave, gledam te velikega, močnega.« »In slavnega,« pripomni grofica Zrinjska in pogleda grofa Tatenbaha s pogledom, ki je izrazil vse, kar je čutila tedaj njena duša. »Tu je pogodba,« reče grof Zrinjski, »sestavil sem jo tako kakor druge — tu je pero.« Grof Tatanbah seže hlastno po velikem gosjem peresu, ga pomoči v črnilo in dvigne še enkrat svoj pogled h grofici. Ta se mu ljubko nasmehne, tako vabljivo, tako obetajoče . .. Za hip mu zastoji roka, ko že hoče podpisati; neki tajni glas mu zašepeče: Odloži pero — tvoja poguba bo. V tem trenutku pa stopi grofica Zrinjska čisto blizu njega. On začuti njen dih, neka tajna omamljiva moč gre od nje. Čisto ga prevzame njena misel in njena volja; zdi se mu, kakor bi slišal glas: »Tatenbah, podpiši, vojvoda postaneš, neizmerna liubezen te čaka.« In kakor bi šinila neka neznana sila v njegove mišice, je stisnil trdno pero, ga nastavil na razgrnjeni pergament in s krepkimi potezami zapisal: Ivan Erazem grof Tatenbah. Čutilo se je, kako je drsalo pero po papirju, nato je nastala trenutna tišina. Grof Tatenbah je odložil pero. Ko je dvignil oči, ga je zadel goreč pogled grofice Zrinjske kakor bi hotela reči: »Moj si sedaj, moj junak.« Zunaj Je nastal silen piš, da so pokali hrasti, zamolklo grmenje je postajalo vedno bolj močno, luči na srebrnem lestencu so nemirno plapolale. »Tedaj, grof Tatenbah, hvala ti, da si mi zaupal,« reče Peter Zrinjski, vzame listino v roke ter nadaljuje: »Da pa veš, kaj si podpisal, poslušaj: Jaz Ivan Erazem grof Tatenbah in Reinstein-ski, potrjujem z lastnoročnim podpisom sveto prisego, da hočem biti grofu Petru Zrinjskemu do zadnjega diha zvest in stanoviten, da hočem pospeševati njegove namere na vse možne načine, z besedo in dejanjem ter da ga nikdar nočem zapustiti, tako v sreči kakor tudi v nesreči, tudi če bi bilo treba žrtvovati živlienie.« In banske trošarine naj se da v najem občinam. 3. Občinam naj se prepove maksimirane trošarine povečevati z raznimi dokladami, kakor z dokladami na u-voz, na tlakovanje cest t»r drugimi •ličnimi. 4. Prepove naj se prodajanje vinskih destilatov, drozgovca ter fabrikacije vseh sadnih žganj z uporabo špirita. 4. Omogoči naj se destilacija slabih In pokvarjenih vin ter se naj tozadevna trošarina zniža. 6. Da državne, banske in občinsko trošarine obremene vse umetno izdelane brezalkoholne pijače v isti višini kakor vino. 7. Da se vino pri transportu smatra za brzovozno blago. 8. Takoj naj se ukinejo carine na uvoz vinogradniških potrebščin. 9. Da se s povoljnimi trgovskimi pogodbami olajša izvoz vina in da se spremeni sistem naše trgovinske politike, ki bazira na kvazuli največjih ugodnosti ter da se sklene trgovinska pogodba z Avstrijo in Čehoslovaško in se pri tem doseže večji kontingent za Izvoz vina v te države. 10. Potrebno je, da se Izvozna premija ra vino zviša od 40 na 100 Din. 11. Da se ugodnosti za izvoz vina raz-lirijo tudi na vinski mošt. 12. Da se uvede izvozna premija 60 Din na 100 kg za izvoz grozdja. 13. Da se v vseh potrošnih središčih našega vina v inozemstvu ustanovijo državne kleti za reklamo našega vina. 14. Da se dovoli kreditiranje carin pri uvozu sodov iz Inozemstva. 15. Da se z ozirom na pasivnost vinogradništva zmanjša davek na čisti do-dohodek vinogradov. 16. Da se od 1. januarja 1931 v krajih, kjer do sedaj obstojajo vinogradi, prepove sajenje novih vinogradov. 17. Da se čimpreje in čim ostreje Izvede očiščenje naši vinogradov od fimarnice. 18. Da se čimpreje uzakoni nov vinski zakon, ki naj določi: a) ustanovitev vinogradniških šol v vsaki banovini, b) zadružno organiziranje vinogradnikov, c) podpiranje obstoječih vinograd-nih zadrug, d) da se v zvezi s tem podpirajo tudi one zadruge, ki pridelujejo grozdje v brezalkoholne pijače. 19. Da naj v bodoče pri sklepanju trgovinskih pogodb sodelujejo tudi vinogradniški strokovnjaki. Te soglasno sprejete resolucije so skoraj v vseh točkah velevažnega pomena tudi za Dravsko banovino, ki nima nikjer zemlje, ki bi se dala v kratkem času uporabljati za druge kulture. V Sloveniji so izgube vinogradništva največje. Ako se je n. pr. ugotovilo, da znaša izguba vinogradnikov vsled povišanja obdelovalnih stroškov in padanje vinskih cen pri vsakem hektolitru pri kvantitativno dobri letini 1928 v brodskih vinogradih 93, v zagrebških 110, v hrvatskih In zagorskih 105, v Dalmaciji 114 in v vojvodinskih 80 do 90 Din, potem moramo reči, da znašajo izgube v dravski banovini okrog 200 do 250 Din pri hektolitru, ker so se naše vinske cene že skoraj prilagodile cenam južnih vin ln je pridelek vsled alpskega značaja naših krajev za polovico manjši. Na kongresu vinogradnikov se Je polagala velika pažnja na ustanovitev vinarskih zadrug, katere organizacije bi se morale tudi v Sloveniji še izpopolniti, čeprav so nekatere že združene na primer na Štajerskem v Osrednji vinarski zadrugi. V Mariboru se je ustanovila tudi že izvozna zadruga za Jugoslavijo, ki si je nabavila ▼ bližini Gradca veliko lastno klet in že začela obratovati. Morda bo ona kot najbliž-nja izhodna točka za severni trg postala velevažen faktor za Izvoz Jugoslovanskih vin ln bi JI bilo potrebno dati Izdatnih državnih podpor, dočlm je dosedaj uživala pomoč le od domačih denarnih krogov, potom Zadružne zveze v LJubljani. K stvari Je govoril tudi vladni zastopnik, pomočnik finančnega ministra dr. Fran Gospodnetlč, kojega važna Izvajanja prinesemo prihodnjič. Hcslo drevesa drevesce. V vsakem tudi še tako dobro oskrbovanem sadonosniku začnejo po letih izumirati starejša drevesa iz različnih razlogov. Žlahtnejše sorte so občutljive mnogo bolj za elementarne nezgode, ki uničijo tu ali tam kakšno drevo. Skoraj večina dreves v sadonosniku je bila posajena postopnjema in tako začnejo starejša drevesa izumirati, do-čim so mlajša še v najboljši dobi. Škoda se nam zdi pustiti prazno mesto, kjer smo drevo izkopali. Vsak kme tovalec le z malimi izjemami posadi na izkopano mesto zopet mlado drevesce brez pravega preudarka. Dragi prijatelji Poglejva si čez 15 let ona drevesca, ki so bila podsajena pod krone starejših dreves. Opaziti moreš le stare krevlje s par visokimi vejami, ki so po večini spodaj gole, le na vrhu se nahaja venček rodnih vejic. Slab vtis si dobil, kaj ne? Nehote ti pride iz ust kritična opazka glede na drevesničarja, sorto in drugo, samo sadjar je nedolžen. Mlado drevesce tudi ljubi solnce, ki mu ga pa pod starejšim drevjem prf manjkuje; zato sili kvišku le z neka« terimi vejami, dočim se spodnje posu« še. Iste slučaje sem opazil pri drevju, sajenem za visokimi zidovi (na severni Strani). Bilo Je pred par leti. Podrl sem sedem starih Jablan, ker niso prinašale skoraj nobene koristi. Ker se nahaja sadonosnik v brežinastl legi, sem se od ločil, da posadim na njih mesto sorto »Štajerski moSanckar«, ki se v tem o-kolišu najbolje sponaša. Zemlja pod Izkopanimi drevesi Je bila docela iz-vlečena ln niti najmanjšega sledu o humusu ni bilo v njej. Kako bi tudi bilo? Saj so črpala Izkopana drevesa skozi vso življenjsko dobo (60 let) hra- —■ no iz nje, ne da bi se kaj gnojilo. Izkopal sem veliko Jamo (okroglo 2 m premer), polovico Jame sem napolnil spo* mladi z dopeljano dobro zemljo, drugo polovico pa neposredno pred sajenjem z dobro razkrojenim kompostom. Še kolobar sem napravil iz izkopane zem- Resno, svečano so zvenele te besede grofa Zrinjskega po dvorani. Zdajci se zasliši silen piš, svetel blisk, močen, rezek pok strele, da so zatrepetale luči in se Je stresel cel grad. Dolgo je odmeval grom ter se zgubljal i močnimi sunki polagoma v daljino. Grof Tatenbah Je postal smrtno bled. »Bog nam je priča, da je stvar pravična,« Je prekinil tišino grof Frankopan, »potrdil Je to ravnokar s svetlim znakom svoje moči.