UDK 27-23:81'255.4:003.349
Petra Stankovska
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani petra.stankovska@ff.uni-lj.si
KNJIGA EKSODUS V SREDNJEVEŠKIH HRVAŠKOGLAGOLSKIH BREVIRJIH IN MISALIH
Večina besedila iz knjige Eksodus je v hrvaških glagolskih liturgijskih knjigah srednjega veka ohranjena v misalih (berila iz 12. do 32. poglavja so različno dolga) in relativno kratko berilo iz omenjene knjige je umeščeno v brevir (berilo iz 3. in začetka 4. poglavja v celoti). Ne glede na to, so določeni deli besedila knjige Eksodus v brevirju Vida iz Omišlja, ki pa nimajo nobenih ali skoraj nobenih paralel v ostalih ohranjenih brevirjih; gre za 1. in 2. poglavje v celoti in besedilo od 5. do 15. poglavja delno v celoti, delno parafrazirano. Prispevek se ukvarja z osnovno tekstološko analizo besedila knjige Eksodus v srednjeveških hrvaškoglagolskih liturgijskih knjigah in ga primerja s starocerkvenoslovanskim prevodom mest, ki so knjigah slovanskega krščanskega Vzhoda.
Ključne besede: prevod, biblija, stara cerkvena slovanščina, glagolski, parimejnik
Most of the text of the Book of Exodus preserved in medieval Croatian Glagolitic liturgical books is found in missals (readings of variable length from chapters 12 to 32) and a relatively brief text from this book is included in breviaries (readings from chapter 3 and beginning of 4 in full). In spite of this, there are unique parts of this book in the breviary of Vid of Omišalj, with no or almost no parallels in other known breviaries—chapters 1 and 2 in full, and chapters 5 to 15, some in full and some paraphrased. The article deals with basic textual analysis of the Biblical text from the book of Exodus preserved in medieval Croatian Glagolitic liturgical books, comparing it with the Old Church Slavonic translations of Biblical sites found in the books of Slavia Orthodoxa.
Keywords: translation, Bible, Old Church Slavonic, Glagolitic, Prophetologion
1 Verzi iz knjige Eksodus v ohranjenih hrvaškoglagolskih brevirjih in misalih
Deli biblijske knjige Eksodus oz. 2. Mojzesove knjige (2Mz) so v hrvaškoglagolskih (v nadaljevanju hgl.) srednjeveških brevirjih in misalih v obliki lekcij po določenih dnevih cerkvenega leta in pesem Marije, Mojzesove sestre (2Mz 15,1-19), kot 4. kantik v rimskem psaltiiju.1 V misalih je besedilo knjige Eksodus razporejeno po določenih dnevih liturgičnega leta v sledečem obsegu: 2Mz 24,12-18 (sreda 2. postnega tedna),
1 Rimski psaltir, ki je del tudi nekaterih hgl. brevirjev, se razlikuje v posameznostih od psaltiija vzhodnega tipa, v katerem je ista pesem uvrščena kot 1. kantik, npr. v najstarejšem znanem starocerkvenoslovanskem psaltirju Sinajskem psaltirju (Mareš 1997). Iz takšnega tipa psaltirjev je bilo besedilo prevzeto v hgl. brevirje in psaltirje.
160
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
2Mz 20,12-24 (sreda 4. postnega tedna), 2Mz 32,7-14 (torek 5. postnega tedna), 2Mz 15,27+16,1-4+16,6-7 (cvetna nedelja), 2Mz 12, 1-11 (velikipetek), 2Mz 14,24-31+15,1 (velika sobota). V vseh znanih hgl. misalih so navedena biblijska berila enake dolžine.