« »Tako je,« je pripomnila grofica Zrinjska, stopila h grofu Tatenbahu ter mu srčno stisnila roko. Začutil je, kakor bi mu šla od nje poživljajoča moč skozi njegovo telo — postal Je zopet rdeč v obrazu. »Vaš sem in vaš ostanem,« je vzkliknil grof Tatenbah, se dvignil ter podal Zrinjskemu ln Frankopanu desnico, ki sta jo krepko stisnila. Na okno so udarile velike kaplje dežja, hrasti so pokali pod silo viharja, ki je pridrvel od eapada, svetli bliski so razsvetljevali temno noč, katerim je vsakokrat sledilo močno grmenje. Tako je bilo v noči 11. septembra leta 1667. Usoda grofa Erazma Tatenbaha se je s tem odločila. III. Na cesarskem dvoru. Nisi kralj po boljl volji In maziljen ■ svetim oljem? Nimaš li ti sam pravic« Vladati, ukazovati? Aškero. V veliki dvoran! cesarske palače Je sedel na predvečer praznika sv. Leopolda v pozlačenem naslonjaču bled mož z izrazitim obrazom, katerega spodnje ustnice so bile nekoliko podaljšane. Imel je črnosvilnat, do polovice tankih stegen segajoč plašč, kratek, črn In z zlatom pretkani jopič, pod koleni zvezane hlače s precej velikimi čipkami, na nogah pa Je nosil fine čevlje, v katere so bile zgoraj vdelane cvetlice iz temne svile. Izpod plašča je gledal kratek španski meč, na temnožametastem stolu je ležal klobuk, na treh krajih nekoliko zavihan, okrašen s peresi, ki so se gibala proti robovom. Okoli vrata je imel črn trak, na katerem je bilo pritrjeno zlato runo. Ta mož je bil rimsko-nemški cesar Leopold I. v domači obleki, danes ves drueačen. neeo ie bil Kari Mag IV. z vezeh izšel I „Med JezKl" ie naslov IV. zvezka Earl Mayevih spisov. Nad vse zanimivi dogodki se odigravajo tam na daljnem Ju-trovem. S tem Je zaključena zbirka štirih zvezkov »KRIŽEM PO JUTROVEM«, ki so vezani v knjigo. Vezani vsi i zvezki staneio 65 Din, celo platno 70 Din. Naroča se posamezne zvezke ket tudi lepo vezano zbirko pri lishanil sy. Ctril® v Maribora lje, ki se Je vsled rednega okapanja Se 'znatno izboljšala. Travi nikoli pustiti, j da bi se pod drevescem mogla razvija-| ti; zakaj ona mu krade hrano in vodo, ' ki je baš v brežinastih legah tako velike važnosti za drevo. Jeseni sem jim pognojil z apnenim dušikom, spomla-idi sem potrosil ves kolobar z lesnim pepelom in superfosfatom (na eno drevesce 30 dkg apnenega duSika in isto ''množino superfosfata). Lansko spo-imlad sem jim pognojil z gnojnico (razredčeno 1:1, 20 1 na drevo). Par kolobarjev sem pokril tudi s travo, kar je Jako ugodno vplivalo na rahlost zemlje. Opazoval sem tudi sosede, ki so za-sajali na isti način, so pa seveda pozabili, da je treba drevescem posebno j v takšnih slučajih kaj dati, zato pa I-majo danes starikave sirote, ki komaj životarijo. j Tak način posajanja je umesten le i tam, kjer stoje drevesa v primerni raz ! dalji (v vrste 10, vrste pa 15 m nara-Izen), pa tudi brežinaste solnčne lege «o primerne za ta način podsajanja, ker dobi tukaj drevesce dovolj solnca, ki je predpogoj uspevanja. Sploh pa je jopustiti tako saditev v pregostih sado-jnosnikih, kjer ne dosežemo s tem rav-iiianjem nikdar nobenega cilja. V mladosti, pa tudi v poznejših letih je potrebno redno gnojenje in obdelovanje zemlje pri takem drevju mnogo bolj !kot pri onem, ki pride prvič v neizčr-pano zemljo. Martin Potočnik. HI, žeoskB, stari, mladi! Vam vsem Je naša znana trgovina pripravila ca pomlad: veliko Izbiro moških šiofev, najmočnejše hlačavine. Vsakovrstnega ženskega blag«, najnovejših svilenih robcev ter najmočnejšega nsnja. Vsa tako poceni, kot šs dosedaj nobeno leto. Zato pa, predno te ročl kupite, oglejte si to novo zalogo v trgovini Sira Peniš, Maribor, Vstrinjslia nI. 9 prej pri zadrugi. V zalogi Imam vseh vrst JamČenega semena, kakor tudi umetna gnojila. Zamenjava se tudi bučno seme. 401 Cene in scfiiiska poročila Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 15. marca so pripeljali špeharji na 53 vo-zeh 147 zaklanih svinj. Meso so prodajali po 15 do 28 Din, špeh pa po 19 do 21 Din. Kmetje so pripeljali 17 voz krompirja po 1 do 1.50, 4 voze čebule po 2.50 do 3, zelje 1 do 6 Din. Na trgu je bilo 28 voz sena po 75 do 90, 6 voz ota-ve po 85 do 90, 8 voz slame po 50 do 65 Din. Pšenica 2.25 do 2.50, rž 2, ječmen 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.75 do 2, ajda 1.50 do 2, fižol 2.50 do 3 Din. Kokoš 30 do 50, piščanci 45 do 50, kozliči 100, gos 70 do 80, puran 65 do 85, domači zajec 9 do 40 Din. Česen 10 Din. Jabolka 6.50 do 8, suhe slive 10 do 12 Din. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 40 do 48, jajca 0.65 do 1, med 16 do 20 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 61 konj, 21 bikov, 240 volov, 421 krav in 12 telet, skupaj 755 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 11. 3. 1930 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 9.50 do 10 Din, poldebeli voli od 8.75 do 9 Din, plemenski voli od 6 do 8 Din, biki za klanje od 7.50 do 10 Din, klavne krave debele do 7.75 do 9.25 Din, plemenske krave od 6 do 7 Din, krave za klobasarje od 3 do 5 Din, molzne krave od 8 do 9.50 Din, breje krave od 8 do 9.50 Din, mlada živina od 8 do 9.25 Din, teleta od 12 do 13 Din. Prodanih je bilo 375 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 49 kom. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 14. marca 1930 je bilo pripeljanih 184 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7i—9 tednov stari komad 175 do 250 Din, 3—i mesece stari 350—450 Din, 5—7 mesecev stari 480—550 Din, 8—10 mesecev stari 650—950 D, 1 leto stari 1000 do 1700 Din, 1 kg «ve teže od 10 do 13 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 17 Din Prodanih je bilo 129 svinj. Mesne česa v Mariboru. Volovsko meso 1 kg od 16 do 20 Din, meso od bikov, krav, telic od 10 do 14 Din. telečje meso od 16 do 25 Din, svinjsko meso sveže od 15 do 28 Din. Za postni časi Kalvarijo I Knjiga križevih p^tov. 2. izdaja. Cena 25 Din, po pošti 2 Din Opomnimo, da je sprememba v molitvah križevega pota zelo priporočati, in ta knjiga jih nudi celih 28 sprememb. Tiskarna sv. Cirila, Maribor. Marija Sabina. Dne 25. marca, popoldan ob treh, priredijo dekleta Marijine družbe igre »Ljubezen Marijinega otroka«, da proslavije materinski dan. Vsi tisti, ki ljubite svoje m»« tere in ki veste, kaj smo materam dolžni, pr!« dite v obilnem Številu, da bomo najlepše pra« slavili ta dan. Matere pa, če mogoče, vs» ni| veselo svidenje. Bog živi! Zgornja Polskava. Naš» marljivo izobraMl valno društvo »Skala« priredi na praznik Mli^ rije Device dne 25. marca Materinski dan 14 ob tej priliki popoldan po večernicah vprizon v Društvenem domu pri Rečniku štiri nad vse lepe igre enodejanke: Pismo — Močna mati — Materinska ljubezen — Kjer ljubezen, tam Bog. — Na sporedu je tudi nekaj deklamacij. Nastopi tudi pevski zbor z nalašč za materin« skl dan sestavljenimi pesmi. Matere naše iN vsi ,ki vam je pri srcu naša dobra mladina, pridite 1 Pokloniti se vam hoče ta dan vaSt mladina, združena v Katoliškem prosvetnem društvu »Skala«. Velika Nedelja. Katoliško bralno društv« »Mir« prirodi v nedeljo, dne 23. marca, ob 1& uri v svoji društveni dvorani zopet dve igrll »Fernando, strah Asturije« in »Sv. Cita«. Ob« igri sta lepe in podučne vsebine. Zato vas vs« k obilni udeležbi vabi odbor. — Na praznik Marijinega Oznanenja dne 25. marca popoldne po večernicah pa priredi naša dekliška Marijina družba našim dobrim materam pri* slavo materinskega dne z zelo pestrim spora« dom v dvorani bralnega društva. K tej pr©« slavi, ki je vstopnine prosta, so vabljeno zla* sti matere. Pridite! Mala Nedelja. V Društvenem domu «se vrM na Marijin praznik dne 25. marca takoj p« večernicah ob pol štirih akademija v proslavo Materinskega dne. Petje, tamburanje, dekla* macije ln krasna drama »Materinsko srce«. Braslovče. Materinski dan. Na praznik Marijinega Oznanenja priredi tukajšnje katoliške prosvetno društvo Materinski dan. Na sporeda je petje, govor, deklamacije in lepa igra, pri« merna za lepi praznik naših dobrih, požrtvo» valnih slovenskih mater. Matere, pridite, n« bo vam žal! Vabimo pa tudi vse prijatelje ka« toliške prosvete. — Preteklo nedeljo, dne Sk marca tega leta je imelo Katoliško prosvetne društvo svoj redni letni občni zbor. Z občnim zborom pa je bilo združeno tudi skioptično predavan'6 o preganjanju kristjanov v Rusi« ji. Udeleženci, med katerimi smo pogrešali p©< Wsjžjoljša reklama za trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe tishoyiflg, kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran, de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvno razglednica in pri-poročilnice ki jih izvrStifc v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah Tiskarna su. Cirila t Mariboru, Koroške c.5 ob priliki, ko so se mu leta 1660 poklonili deželni stanovi v Gradcu. Danes niso stali okoli cesarja dvorjani in paži v črno žametasti obleki. Le eden je bil navzoč, mož visoke postave, spoštljivo je stal in čakal, kaj mu veli cesar. Njegovo visoko čelo so pokrivali dolgi, do tilnika segajoči lasje, njegov odkrit obraz s svetlimi očmi, malo vpognjenim nosom in ozkimi ustmi, kratkimi brkami in brado, kakor je bila tedaj navada, vse to je bil znak visoke resnosti in dobrodušnosti. Nosil je fino, s srebrom pretkano spodnjo obleko s kratkim površnim suknjičem iz črnega žameta, pod snežno-belim ovratnikom, obroljenim z najlepšimi čipkami je nosil širok svilnat trak na prsih, na katerem se je istotako svetil red zlatega runa. Ta mož je bil tedaj na dvoru rimsko-nemške-ga cesarja še vsemogočni državni minister Ev-sebij Vaclav knez Lobkovic. Njegov obraz je bil v tem trenutku 5e bolj resen kakor kedaj prej. Tajinstvena tišina je bila v dvorani, slišalo se je le enakomerno tik-takanje velikanske pozlačene ure s podobo smrti nad velikimi kazalci ter stopanje dvora« stražo pred dvorano. t , Zdajci dvigne cesar sklonjeno glavo. »Po vaših poročilih, knez, se sedaj res dela na načrtu, ki bi naj našo moč na Ogrskem ogrožal,« reče cesar ter gleda ogovorjenemu trdno T oči. »Tako je,« odvrne knez ter se prikloni, »jai sem Vašemu Veličanstvu poročal, kar so mi sporočili moji najbolj zaupni prijatelji in poizvedo-valci iz Ogrskega. Boli me, da moram predložiti taka poročila na predvečer slavnostnega dne, ki nosi ime Njegovega Veličanstva in katerega se veseli ves Dunaj.« »V tem Imate prav,« meni cesar, »nikdar n« more človek dovolj hitro dati znamenja izbruha« jočega ognja, če taka nevarnost grozi hiši. Govorite tedaj dalje, knez.« »Vaše Veličanstvo zapoveduje,« nadaljuje ta, »jaz ubogam. Poročalo se mi je o nekem dogovoru, ki se je vršil še nedavno blizu Trenčina o priliki zaroke hčerke hrvatskega bana Helene Zrinjske z mladim Rakocyjem. Znali so celo povedati, da se je palatin Franc Wesseleny sešel i nekaterimi nezadovoljneži, pri kateri priliki se je govorilo o zvezi Ogrov ■ sultanom, da celo fl| ponudbi davka.«. , t „ llt. * *...... »ebno može in fante, k) bilo Jih Je bilo pičlo itsvilo, so predavanju z zanimanjem sledili. Središče ob Dravi. Higijenska razstava. Katoliško izobraževalno društvo priredi v Društvenem domu s pomočjo Higijenskega zavoda T Ljubljani celotedensko higijensko razstavo Razstava se prične dne 23. marca 1930 in bo trajala skozi ves teden do dne 30. marca. Na razstavi bodo videti vsakovrstne zanimivosti, ki nam bodo ponazorovale potek kake bolezni, dalje higijeno v kmetski hiši itd. Vsak večer pa se vrše skioptična in filmska predavanja. Ker take, odnosno slične razstave v našem kraju in njega bližnji okolici še ni bilo, zato opozarjamo nanjo že sedaj in vahimo vse ose-pe, šole in vsa domača ter sosedna društva, ga si to razstavo vsekakor ogledajo. Središče ob Dr.avL Ljudski oder v Središču »prizori na Jožefovo dne 19. marca ob pol b. ■ri zvečer v Društvenem domu v Središču Eretresljivo dramo v petih dejanjih »Živa po-opana«. Zgodovinska igra nam slika hudobnost in zahrbtnost oholih grofov napram ženi, ki je bila plemenita po srcu, a nizkega Stanu. IMMm srcinlitfn. J a r e n i n a : Kritika je upravičena, objaviti pa je ne moremo, ker bi imeli opraviti z oblastmi. — Radi Jožefovega je izšel »Gospodar« en dan poprej. Vsi tokrat izostali dopisi pridejo prihodnjič. iMuica epraw€. Na ovitku je pri naslovu zapisano tudi ne kaj številk, n. pr. 1. 7. 566, ali 31. 12. 43. Kaj pomeni to? 1. 7. in 31. 12. pove, da je Jurij Papir plačal do 1. julija t. 1. in da je Ana Po-lir naročila list za celo tekoče leto, to je do 81. 