V brevirjih je drugače, saj se ti medsebojno ločijo med drugim tudi po dolžini lekcij oz. beril, kar pomeni, da je v nekaterih večji del biblijskega besedila kot v drugih,2 tako da se tudi dolžina besedila knjige Eksodus v posameznih brevirjih razlikuje. Berilo iz knjige Eksodus je uvrščeno le ob četrti nedelji velikega posta in se začne z verzom 2Mz 3,1. V večini hgl. brevirjev z daljšimi berili se nadaljuje do verza 2Mz 4,13; samo trije rokopisi imajo daljše besedilo, ki pa je skrajšano oz. parafrazirano v brevirju VB2 do 2Mz 7,7 in v VO ter N1 do 2Mz 15,4 z vloženimi verzi 2Mz 23,20-25. Posebnost med hgl. brevirji je rokopis Vida iz Omišlja (VO), ki vsebuje tudi verze 2Mz 1,1-2,22 z dodanim verzom 2Mz 18,4 na koncu drugega poglavja, pri čemer sta prvi dve poglavji Eksodusa del berila za 3. postno nedeljo, ko se bere iz knjige Geneze oz. 1. Mojzesove knjige (1Mz) od verza 1Mz 37,2. V brevirju VO pa se začetek knjige Eksodus nadaljuje po koncu besedila Geneze brez kakršnekoli oznake, velike črke ipd. Podobno je samo še v brevirju VB3, v katerem se berilo za 3. postno nedeljo konča z verzom 2Mz 1,22. Besedilo drugega poglavja knjige Eksodus je fragmentarno ohranjeno še na t. i. Tkonskem odlomku3 s preloma 13. in 14. stol, tako da je besedilo knjige Eksodus v hgl. brevirjih v sledečem obsegu (navajam samo točno prenesene verze in ne parafraziranih, iz tekstoloških razlogov so dodani še rokopisi, v katerih se nahajajo) in zaporedju verzov:
3.	postna nedelja
2Mz 1,1-2,22: brevirja VO, VB3 (samo 1. poglavje), Tkonski fragment (fragmentarno 2. poglavje in verz 3,1) 2Mz 18,4: brevir VO
4.	postna nedelja
2MZ 3,1-13: 16 iz 17 primerjanih brevirjev4
2Mz 3,14-4,13: vsi primerjani brevirji z daljšimi berili (10 rokopisov oz. tiskov) 2Mz 4,27-29; 5,1-4; 5,6-7; 12,46-47; 11,3; 11,5; 11,7-8: 3 brevirji (VO, VB2, N1) 2Mz 7,7-12: 3 brevirji (VO, VB2, N1), verzi 7,8-12 samo dva od njih (VO in N1)
2	Po dolžini besedil, namenjenih branju, obstajata dva osnovna tipa brevirjev, čeprav v hrvaškoglagol-skih brevirjih ni nujno, da gre za prvino, ki zadeva vsa besedila, kar pomeni, da se lahko v enem brevirju pojavljajo daljša in krajša besedila. Glede na večinski obseg besedil pa v osnovi lahko razdelimo brevirje na tiste obsežnejše, ki imajo daljša berila in so namenjeni skupni molitvi v samostanu (npr. VO, VB1, VB2, N1 idr.), in manjše s krajšimi berili, ki so namenjeni zlasti individualni molitvi, npr. med potovanjem.
3	Mihaljevič 2018.
4	Primerjamo 10 brevirjev z daljšimi berili: VO, VB2, VB3, N1 (opis je v seznamu okrajšav), Vrbniški prvi iz 13.-14. stol., Vatikanski peti iz druge polovice 14. stol., Novljanski drugi iz l. 1495, Moskovski iz l. 1442-43, Dragučki iz l. 1407 in Ljubljanski iz 15. stol. ter 7 brevirjev s krajšimi berili: Pašmanski iz 15. stol., Illirico 10 iz l. 1485, brevir iz Arhiva s. Pietro iz 15. stol., Mavrov iz l. 1460, Kukuljevičev iz l. 1485 in tiskana Kosinjski iz l. 1491 in Baromičev iz l. 1493. - Iskreno se zahvaljujem vodstvu Staroslavenskega instituta u Zagrebu, da so mi omogočili delo z njihovimi kopijami navedenih brevirjev.
Petra Stankovska: Knjiga Eksodus v srednjeveških hrvaškoglagolskih brevirjih in misalih
161
2Mz 12,42; 12,40; 12,41; 13,17-18; 13,20-22; 14,1-15; 23,20-25; 14,15-15,1; 15,20-21; 15,2-4: 2 brevirja (VO N1)
Poleg izdelave natančnega seznama verzov iz knjige Eksodus v hgl. srednjeveških brevirjih in misalih5 bomo v tem prispevku skušali poiskati odgovor na dve pomembni vprašanji: 1. Kakšna je tekstološka povezava med besedilom Eksodusa v hgl. misalih in brevirjih? 2. Ali je v hgl. misalih in brevirjih tekst Eksodusa v prevodu, znanem iz knjig liturgičnega Vzhoda,6 in v kakšnem obsegu?