12. ter da je prvi naročnik med tistimi 24 naročniki- ki smo jim naslove spisali na 566. poli, in da se naslov druge nahaja na 43. poli. Seveda se je pri prepisavi iz natančnih naših vpiskov lahko vrinila na tako polo tudi kaka peljuba pomota, ki 6e pa tekom leta prav gotovo poravna; meseca julija vse naslove zopet pregledamo in jim tudi doplačila vpišemo. Bpisanih pol pa ravno zdaj ni lahko več spre tninjati samo le radi teh malopomembnih šte rilk; pač pa se morajo spremeniti, če bi bila pomota v priimku ali v poštnem kraju naroč ftlka. Merodajne so naš9 vpisne knjige in pa naročnikova »priznavnica« ali plačilno potrdilo. Zato se zaradi številk na naslovnem pa-»u nihče ne razburjaj in še posebno letos ne. ko dnevno dobivamo celo vrsto doplačil za celotno naročnino! Pač pa prosimo, da dobro premislite, koliko ste že vplačali in koliko vam je treba še plačati, če hočete veljati za eeloletnika! Kdor je bil naročen recimo do 1. 4., bi imel do 31. 12. vplačati še 24 Din; naročnik do 1. 5. pa še 21 Din; oni do 1. 6. še 18 Din in oni do 1. 7. pa še 16 Din itd. Le poglej svojo priznanico ali plačilno potrdilo! Boljše pa je tir dinarjev več poslati, da bo bolj gotovo. Ne boj se, da gre kaj v zgubo! Preostanek čez 31. 12. se vpiše že na račun leta 1931. Kamnica pri Mariboru. Pri nas smo imeli Jobro obiskan sv. misijon. Vodili so ga gospodje lazaristi. Osem dni so bile vsak dan Pridige in na koncu misijona ganljivo lepa ITOcesija z Najsvetejšim. Pridno smo se misiona udeleževali, kajti bili so to milostipolni 4nevi za našo župnijo. Duševno okrepčani in oživljeni smo se vračali na svoje domove. Naj bi sv. misijon ne ostal brez trajnih sadov! St. Peter pri Maribora. Občinski odbor je * svoji zadnji seji soglasno sklenil, poslati mi feletrstvu za socialno politiko in narodno zdrav resolucijo, t kateri teli. da se »edanie za varovanje za slučaj nesreče ne poslabša, temveč zboljša in da se uvede tudi zadostno starostno zavarovanje delavcev industrijske in obrtne panoge. — Prejšnjo nedeljo se je obesila 24 letna M. C. iz Metave. Slučajno sta jo še pravočasno rešila dva moška. Rešena pa s tem ni bila zadovoljna ter je usmiljena sama ritana še pošteno okregala. Dekle je gnalo v smrt pomanjkanje dobre vzgoje, življenje brez Roga, nekaj pa tudi preveč zaužiti alkohol. — V nedeljo dne 23. tega meseca popoldne po večernicah bo v samostanski šoli zanimivo predavanje, na katero se ukaželjni Šentpeter-čani vabijo. Predavatelj pride iz Maribora. Kapla. V tem pustu se je tudi pri nas nekaj parov vpreglo v zakonski jarem. Dne 10. februarja se je poročil vrli m'adenič Franjo Vra-ber, posestniški sin in občinski tajnik, z gdč. Pepco Štrablek, hčerko župana in veleposestnika. Mlad par je poročal ženinov stric g. dr. Maks Vraber, stolni kanonik iz Maribora. — Na pust dne 4. marca je zadela kap gospoda Josipa Štrableka, ki je bil začasno tukaj pri sorodnikih na obisku. Ribnica na Pohorju. Tonču Slivkarju v spomin! Milo so doneli zvonovi sv. Lenarta, spremljani z akordi zvonov farne cerkve v Ribnici in naznanjali hribom in dolinam, da je preminul skrben gospodar, ugleden posestnik in vesten voznik Tone Slivkar iz Janševega vrha pri Ribnici na Pohorju. Ponesrečil se je pri vožnji in po petdnevnem mukapol-nem trpljenju je izdihnil svojo blago dušo. Poleg lepega, vzornega posestva, katerega je vedno obdeloval sam, je bil tudi daleko znan in priljubljen voznik. Imel je najlepše, najmočnejše konje v Rrezno-Ribniški dolini. Redek je bil dan v letu, da ga ni videlo Rrezno. V mrazu in v vročini, v snegu in deževju so prevažali njegovi konjički težke, z lesom naložene vozove. Poznal je cesto, poznal je klance in ovinke, kakor nikdo iz njegovih tovarišev voznikov. Hodil je z bičem v roki za vozom, kakor častnik z golo sabljo pri svoji četi. pri tem pa je skrbno pazil na zavoro. Da, imel je bič, ampak ne da tepe svoje pridne konjiče, nosil ga je le kot simbol, kot znak svojega poklica. Konjiči so vedeli za njegova postajališča. Sami so zavili k gostilni in skrbno odeti mirno čakali vrnitve svojega gospodarja. Kajti nikdar jim ni izostala skorjica kruha, pri slabem vremenu in napornem trpljenju pa jo je še namočil v vino. Nesrečna usoda pa je hotela, da so mu ravno njegovi konji, njegovi ljnbimci, izkopali prsranl grob. Ni pa bil samo skrben gospodar, vesten voznik, bil je tudi pravi družabnik. Posebno je ljubil domače pohorske pesmi. Tako se je večkrat zgodilo, da je obstal tudi pri zadnji gostilni, pred svojim domom pri prijatelju Rogomirju, kamor ga je zvabila lepa domača pesem in ga pridržala do pozne noči. Dragi Tone! Zapustil si za vedno svojo blago ženico in tolikanj ljubljeno negovanko, zapustil si tovariše voznike, prijatelje in znance. Preselil si se za vedno na večno njivo k sv. Lenartu. Utihnila je pohorska, Tebi tako ljuba pesem »Jaz sem en lušten jager«, katero si kljub svojim visokim letom, z lepim tenorjem neštetokrat prepeval v naši družbi. Lahka TI bodi domača žemljica, Tvoja blaga duša pa naj prejme plačilo Večnega! Ni mi bilo usojeno, da Te spremljam na Tvoji zadnji poti, zato pa sprejmi kot oddolžite te vrstice v slovo, kajti narekovalo jih je srce zvestega prijatelja! Sv. Peter na Kronski gori. Pri nas nikakor ne spimo, marveč se tudi živahno gibljemo. Imamo dobro delujoče bralno društvo, katero lepo napreduje. Dobili bomo tudi nove cerkvene sedeže v na«o Jako lepo in prostorno cerkev. Imamo tudi lep cerkveni pevski zbor h kojega napredku sta pripomogla vlč. gospod župnik in gospod nadučitelj v St. Janžn. Pevcev je v tem zboru 20, včasi še več. Občina Otiški vrh dobi nov mo=t čpz Mislinjo. »Slovenski Gospodar« prihaja k nam v prav obilnem številu, ki se >ra vedno veselimo in ga pazljivo prebiramo, ker je kmečki list Zadovoljni ste, ako imate nove čevlje, a Vaše zadovoljstvo je tem več-[ je in trajneje, če so Vaši čevlji res dobri in trpežni. Take Vam nudi samo industrija čevljev — Stermscki v Celju. O tem se lahko uveri-te, če zahtevate takoj novi katalog z več tiso? slikami, katerega prejmete popolnoma brezplačna. CevUI lx kravlne Din 149. tele«ji 170, boks 178, Sevro 290, gorski 186, lovski 243, (¡ojzerjl 259, iportni 343, sandali 80, 88, oolčevlji 135, 140. Ravnotako velika izbira detjih, damsklh, platnenih, kopalnih in telovadnih čevljev. Cene nizke in kakovost boljša kakor kjerkoli. 207 Industrija čevljev R.Stermeckl, Celje št.24. Dravska banovina. Pameio. Smrt ne izbira. Dne 4. t. m. nam j« ugrabila pridno mladenko Terezo Globočnik. Kostna jetika jo je mučila celih sedem let, toda nikdar ni bilo tožbe iz njenih ust. Draga Trezika! V cvetju mladosti, saj si štela še le 17 pomladi, si odšla, sama rožica, počivat med rože. Obilno spremstvo na Tvoji zadnji poti in solze v očeh so pričale, kako si nam bila draga. Ob Tvoji sveži gomili Ti obljubljamo: Molile bomo zatel Hajdina. Prav pošteno smo se na pustno nedeljo nasmejali, ko smo gledali zabavno igrico, ki jo je Kmetske bralno društvo priredilo v Društvenem domu. V deželo sanj pa j€ nas po igri potegnilo petje sicer maloštevilnega, a tem bolj zvestega pevskega zbora. Nobenemu udeležencu ni žal za tisti čas in de« nar, ki ga je žrtvoval za pošteno razvedrila — Isto nedeljo, toda zvečer, pa je gasilno društvo hajdinsko imelo svojo zabavo v neki gostilni na Rregu. Za mladino, posebno za de-kleta, je v tem oziru vsekakor bolje, da st drže Društvenega doma, ker le-ta se je s po močjo župljanov postavil kot ognjišče prosve-te in omike. — Kungočka nedelja pa stoji i znamenju petja gerečkih fantov, ki so se pohvalno pripravili za svoj nastop na cerkvenem koru. Celo oženjeni pevci so bili zraven, a vsi navdušeni za dobro stvar, ki so jo tudi dobro rešili. O, da bi te moči bile organizirane pri fari, ne pa na vasi, kjer utegnejo imeti več ovir šele v bodočnosti, ko se bo prvotna gorečnost ohladila in ga ne bo človeka — n» rečem potujočega učitelja petja ali celo kakega profesorja —, ki bi dobro stvar vodil do svojega edino pravega cilja: v čast božjo in pošteno razvedrilo! — Pred dnevi so v Ilodo-šah pogorele 4 hiše; najbolj prizadeta je družina Žunko. Dobra srca imajo lepo priliko do telesnih del usmiljenja! — Cesta od Školibra do pokopališča se je nekoliko popravila. Najbolj vesela je gotovo občinska blagajna, ki j« ostala zaprta, a zadovoljni 6mo vsi, ker nam bodo mrtvaški sprevodi manj mučni. Prvi mrlič, ki smo ga po prenovljeni cesti spreva-jali k večnemu počitku, je bil Franc Doki, pokopan na pustni torek. Tiho, tiho smo ga pospremili in premišljevali o minljivosti življe--nja. — Mohorjanov nas je letos 158, torej 34 več kot lani. Zreče. Tukaj se je poročila v cerkvi na Bri-njevi gori Francka Rukovnikova z Ignacijem Gorenak. Bila je Marijina družbenica in kot dolgoletna knjižničarka delovala pri mladinskih organizacfjah. Na tej gostiji se je nabralo za nove zvonove za cerkev sv. Martina 183 Din. Vsem darovalcem: Bog plačaj! Zakoncema pa obilo blagoslova in sreče! Mckole. Za nova zvona pri podružni cerkvi sv. Ane pri Makolah je na raznih ženitovanj-skih slavnostih in o godovanjskih prilikah bilo nabranih 1257 din. Vsem blagim dobrotnikom: Bog plačaj! Nam pa daj še več posnemovalcev dobrotnikov! — Matija Hajšek, župan in cerkveni kliučar. J Sv. Vid pri Ptuju. Tukaj smo dne 14. februarja izročili materi zemlji umrlega Franca Murko, kmeta v Trnovcih. Bil je skoraj še v najlepši moški dobi, star komaj 48 let. Mučila ga je želodčna bolezen že celih par let sem in tako ni bilo zdaj več pomoči. Zapušča žalujočo ženo s 4 otroki, trije še nedorasli. Bil je tudi dolgoleten naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Na sedmini so sorodniki in znanci zbrali skupaj 192 Din. za dijaško semenišče v Mariboru. Bog povrnil Njegovi duši pa daj Bog večni mir in pokojl Laško. 601etnica Prostovoljnega gasilnega društva v Laškem. Dne 2. februarja 1930 se je vršil 60. redni občni zbor Prostovoljnega gasilnega društva Laško v občinski pisarni v Laškem. Ko je sredi preteklega stoletja dvakrat pogorel Laški trg, se je našlo nekaj u-glednih tržanov, kateri so pričelt propagirati ustanovitev požarne brambe. Stvar je bila ob koncu leta 1867 v toliko dozorela, da se je osnoval odbor, sestoječ iz 3 zastopnikov Okrajnega zastopa z njega načelnikom g. Ulrichom na čelu, 8 zastopnikov občine Laško in S zastopnikov občine Sv. Krištof. Okrajni zastop je izdal proglas na prebivalstvo Laškega in okolice za prispevanje k tozadevnemu fondu, ter da je bilo teh prispevkov okrog 400 gld do tedaj nabranih. Kolikor se da ugotoviti, Je ob koncu leta 1869 že obstojala v Laškem gasilska četa pod upravo Okrajnega zastopa ter je razvidno iz prepisa sejnega zapisnika Okrajnega zastopa od 18. februarja 1870, da se je potrošilo za opremo iste okrog 1800 gld. Ker tedaj ni bilo ne na južnem Štajerskem niti na Kranjskem nikjer gasilcev, se je poveljnik laške čete obračal za informacije na gasilce v Gradcu in Lincu ter je nekaj tozadevne ko-' respondence ohranjene. Ko pa "se je v začetku leta 1870 ustanovilo gasilno društvo in reševalno društvo v Ljubljani ter so bila pravila Istega 15. aprila 1870 potrjena, je stopilo Laško gasilno društvo z ljubljanskim v zvezo, dobilo od ljubljanskega društva en izvod pravil, ter je iste v par točkah krajevnim potrebam prilagodene predložilo županu v Laškem v odobritev dne 4. oktobra 1870. Potrjena so bila pravila 14. okrobra istega leta od župana Dragotina Valenčlč in sosvetnika Konrada Amon. Pravila je natisnila tiskarna Kleinmayer Bamberg v Ljubljani in sicer dvojezično. Prvi načelnik društva je bil Franc Tiber, njegov nair.pstnik Dragotin Haince, poveljnik plezalcev pa Ivan Alekš. Za dobo od 1870 do 1900 manjkajo vsi podatki, znano je le, da si je društvo nabavilo v tem času raz-tezalno in mehanično lestvo, ter pozneje štiri-kolno brizgalno, tako, da je bilo pred vojno eno izmed najboljših na Spodnjem Štajerskem. Učlanjeno je bilo do prevrata v nemški gasilni zvezi ter je osobito za časa narodnostnih bojev veljalo kot strogo nemško. Po preobratu pa je prišlo vodstvo v roke slovensko orijentiranih članov, pristopilo k novoustanovljeni Jugoslovanski gasilski zvezi, spremenilo pravila ter uvedlo slovensko poveljevanje. Društvu načeljuje že skoraj 10 let g. Majcen Adolf ter si je pod njegovim spretnim vodstvom nabavilo motorno brizgalno, večjo količino novih cevi ter letos lastni avtomobil. Proslava 60-letnice se vrši na Bin-koštne praznike 8. in 9. junija tega leta, združena z izletom Jugoslovanske gas. zveze. Ob tej priliki bodo slovenski gasilci prvič nastopili s telovadnimi vajami s sekiricami. Opozarjamo že sedaj vsa društva, da opuste ta dva dneva vse prireditve, vse prijatelje gasilcev pa vabimo v Laško, porabite to priliko, pa si oglejte lepote našega mesta in okolice, da poskusite blagodejni upliv kopeli v našem termalnem kopališču ter da počastite s svojim obiskom našega jubilanta ob njegovi 60, oziroma pravilno 62-letnici. Koprivnica. Obhajala se Je pustna tridnev-nica v neki gostilni. Začela se je z žgavno daritvijo na nekem travniku v bližini Koprivnice v nedeljo dopoldne. Zažgali so po prvi sv. maši po noči od nekod, menda iz Zagreba prišlega deda. Mimoidoči ljudje so z začudenjem ugotovili, da se začne nov zavod v Koprivnici, ki se imenuje krematorij (zavod za sežiganje mrličev). Tretji dan na pust se je skrbelo tudi za krvavo daritev; zaradi preveč zavžitega alkohola je v bližini nek 181etni fant iz sosedne fare zabodel treznega domačina v hrbet. Konec trldnevnice je bil na pe-pelnico zgodaj zjutraj, ko je odšla mala družba v procesiji med