2 Misal, brevir in parimejnik
V misalu in brevirju, liturgičnih knjigah krščanskega Zahoda, so nekateri verzi iz knjige Eksodus, ki jih vsebuje tudi parimejnik, liturgična knjiga krščanskega Vzhoda. Ker je bil parimejnik najbrž med prvimi knjigami, prevedenimi v staro cerkveno slo-vanščino (Pičhadze 1998: 5), so lahko njegova besedila uporabili hrvaški glagoljaši, ko so, verjetno v 13. stoletju, sestavljali slovansko različico brevirja in misala. Za parimejnik so bila besedila prevedena iz grške predloge, hgl. misal in brevir iz latinskega izvirnika obeh knjig, ob tem pa so bili uporabljeni tudi starocerkvenoslovanski prevodi biblijskega teksta, ki so bili na razpolago. Takšni starejši prevodi so se delno prilagajali latinski verziji takoj, delno pa med kasnejšimi revizijami, zato so v njih v različni meri značilnosti prvotnega prevoda. Biblijsko besedilo, ki ni bilo na razpolago v starejšem cerkvenoslovanskem prevodu, se je prevajalo neposredno za misal in brevir iz latinščine, zato se bomo dodatno opirali tudi na primerjavo z latinsko (Fischer 1983) in grško (Rahlfs 1979) različico teksta 2. Mojzesove knjige; namreč obe jezikovni podlagi je mogoče prepoznati v slovanskem besedilu. Vsa besedila knjige Eksodusa, ki jih vsebuje hgl. misal7 in hkrati stcsl. parimejnik,8 po potrebi primerjamo s prevodom celotne knjige (»četji« prevod) Eksodus, kot ga je v virih 14.-16. stoletja zbrala in izdala T. Vilkul (Vilkul 2015).
5	Seznam beril 2. Mojzesove knjige iz misalov je delno povzet po izdaji Hrvojeva misala (Štefanič 1973), delno po članku I. Bakmaza (Bakmaz 2010: 76). Seznam verzov Eksodusa v hgl. brevirjih je delno povzet po Bakmazu (Bakmaz 2004: 144), popravljen in dopolnjen na podlagi lastnega preučevanja rokopisov.
6	Na krščanskem vzhodu, kjer se je v cerkveno slovanščino prevajalo iz grških predlog, so se v liturgiji uporabljali parimejniki z berili iz Stare zaveze ali mineje z berili za nepremične praznike leta. V cerkve-noslovanskih minejah pa se berila iz knjige Eksodus tekstološko bistveno ne razlikujejo od parimejnih (Željazkova 2014: 338-39), zato jih v primerjavi zanemarimo. Poleg tega so nastajale tudi neliturgijske knjige, namenjene branju (»četje«), v katerih je besedilo Eksodusa, kot so »Istoričeske paleje«; gre za neke vrste biblijsko zgodovino, hronografe verjetno iz 13. stol., ki pa so tudi podlaga izdaje cerkvenoslovanskega prevoda celotne knjige Eksodus (Vilkul 2015).
7	Kot izhodišče za besedilo hgl. misala in za sklicevanje bomo uporabljali kritično izdajo (Štefanič 1973) izdelano na podlagi štirih reprezentativnih rokopisov hrvaškoglagolskih misalov - Vatikanskega misala (Ill4), Ročkega misala (Ro), misala kneza Novaka (Nk) in Hrvojevega misala (Hrv).
8	V parimejniku so berila iz Stare zaveze razporejena glede na liturgično leto. Najstarejši ohranjeni rokopis starocerkvenoslovanskega parimejnika je cirilski Grigorovičev parimejnik iz 12.-13. stoletja, ki ga citiramo po izdaji Z. Ribarove in Z. Hauptove (Ribarova, Hauptova 1998). Po isti ediciji citiramo, če je to nujno, dva variantna rokopisa Zahariinskega parimejnika (Z) iz l. 1271 in Lobkovskega parimejnika (L) iz let 1294-320. Po potrebi uporabljamo tudi variantna branja (P) po kritični izdaji beril iz knjige Eksodus iz ruskih rokopisov parimejnika (Pičhadze 1998).
162
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
V	hgl. misalih (MIS) in hkrati v parimejniku so sledeči verzi: 2Mz 12,1-11; 14,24-15,1; 15,27-16,1 in 24,12-18. V brevirju (BR) so to verzi 2Mz 3,1-8 v vseh brevirjih (berilo za 4. postno nedeljo) in 1,1-20; 2,5-22; 18,4; 13,17-18; 13,20-22 in 14,1-15,1 v brevirju VO in VB3 oz. N1. S podrobno analizo ob upoštevanju vseh dostopnih različic hgl. (iz misalov oz. brevirjev) in stcsl. (iz parimejnikov in prevoda celotne knjige)9 besedil bomo potrdili, da je bilo besedilo knjige Eksodus v hgl. misal oz. brevir nedvomno prevzeto takšno, kot ga poznamo iz stcsl. parimejnikov. Tipično tekstološko situacijo bomo prikazali na primeru edinega tukaj v celoti analiziranega berila - devetih verzov 2Mz 14,24-15,1 (v ostalih parimejniku in hgl. misalu ali brevirju skupnih verzih je podobno), ki jih najdemo tako v misalu kot tudi v brevirju.10 Iz drugih beril misala bomo prikazali le izbrane verze, podobno kot so bili obravnavani tudi verzi iz breviija (Stankovska 2018). V 2Mz 14,24, 14,26 in 14,29 je v vseh treh verzih v grščini in latinščini enako besedilo, zato pri prevzemanju v misal ali brevir ni bilo treba popravljati parimejnega prevoda, saj je popolnoma enak v vseh treh knjigah, le v zaključku verza 14:24 je majhna razlika (s krepko pisavo) med latinsko in grško verzijo: interfecit exercitum eorum x ouv£Tapa^£V t^v nape^PoI^v Trav AiyunTirav, kjer imajo brevir in misali varianto, ustrezno parimejniku (PAR) in njegovemu grškemu izvirniku: smete se plbkb ejup[a]tski (BR MIS) - i sm^te polkb jegjupttbskyi Z (PAR). V ostalih verzih berila najdemo majhne razlike v dolžini, uporabljenem izrazju in sintaktičnih konstrukcijah v latinskem in grškem besedilu, katerih sledi v različnih količinah in kombinacijah najdemo tudi v hgl. brevirjih in misalih.
Najpreprostejši popravki v smislu prilagoditve latinskemu besedilu so vezani na mesta, kjer je v latinščini besedilo krajše kot v grški različici. V takšnem primeru je bilo treba samo formalno skrajšati tudi parimejno besedilo, do česar je lahko brez večjih težav in poglabljanja v besedilne razlike parimejnega prevoda in latinskega besedila prišlo že ob sestavljanju hgl. knjig. Tako je v BR in MIS verz 14,30 skrajšan na enako dolžino kot v latinskem besedilu, zato v njem ni zadnjega dela iz parimejne in grške verzije (v besedilu s krepko pisavo): Izbavi že g[ospod]b v danb ta /onb Ill4 Nk Ro/11 iz[drai]le. ot ruki ejupcanb (BR MIS) = liberavitque Dominus in die illo Israhel de manu Aegyptiorum Vg x izbavi g[ospo]db iz[drai]le vb d[b]nb onb iz rpky egjuptenb i vide iz[drai]lt egjupteny izmertšg^ pri krai more (PAR) = Kai eppucaio Kupio^ tov Icpa^I ev xfl ^epa ¿Keivfl ¿k xeipo^ Trav Aiyunxirav Kai eISev Iopan^ tov^ Ai^unTiov^ T£0vnKOTa^ napa to /dlo^ t^ 0aXaoon?. Tekstološko povezavo s pa-rimejnim tekstom lahko vidimo v varianti »onb« v misalih Ill4 Nk Ro, ki popolnoma ustreza parimejnemu besedilu.
V	verzu 14:28 se v latinščini in grščini loči druga polovica, pri čemer je v skoraj vseh hgl. rokopisih besedilo, ki ustreza latinski različici, le v dveh rokopisih misala (Ill4
9	Zaradi omejenega prostora navajamo samo tekstološko relevantne različice.
10	V vseh misalih kot berilo za veliko soboto, v brevirju kot podaljšano berilo v VO in N1 za 4. postno nedeljo.
11	Variante iz drugih cerkvenoslovanskih rokopisov navajamo poenostavljeno. Če gre za varianto z leksi-kalno različico, je ta vstavljena v poševne črte //, za varianto je navedena okrajšava rokopisov, v katerih je. Če pa je v kakšnem rokopisu dodano besedilo, je to navedeno v okroglih oklepajih ( ), za samim besedilom pa sledi tudi okrajšava rokopisov. V rokopisu skrajšane dele besed izpisujemo v oglatih oklepajih [ ].