slovesnim petjem zahvalne pesmi. Koprivnica. Na pustno nedeljo so priredili tukajšnji fanti prav dobro uspelo igro »Lum-paclj Vagabund«. Bazpoloženje mnogih obiskovalcev je bilo prav veselo, tembolj ker so videli na odru izbornega novega igralca v o-sebl tukajšnjega cerkovnika; njemu gre prav topla zahvala za tako primerno zabavo na ta dan, kakor tudi fantom, ki jih ta dan ni izvabila javna veselica v gostilno. Ta ura je majsMo delo je dosedaj rekel vsakdo, ki si je nabavil pravo „IKO" ali „OMIKO" nro iz tovarne ur v Švici pri že 32 let svetovno znani solidni strokovni urarski tvrdki H. S D T T N E R. Taka ura je ura za celo življenje! Prave švicarske A A Din dalje, ure za dame in gospod«, žepne ure že od zapestne ure, verižice, prstane, uhane, okrasne predmete in darove iz ziata, srebra i. t. d. najdete v ogromni izbiri v novi veliki ilustrirani domaČi SS&uvi'brezplačno dobile > dopisnico zahtevata od sveiovne razpošiljalo« tvrdke ui H. SUTTNER, LJUBLJANA ŠTEV. 992. Sodarskega vajenca sprejme Janko Lešnik, Sv. Martin, p. Vurberg. 403 Posestvo na prodaj: 14 oralov zemlje, Več se izve pri Ivanu Čoch, p. Poljčane.___402 Pozor, vinogradnikom, železničarjem in upokojencem v Mariboru. Agrarna skupina Ra-če pri Mariboru proda na javni dražbi in na licu mesta dne 30. marca 1930 ob 14. uri stavi bišča na razparceliranem pašniku tik kolo dvora Rače-Fram. Ker so cene stavbišč razmeroma jako nizke in je jako ugodna lega istih ter dobra zveza z mestom, ne zamudit« interesenti to ugodne prilike I 400 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in po« sojilnice v Jarenini, ki se vrši dne 30. mai* ca 1930, ob 8. uri v kaplaniji. Dnevni redi 1. Poročilo načelstva in računskih pregleda valcev. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1929. 3. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure na istem prostoru z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih članov. — Na-čelstvo. 404 Ljudska Hranilnica in posojilnica v Ormožu r. z. z n. z., vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v sredo, dne 2. aprila 1930, ob 1. uri popoldne v uradnem lokalu s sledečim sporedom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1929. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob zgoraj navedenem času, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu in i istim dnevnim redom, ki bo sklepal brez o-zira na število udeležencev. Načelstvo. Vabilo k rednemu občnemu zboru Kletarske-ga društva v Ormožu, r. z. z o. z., ki se vrši dne 2. aprila 1930 ob 3. uri popoldne v mali dvorani pri kletarski gostilni s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zad. njega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1929. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Če bi ta občni zbor ne bil ob napovedani uri sklepčen, se vrši pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. — Načelstvo. Občni zbor Gospodarske zadruge v Ormožu bo dne 25. marca tega leta ob 9. uri v kle-tarski gostilni. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročila; 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1929 ; 3. Poročilo načelstva in nadzorstva; 4. Slučajnosti. — Ako bi ob navedenem času občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. 393 USTANOVLJENA LETA 1881 J. D. ! £f Sprejema hranilna vloge od vsakogar, Jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost ln Izplačuje točno. Izvršuj« vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. C e 1 | e t lastni MSI Narodni dom Za varnost hranilnih vlog famCl poleg lastnega aktivnega premoŽenja po Din 199,999.909 — i Se lastna glavnica m rezerve, hi znašajo shapaj nad Din 14,599.909 —. ====— MarUboi* Aleksandrova c. St. ti Podružnici dolgo {s Iskala, šele po mnogih razočaranjih je našla zadovoljstvo . . . Ako — gledajo s.o v ogledala — niste zadovoljni z izgledom Vašega obraza, Vašoga vrata, Vaših rok — tedaj je čas, da vzamete Fellerje-vo Elsa-Creme-pomado! Zjutraj ln zvečer namazati malo te dragocene pomada — in že naslednjega dne Vam pokaže znake izpremembel Koža postaja bolj sveža, kot baržun mehka, kot lilija tela; solnčna pege, lišaji, rudeča in razpo-kana mesta izginjajo. A za lase močno Fellerjevo pomado za rast las, ki odstranjuje prhljaj, prepreči izpadanje las in prezgodnjo osivetja. Po pošti 2 lonca ene t!i po 1 lonec vsake Elsa pomade stane 40 Din franko če se denar vpoSije naprej, po povzetju 50 Din. IEIta-mlla zdravja In 'epote v 7 vrstah: milo lz iilijinega mleka, lllijlne n kreme, iz rumenjaka, glicerinov©, boraksovo, katranovo in za britje. | Po po5ti S komadov Elsa mi!a na izbiro stane 52 Din franko če se denar vpo-šlje naprej, po povzet,'u 62 Din. Elsadont, dobra zobna pasta, ena tuba 8 Din 80. Dan za dnem negujte telo z Elsa-preparatil TO POMAGA! Dobiva se povsod! Kjer ne, izvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA BONJA, Elsašrg 341. rane £ ravne ^SSBOl J -Jeva semena vseh vrst poljskih semen, kakor: krmilne pese, originalne Eckendorfer in Mamuth, rdeče štajerske deteljice, lu-cerne. 1— Ia semena trav za travnike ln parke, korenja za krmo itd. so sveže došla tvrdki IVAN SIRK Maribor Glavni trg - Rotovž Preprodajalcem poseben popust. 347 Na|cene|$l nakup raznovrstne želez« nine, poljedelske-ga orodja ln kuhinjske posode v novi trgovini z železnino Pofh Rudolf t trgovski hiši g. Fr. Klanj-šeka na Glavnem trgu zraven apoteke Sv. Areh, Maribor. 873 M) tirnic o&lchlt, olí oüoli w Mer hopiic: ¿kliil^lii» lepe moderne že od rltiSil^ IfiffSCfilL, Din 290, 350, 390, 450 itd. od 3-6 let & Din 115, 130, 150 itd. „ 7-10 „ „ „ 130, 150, 170, 225 Itd. ___________ moderne, k Din 65, 75, 85, 98 Itd. «94 Velika izbira perila, kravat, nogavic, čevljev itd. po najnižjih cenah pri Lil 11, HARIDOR, samo GLAVNI TRG 2 Današnja moda zahteva elegantne čevlje! Take li lahko nabavite ▼ najboljši kvaliteti in po zelo nizki ceni samo pri veletrgovini Ster-mecki v Celja. Sevret Din 115, 128, ševro 175, boks 164, v modnih barvah 141, 157, 181, 198, 250, 260, 270, lak kombinirane 230, 245, 283, sandali 80, platneni Din 87. Velik! Ilustrirani cenik z vet Utoč slikam! se pošilja zastonj. Zahtevajte ga takoj z dopisnico. Naročila čez Din 400 poštnine prosla Neodgovarjajote se zamenja alt pa se vrne denar nazaj. Trgovski dom R. Stermecki, Celje št. 24. Dravska banovina. 207 j Zaloga: Stekla Porcelana Svetiljk Ogledal Okvirjev Slik Kipov Vsakovrstnih ftip 1.1, d. FR. STRUPI CEUE Prevzema vsa stavbna ln druga steklarska dela. Najnižje cene in solidna postrežba. 23 Sadna drevesa, visoka stebla in okulanti, najbolje ukoreninjena. « Tudi vinsko trsje v raznih sortah na najboljših podlagah. Kakor triletne smrečice ta tive meje, razpošilja: Drevesnica L Gra-dišnlk, Dobrna pri Celju. Cenik «astonj! 40 Cement Portland Spili in apno zagorsko je za* stopstvo in glavna zaloga pri V. Bratina —i Križevci pri Ljutome« ru, ki zalaga tudi z deskami, latami, tesanim lesom ln raznimi cementnimi izdelki. 231 Knpim turbino v dob-« rem stanju za 13 metrov padca in za 250 do 850 sek. lit vode ter dobro ohranjeno želez* je in kolesa za veneci-Janko. Ponudbe Andrej Marino, Selnica ob Dravi. 296 LiStffC, dihnrjeve, kunine trn druge kože od divja-iine, kupuje I. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica. 1475 D€teS)o T'«:™ in vrtna semena dobite ia-nesljivo kaljiva pri Karol Loibner, Celje, ipceitja in delikatesa. 397 Prostovoljna dražba ■e vrši dne 24. marca 1930. Posestvo, poslopje sidano, vinograd itd. njiva sadonoi-nik in gozd vsega 2 orala^ je ia obrtnika ali upokojen^ ea. Lepa viničarija. Proda Feliks Kurnik, posestnik * Zavrhu it. 8, 8v. Rupert v Blov. gor. 899 i Oklic! i V konkurzni zadevi opr. št. S 15/29 okrožnega sodišča v Mariboru se vrši 22. marca 1930 ob 8. uri pri okrajnem sodišču v Ljutomeru javna dražba iemljišč vi. št. 426, 531, 565 ln 158 k. o. Ljutomer, cenjenih s pritiklinaml na Din 141.699.30, najmanjši ponudek znaša Din P4.466.20. Na zemljišču se nahaja enonad-Btropna, dobro ohranjena hiša z gospodarskimi poslopji, pripravna za Izvrševanje o-brti, zlasti usnjarske, ki se Je dosedaj tam izvrševala. Hiša je oddaljena od kolodvora ca 100 m. Zemljišče meri nekaj nad 6 oralov ter obstoji iz njiv in pašnikov. Pojasnila daje konkurzni upravitelj fe* Dr, B. S3LSERBER. oduetnih v Ljutomeru. Noben rokodelec« delavec« kmet ali meščan ne zamudi ogledati si dospele >mm< ■a le in ivoje otroke i Hahovost izvrstna! «87 Cene neverjetno nlzhc! Samo v manniahtarnl ln honleucushi trgovini 1. NASINAK Celje, Kralja Petra c.lS Vabilo v na f OBČNI ZBOR HRANILNICE IN POSOJILNICE NA POLZELI, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, dn« 30. marca 1930, ob 9. url predpoldne v poso» Jilnlškem uradu. Vzpored: 1. Cltanje tapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva ln nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1929. 4. Volitev: a) načelstva in b) nadzorstva. < 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši po ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. 880 ___ KS888S8S OGOOOOOOOOOOOOOt Oy V malih oznanilih stane \ vsaka beseda Din P 20. i Najmanjša cena za tglas i je S Din. Manjši zneski se j lahko pošljejo v znamkah. opooocoooojooooaoc ooocoooo ooocxx c/. c iiža oznanila Mali oglasi se objavljajo samo ako se PLAČAJO NAPREJ! OOO »"OO w-JOOOGOC O OOOOOOOOOC Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena i znamka za 2 Din za od-[ govor. Upravništvo. iiiiii ii k...........i len l inimrmr Po vseh krajih iščemo moške in lanska, kjerkoli imajo svoj poklic in bivališč«. Dnevni . zaslužek do Din 250.—. Prijavite se: »TEH-. NA«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Znamka ca odgovor. _____ 93 Po zelo nizki ceni prodam en rabljeni pol-tovorni auto znamke Daimler in en bencin-motor 4—5. konjskih sil. Jurij Skrbinšek, žaga na Zgornji Hajdini 61 pri Ptuju. 324 CeSplJevo drevja, krasna visokodebla, dobiste pri drevesnici Dolinšek, Kamnica pri Ma-' riboru. 839 Semenski o?e§ (llgovo) dobila najceneje pri Josip Rosenberg mlin in veletrgovina žita, Maribor. 366 Kupim ln prevzamem vsako količino frišnih Jajc do preklica po najboljši dnevni ceni, današnja cena 70 do 85 par. Ako s« cena zviša pa konkurenčna cena. Prevzema se in točno plača predpoldan: Maribor, Koroška cesta 10, na dvorišču; popoldan pa v lastni hiši: veletrgovina sadja in jajc, KoroSka cesta 126—128a. Ivan Göttlich. 323 Najboljša travna, deteljna in vrtna semena, motike in drugo poljsko orodje, namočeno polenovko ponuja ugodno: Jos. Jagodič, Ce-lje. — Nakup kuhanega masla, «uhih sliv Itd. Itd. __379 Dva učenca sprejme Cesar Ivan, umetni po-dobar in pozlatar v Mozirju. — Uljudno se priporoča čč. gg. duhovnikom in slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko «padajoča dela. Za dobro in trpežno delo se jamči. 341 Olor se sprejme. Naslov v upravi »Slovenskega Gospodarja«. 392 Kovaškega pomočnika in vajenca potrebuj« Benedikt Brunčko, kovaški mojster v 5t Lovrencu na Pohorju. Stalno delo in vsa o-skrba v hiši. 377 Vajenca in pomočnika sprejme Franc Caf, čevljar, Sv. Rupert v Slov. gor. 378 V župnlščn blizu Maribora se sprejme pošten hlapec. Naslov v upravi lista. 371 Dekle, pridno in pošteno, katero ima veselj« do kuhinje, se takoj sprejme pri L. Krauts-dorfer, Loče pri Poljčanah. 386 Hlapca (oferja) z najmanj 4 delavskimi člani sprejmemo v stalno službo in dobro plačo. Nastop takoj. Uprava veleposestva Jos. Or-niga, Št. Janž na Dravskem polju. 881 Zidana hiša z leseno drvarnico, hiša prikladna za ureditev trgovin«, v prometnem industrijskem kraju v Mstici, se bo prodala na Javni dražbi dn« 3. aprila t. 1. ob 9. uri pri sodišču ▼ Prevaljah. Cenilna vrednost Din 80.300. ___387 Lepo posestvo 5 oralov v bližini Maribora se ugodno proda. Naslov r upravi lista. 372 Posestvo, dobičkanosno, clrka 10 oralov, 1 uro od Maribora, tik drtavne ceste, dve dobro zidani stavbi, deloma «bsejano, se takoj proda. Vprašati v Spodnjem Radvanju št. 32, p. Maribor. 875 Cepljene trt« ima na prodaj Jožef Gošnik — Breg, Konjice.___ 164 Malo posestvo! zidana hiša z gospodarskim poslopjem, dva orala njiv z nekaj perutnine, se poceni proda t Zlatoličah h. št. 82, Ptuj. 895 Tambur aike Instrumente za 7 članski zbor proda Gasilno drnštro Velika Nedelja. 898 UM 10 na XXXIII. redni oHCsil zbor HRANILNICE IN POSOJILNICE V DRAVO-GRADU, r. z. z n. z., ki se vrši * četrtek, da« 27. marca 1830, ob pol 2. url pop. v urad. pr»> štoru v Dravogradu. — Dnevni red: 1. CitanJ« in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zb*> ra. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odo« britev računskega zaključka za leto 1929. 4 Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načel« stva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. — Ako fcl ob navedeni uri ne bilo zadostno število nay» zočih članov, se vrši po ure pozneje na istem mestu in s istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na števil» navzočih članov. — Načelstvo. 33t Vabilo na XX. redni občni zbor KMEČKE HRANILNICE IN POSOJILNICI T KOČAH, ki se vrši dne 30. marca 1330 ob pol 8. url v uradnih prosicrih. — Dnevni red: L Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru, 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1930. 4. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob navede« nem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa „n« glede na število navzočih članov. K obilni »I-deležbi vabi — načelstvo. 