Petra Stankovska: Knjiga Eksodus v srednjeveških hrvaškoglagolskih brevirjih in misalih
163
in Ro) najdemo enako verzijo kot v parimejniku: ... všadšuju v more tako ê^e niktože može izbiti (BR) - v'š'li bihu/v'šdšujupo nih'Ill4 Ro/v' more i ni edin' ot nihb ne iz'bisi/ne os'ta Ill4 Ro/ (MIS) = ingressi fuerant mare ne unus quidem superfuit ex eis - vtsedtSQÇ po nihi vi more ne osta ot[i] nihb ni edini (PAR) = £ion£nop£v^£vovç ôrcicra avrrâv eiç xrçv Bo&accav, Kal ov KaixXri^On ÈÇ aùxœv où5è eiç. V Ill4 in Ro je že namesto »ne izbisi« glagol »ne osta« enako kot v parimejniku, kar pomeni, da je to prvotna varianta v hrvaških knjigah, ki je bila kasneje prilagojena (izbiti) po latinskem besedilu »superesse«, v BR celo v nekoliko bolj razlagalni oz. nazorni varianti v bolj svobodnem prevodu z modalnim glagolom.
Verz 14,25 se v latinščini in grščini najbolj razlikuje na dveh mestih, in sicer v prvi polovici pri opisu vozov oz. njihov delov (osi, kolesa), na samem koncu pa pri navedbi nasprotnika, grška verzija označuje Egipčane, latinska uporablja samo zaimek. Tudi v tem primeru je zamenjava za ekvivalent latinske različice preprosta, a razlika je zelo opazna, zato je verjetno sprememba vključena v vseh brevirnih in misalnih izvorih morda že od nastanka hgl. verzije (enako tudi popravek ekvivalenta za lat. profundum), medtem ko je bolj subtilna razlika v prvi polovici verza v tradiciji misala še prisotna v parimejni različici »osi kolesnic'« (za lažjo orientacijo so poleg krepke pisave podčrtani še elementi, ustrezajoči latinskemu besedilu): zavadi kolesnice/kolesa kolesnicb N1/ ihb. i vedehu se v glubinu Reše že ejupcane k sebe bežemb ot lica (b[og] a VO) iz[drai]l[e]va êko g[ospod]b/b[og]b N1/ borit se ot nihb na ni (BR) - i zavede koles'nice/osikolesnic Ill4 Ro/ ihb . ipogreze/vedehu se Ill4 Ro/ v'gl'binë/vglubinu Ill4 Ro/. Riše ejup'cane . bižimb ot l[i]ca iz[dravi]lb k[a]ko b[og]b/g[ospod]b Ill4 Ro Nk/ borit' se o nihb n[a] n[a]sb (MIS) = et subvertit rotas curruum ferebanturque in profundum dixerunt ergo Aegyptii fugiamus Israhelem Dominus enim pugnat pro eis contra nos - i zavadi osi kolesnici ihb i vedeše si nužde^ i rešp egjuptene bjažimi ot[i] lica iz[drai]leva jako g[ospo]di posobiti/poboreti L/ po nihi na egjupteny (PAR) = Kal cuvéSnoev xoùç a^ovaç -rrâv àp^a-rrav aùxœv Kal rçya^v aù-roùç ^exà Piaç. Kai einav oi Aiyurcxioi Oûyœ^ev ànô npoorânov Icparç^ o yàp KÙpioç rcoXe^eï nepl aùxœv xoùç AlyunTÎouç.
Tekstološko je še bolj zanimivo v verzih 14,27 in 14,31, kjer se latinsko in grško besedilo precej razlikujeta, v brevirjih in misalih pa imamo različne stopnje prilagoditve parimejnega besedila latinskemu. Druga polovica verza 14,27 v BR in MIS »bežecim že ejupcanomb« je na prvi pogled takšna, kot da kopira latinski izvirnik »fugientibusque Aegyptiis«, vendar po varianti v misalih Ill4 Ro: »potopi ubo g[ospod]b ejupcani po sridi mora« lahko sodimo, da je bil tudi ta tekst prvotno prevzet iz parimejnika. Začetek verza je v MIS že prilagojen latinščini »i kada/egda/prostri« = cumque extendisset, v nasprotju z brevirji »prostre že« (BR) = prostre že (PAR) = è^éxeivev 5è, kar bi lahko nakazovalo delno samostojni nadaljnji razvoj biblij skega besedila v misalu in brevirju:12
cumque extendisset Moses manum contra mare reversum est primo diluculo ad priorem locum f fugientibusque Aegyptiis occurrerunt aquae et involvit eos Dominus in mediis fluctibus
12 Samostojni tekstološki razvoj biblijskega besedila, prevzetega v starejšem starocerkvenoslovanskem prevodu iz grščine, je potrdila za tekst knjige preroka Jone Z. Ribarova (Ribarova 1987: 135).
164
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
BR: Prostré že moiséi ruku na more i ustroi se/us'trmi se N1/ more jutromb k' d[b]nevi na mesto svoe prvoe. Bëzecim že ejupčanomb srétu e vodi i pokrie g[ospod]b vl'nami.
MIS: Ikada/eg'da/prostri moisëi ruku n more ustroi/ustr'mi Ill4 Ro/ se voda (k' d[b]nevi Ill4 Ro) n' prvoe misto ejup'čane/mb/ biž/eč/imb srite i/e/ voda i pokri/potopi Ill4 Ro/ e g[ospod]b (ejupčane Ill4 Ro)po sridi vl'niê/mora Ill4 Ro/
PAR: prostrč že moisi rçkç na more i ustroi sç voda ki dni na mësto ejuptčne že bësç podb vodoç i strçse g[ospo]db egjuptčny po srëdë morč
e^eteivev ÔE Mrauafç t^v xeïpa ¿ni t^v GäXaaaav, Kai ânsKaTEOTn to ûSrap rcpôç rç^épav ¿ni x™paç^ oi Sè AiyürcTioi é^uyov ûrco to ûSrap, Kai Ê^ETÎva^EV Kijpioç toùç AlyurcTÎouç ^éaov Trçç OaXâoonç
V	verzu 14:31 je še nekoliko več mest, različnih v latinskem in grškem besedilu, pri čemer prihaja tudi do kontaminacije obeh verzij v večini primerjanih rokopisov (N1 Ill4 Nk Ro), ki poleg »izdravili« (grška verzija) prilagajo tudi »ejupčani« (latinska verzija), v skladu z grško in parimejno verzijo najdemo še enkrat »ejupčanomb« in »b[og]u«, poleg »gfospodju«. v Hrv, kar ustreza latinskemu »Domino«:
et viderunt Aegyptios mortuos super litus maris et manum magnam quam exercuerat Dominus contra eos timuitque populus Dominum et crediderunt Domino et Mosi servo eius
BR: i vidëvse s[i]nove iz[drai]levi (ejuptêni N1) mrtvi suče/izmrv'še N1/ _pri krai mora. ruko-ju velieju_ juže s gnëvomb prostrë g[ospod]b protivu ejupčanomb Uboêse se ljudi g[ospod]-a i vërovase b[og]u i moisëju rabu/ugodniku N1/ ego.
MIS: vidiv'še iz[dravi]li (ejupčani mr'tvi suče pri krai mora i Ill4 Nk Roj ruku veliju g[ospodb]nu ke/juže/ st vori na ejup čanehb ostru vel'mi. i uboêše se l[judi] g[ospod]a i virovaše g[ospod]u/b[og]u Ill4 Ro Nk/ i rabu ego moisëju.
PAR: vide že iz[dravi]li rçkç vysokçç čže stvori egjuptenemb g[ospo]db i ubojašQ sç g[os-po]da ljudie i verovašQ b[o]govi i moisovi ugodniku ego
eïSev Sè IoparçX t^v XEÎpa t^v ^EyäXt|v, a Èrcoit|aEV KÛpioç toïç AlyurcTÎouç E9oß|9r| Sè o Xaôç tov Kijpiov Kai ÈrciaTEuaav Trâ 9eö Kai Mrauafl Trâ OspänovTi amoû
V	brevirju se je v prvi polovici verza 15,1 ohranila prvotna varianta »bogu« bližja grški verziji kot v parimejnikih »gospodu«, razen Zahariinskega. Gre pa za nekoliko manj pomembno varianto, saj se včasih pojavlja tudi neodvisno od predloge:
Togdapetb moisëi i s[i]nove iz[drai]l[e]vipës[b]nb siju (bogu N1) rekuče (BR, MIS). Töte f|GEV Mrauafç Kai oi uioi Iapat|X t^v ràS^v TaijTT|v Trâ Osrâ x togda petb moisi i s[i]nove iz[dravi]levi pes[nb] siç g[ospo]d[e]vi i reše (PAR). Tunc cecinit Moses et filii Israhel Carmen hoc Domino.