381 Redni o'jčni zbor Posojilnice in hranilnice t Zgornji Polskavi, se bo vršil dne 23. suše« 1930 v posojilnični pisarni, h. št. 29 (gospod Katz) ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Pre« gled računskega zaključka iz leta 1929. 2. Cl« tanje revizijskega poročila iz leta 1926 in i« leta 1929. 3. Pregled in odobrenje vseh knjig. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako ni v določeni url zadostno število članov navzočih, se vrši občni zbor eno uro pozneje, ne glede na število navzočih članov. 385 Srednje posestvo proda Ferdo Pačnik, Št. I1J, Velenje. 371 Sksportna hiša MARIBOR Si [ur lastni» cHlhin ¿Pristernik Aleksandrova c. 19 Za bližajočo t« spomlad ter velikonočna praznike imam pripravljeno veliko izbiro in sicer: otročje nogavice par od Din 5 — naprej v ¿mi, sivi, drapp, rnjari in boli barvi, molke (sokn«) nogavice od Din 6 — naprej, flor nogavice od Din 12 — naprej, damske nogavice od Din T— naprej. Za kvaliteto prevzamem polno fsrancijo i Mif/fjiSi . Vezenine meter od Din - 76 naprej, čipk« meter od J. B t« ff tf tj f t J >:r 11S lir i . Din 1--naprej, svilene trake meter od Din 1-- naprej. Vsake vrst« sukanca, prejce, igel, gumbov ter raznega pribora za Šivilje in krojače p« brezkonkurenčnih cenah. — Ročno dolane otročje čevlje ter sandale is usnja od Di« 24 - naprej. — Lastno vezenje, predtlskanje in pletenje I Velika izbira t SgUPffl Ma<' gamovc"tc' p»"6» JPo »nlžanth venah i si» Samo Aleksandrova e.iO ¿Pohištvo — ¿Preproge posteljnina, olozki, a\odtaei, sastori, posteljne ode/«, pohištvena tkanina ^¡f / * ¿i cKarlu Srets JBreaplaini oenikil iJlarilfiOr, (gosposka ulica £0 Cepljenke, korenjake in ključe: Laški rizling, ggmm Gutedel, beli burgundec, kraljevino in i« | nekaj mešanega, na GOthe št 9 Rip. & Beri j 1909 in Portalis ima več tisoč komadov ns W* ' prodaj: Rudolf Flucher, Zgornja Bistrica pri ar Slov. Bistrici. 361 Zadružna gospodarska banka d. d. Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta $16 Y lestnl, novozgrajeni poloti niiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiniiMflm Pred lronCKhansho ccrhfljo iiH0tiimitmtiiiumiiiii!iiiitn:niiim3i!niimmimiiimTttimnrriiiimnmttM!Hf!ntinninnifitiH irtzlnjc tsc bantne posle naghnlantneje. -- Najvišje obrestovan je vlog na Knjižice In v tekočem raCnnn. -- nt pooblaščeni prodajalec sreCh državne razredne loterije. SADJARJI! Skrajni ¿as je, da si na&avite za pomladansko škropljenj priznan» aaiholfbe sredstvo proti raznim sleodltircetn in bolezni tn AL S S» X mu A I» IMETJA., m 390 filfllillffflllia" «sr«203 * oaieleno zavezo, M^MHigji!!^ Ijiiiljogia, FiesSnl Srg 10 _ijul» ii h rrimnnnmcGoronnnrroinnncri nrrrrnrrrrinnr^ Predno si nabavite zimsko blago obiščite ---"' -um—i «X mu IMI ■ ii |BW rgovski dom v Mariboru. čj Največja modna trgovina v Sloveniji meri 9S'/2 mtr z 35 j velikimi izložbami. Vel kanska izbira vsakovrstnega blaga * nudi čudovito nizke cene. KONFEKCIJI plašče od 300 Din naprej kakor tudi ves blago ceneje kot drugod. Modne knjigo zaston:. is<>9 Modne knjige zastonj. -juuuuua „Tešsakovo olje za živino" se dobi samo pri H. urnim, Zagreu, Giisi&aliceva as. 13 t kantieah cd 6 kg in stane ena kantica s poštnim povzet,em Din 125'—. To ol e je nesporno najnspešn 'jše sredstvo za krmljenje slabotne in zahiran« živine in sicer radi bogate vsebine na vitamina A in posebno radi vitamina D, ki pa v drugem nobenem krmilu ni. 297 Poročne prstane kupita najceneje ramo pri tvrdki H. is^er-jevama SII H Plori&or, eosp©sSi-a lil. 15 I Ure, zlatnina, očala. Popravila hitro, dobro ln po ceni. 1444 Vsled preselitve sedlarske in torbarske delavnice se prodaja vse blago na Slomškovem trgu 6, kakor komati, različne konjske opreme, do-kolenice, kovčeki za potovanje, ročne torbice, nahrbtniki itd. 10 do 30% ceneje. U-godna prilika za nakup. 361 Nc zaiiintilic prlSihe! Vsled pomanjkanja gotovine kupite za časa velike prodaje po brezkonkurenčnih cenah blago za možke in ženske obleke in perilo, gotovo r erilo, predpasnike, nogavice in dru.sre potrebščine. Oglejte si izložbe in primerjajte cene ne samo blagu ampak kvaliteti! 332 IANES & HROMI / Siralfa Pelra frg 9 (toni Isreg Drave) Ik. ^((^kk ^tfifek. ^^^ iil^k. ^i^k A\ ► i i i i nafboljše lil najvarnejše pri Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. x n. t. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge sc obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. -^g eaioBaod"obrpcs« nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odiegljaja. i ^ s^r v w y$y v ^r > > „ ... Od vseli sredstev, ki so se mi nadili z« od>mitwr i« bredno nevarne bolezni (driska telet) je Vaš ThOrpil zdravil«, ki je gotovo in najhitreje pobija. Gutsbesltzer W. F. ta B. Edina tovarna: C1 L:*geman Chem. Fabrik Aaehea. Ce nimate t zalogi obrnite se na: Zalog*: „LYK.OS", Mr. K. VOUK. ZAGREB, Jurlevski ui. *. ©4-IE Bil B e3i"QaSHBBBQSHBBHBaaBB21Bt2BBIifin očna dela S kuhinjske preproge, priičke, bla- § i zinice itd. Vseh vrst D.M.C. prejice a i w Velika zaloga volne! L PUTAN, Celje Ustanovljeno leía 1898 a ¡9 P B B 179 Ustanovljeno leía 1S98 M P H BHSBBSBHBBBBBSBBaBSBSBBSBSSReiE! ISC UM tiČtiC, bedele našli v novi ilustrirani domaČ! hnjigi, katero pošlje že čez 32 let znana svetovna razpošiljalna tvrdka Suttner tudi Vam m brezplačna ln poštnine prosto, ako jo zahtevate. — Najprimernejših novih izumov, praktičnih predmetov za vporabo, gospodinjskih in oblačilnih potrebščin, glasbil, priprav za britje, britev, priprav za striženje las, orodja, perila, oblek, čevljev, igrač i. t. d. ne kupujete nih ier taho po ceni in Oafto do&ro kakor pri Suttnerju, a poleg tega brez rizika, ker to kar ne ugaja se zamenja, ali pa se vrne denar. Ogromen promet omogočuje tvrdki Suttner, da vso robo ceneje prodaja in da vkljub temu po-ši!ia najboljšo kakovost. Radi tega zahtevajte takoj sedaj z dopisnico brezplačno veliko ilustrirano domačo knjigo od tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA ŠTSV. S92. NalenesteVHClSi način! Vodo pravilno omehčaj s navadno sodo, nato peri s pravim lerpenlinovlm s tem prištediš na milu, novcu in perilu! ibi Poseslv© krasno 12 oralov se proda. Naslov v upravi lista. 390 Lepo posestvo se proda v Šetarjevi št. 8, pošta Sv.Lenart Slov.gor. 393 Semena vsakovrstna, kakor Semena travno, deieljno, pesno ln vrtnarsko m seme v najboljši kakovosti priporoča » sliremsni fvrdha II. 1IEMMJS . Ustanovljeno 1869 . MARIfHMl Cenlhl na razpolago I Najvarnejše in najboljše naložite denar pri ojilnici v Celju regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv ln hlS nad 3000 Clanov-poseslnlkov z vsem svojim premoženjem. m Stanje hranilnih vlog zna-ga nad Din 85,000.000'-. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. <