Iz zgoraj analiziranih verzov je razvidno, da je bilo parimejno besedilo v brevir in misal prevzeto in prilagajano latinski različici postopoma. Nekatere najbolj izrazite prvine so se spremenile morda že takoj ob prevzetju starocerkvenoslovanskega besedila v hgl. knjige (npr. skrajšanje verza 14,30), druge pa postopoma; sledi parimejnih
Petra Stankovska: Knjiga Eksodus v srednjeveških hrvaškoglagolskih brevirjih in misalih
165
variant so samo v posameznih variantnih rokopisih (npr. opustitev besede »ejuptene« ali zamenjava besede »ugodnik« z »rab«13 v 14,31), pri čemer so v različnih rokopisih ohranjene različne faze popravka rokopisa, - npr. v 14,31 je v N1 očitno še parimejna verzija, v verzu 14,25 pa že popravljena po latinščini »kolesa kolesnic« (N1), ki je bila prvotno v parimejniku »osa kolesnic« (Ill4 Ro), medtem ko je v ostalih neka vmesna varianta »kolesnice« (VO Nk Hrv).
V drugih berilih iz misala se pojavljajo tudi verzi, ki so povsem prilagojeni latinščini; v njih je težko najti tekstološko povezavo s parimejnim prevodom kot na primer 2Mz 12,5 (iz berila 2Mz 12,1-11 na veliki petek): Budetb agn'cb . neporočanb i neskvr[b] n[j]nb mužaskbpolb nazimacb. i tim' je n'ravomb/zakone Ill4, obrazomb Ro /primite i kozlica (BR MIS)= erit autem agnus absque macula masculus anniculus iuxta quem ritum tolletis et hedum x ovč§ sivrišeno m^žiski poli naazimo bodeti vami ot[i] agneci i ot[i] kozlišti primete (PAR) = npoßaxov xeXeiov äpcev evtauoiov ecxai ü^iv ärco xöv äpvwv Kai xöv epi^rav X^yecBe. Po drugi strani pa se nekatere variante iz verzov 15,27-16,1 (iz berila 15,27-16,7 na cvetno nedeljo) popolnoma ujemajo s tistimi v parimejniku, čeprav so tudi tu v besedilu misala (npr. v verzu 15,27) opazne drobne prilagoditve latinski različici: venerunt autem in Helim ubi erant duodecim fontes aquarum et septuagintapalmae et castrametati sunt iuxta aquas - Pridoše s(i)—n(o)ve iz[dravi]l[e]vi v' elimb kade/ideže Ill4 Nk Ro/ bihota 12 istočnika vodb i 70 stabal' maslinb/pinik' Ill4 Ro /prišad'še staše tu pri vodahb (MIS) - i prido vi elimi i beho tu 12 istočniki vody 70 stablei finikovehi i stašg že tu pri vodahi (PAR) = Kai ^X0ocav ei<; Aik^, Kai l'iaav sksi SmSeKa rcnyai üSaxrav Kai eßSo^Kovxa cTE^E/n ^oiviKrav napEvEßaXov Ö£ ¿kei napä xä Ü5axa. Podobne jasne sledi parimejnega prevoda v besedilu misala so tudi v berilu na veliki petek 2Mz 24,12-18, vendar so tudi tu v misalu opazne prilagoditve latinski različici. Poleg tega v hgl. misalih najdemo zelo redke variante, ki se ujemajo bolj s prevodom celotne knjige »četjim« (Vilkul) kot s parimejnim, npr. v 24,16 v'zva (MIS) = vizva (Vilkul) x prizva (PAR, P) za latinski in grški brezpredponski glagol vocare oz. Ko&eiv ali v verzu 24,14 misal kombinira prevod grškega Tt£ Kpici^ in (dodaja) iz latinščine (quid) quaestionis (=uprosb): uprosb ilipra/sudb Ill4 Ro/ (MIS), pri čemer je zanimiva varianta »sQdt« (PAR, P; sicer pa gre za razširjen stcsl. ekvivalent za grško besedo) x prja (Vilkul), ki se očitno odraža tudi v misalih. Pojav pa je tako redek,14 da lahko vseeno povzamemo: biblijsko besedilo vseh beril Eksodusa v hgl. misal je bilo prevzeto prvotno iz stcsl. parimejnika enako kot parimejno besedilo v hgl. brevir (Stankovska 2018).
3 Brevir, misal, starocerkvenoslovanski prevod celotne knjige Eksodus
Ostali deli besedila v hgl. misalu, ki niso v parimejniku, se - podobno kot besedila v brevirju (Stankovska 2018) - zelo jasno razlikujejo od prevoda celotne knjige Eksodus
13	Ta dvojica leksemov na istem mestu v besedilu je znana tudi iz stcsl. virov (Željazkova 2016: 237), vendar ne predpostavljamo, da bi v MIS in BR odsevala to razliko, bolj verjetno je, da gre za vpliv revizije teksta po latinščini (servus).
14	Posamezna leksikalna odstopanja od znanega parimejnega prevoda pa so bila opisana tudi pri analizi Tkonskega fragmenta hgl. brevirja (Mihaljevič 2018).
166
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
po izdaji T. Vilkul; kljub temu pa se tudi tu v hgl. tradiciji pojavljajo posamezna mesta ali leksemi, ki bi jih morda bilo mogoče povezati s tradicijo stcsl. prevoda celotne knjige Eksodus. Primere navajamo iz verzov 2Mz 16,2-4 in 16,6-7, ki se v hgl. misalu v berilu na cvetno nedeljo neposredno navezujejo na parimejni del (ta se konča z verzom 2Mz 16,1). S krepko pisavo označujemo mesta, ki sovpadajo v hgl. misalu in csl. prevodu, podčrtana so mesta, ki sovpadajo z latinskim besedilom verzov 16,2-3:
I vzprtaše (!)/v'zr'ptaše Vb2, vzrpta Ill4/ vse množastvo/sbbranie Ill4/ s[i]n[o]vb iz[dravi]--l[e]vihb/ iz[drai]l[e]vb Ill4 Nk/ na moisee i eruna (v pustini Ill4 Nk Ro) (3) i reše ima /k nima Ill4 Ro/ bole bi n[a]mb (bilo Ill4 Ro) umriti/ace bihom' umrli Ill4/ rukoju g[ospodb] neju v z[e]mli ejup[b]t[b]scei neže iziti simo Egda sidihomb pri lon'cihb/ skudel'nicehb Ill4 Nk Ro/ mesb i edihomb kruha/h'lebi Ill4 Ro/ v/do Nk/ sitostb. Počto izvedosta n[a] sb vpustinju (siju Ill4 Ro) umriti/umoriti Vb1/ vse množastvo gladomb (MIS) - vbshuhna-ša/vhzroptaša, vizbrbpta že/ s[i]n[o]ve i[zra]il[e]vy vsb soborb do/vsb soborb s[i]n[o]vb i[zra]il[e]-vb/ moise? i arona (3) I rekoša k nima s[i]n[o]ve i[zra]il[e]vy unei be/bolje bi/ da byhom izmerli jazveni ot[b] g[ospo]da v zemli egipetbste egda sed^homb nad kotly m?sny-mi i jadohom hleby do sytosti jako izvedoste nas v pustynju siju umoriti narod sii gladomb (Vilkul) - et murmuravit omnis congregatio filiorum Israhel contra Mosen et contra Aaron in solitudine (3) dixeruntque ad eos filii Israhel utinam mortui essemus per manum Domini in terra Aegypti quando sedebamus super ollas carnium et comedebamus panes in saturitate cur eduxistis nos in desertum istud ut occideretis omnem multitudinem fame
SieyoyyuZev naca cuvayrayp uirav Icpat|X eni Mraucfv Kai Aaprav, 3rai einav npo; amoti; oi uioi Icpat|X "O^s^ov arceGavo^ev nXt|yevxe; ijrco Kupiou ev Aiyunxra, oxav eraGica^ev eni xrav XeP^xrav Trav Kperav Kai fcGio^ev apTou; ei; rcXt|c^ovr|v oti e^nyayexe rma; ei; x^v epn^ov TaijT^v anoKTElvai nacav rpv cuvayraypv TaijT^v ev Xi^ra.
Čeprav besedilo v misalu večinoma popolnoma ustreza latinskemu besedilu, najdemo v tretjem verzu dve mesti »bole bi« in »umoriti«, ki jih lahko pojasnimo kot paralelo grškemu ali prevodnemu stcsl. tekstu; uporaba glagola »vzrptati« in morda tudi leksema »hleb«, ki je kasneje zamenjan s »kruh«, je morda tudi zanimiva paralela s »četjim« prevodom. K temu bi lahko še dodali besedo »odaždju« v verzu 16,4 za lat. pluere na mestu, kjer je uporabljeno nadoždu/odoždju (Vilkul) v prevodu celotnega besedila. V verzih 16,6-7 je samo ena razlika med grškim in latinskim besedilom (npo; nacav cuvayray^v uirav Icpa^A. x ad omnes filios Israhel), ki se odseva v csl. prevodih »vsemu sonmu s[i]n[o]vb i[zra]il[e]vb« in besedilo misala »vsimb s[i]nomb iz[dravi]l[e]vimb« sledi latinski različici. Zanimiva je morda samo naključno (ali tudi ne) enaka beseda »zajutra« v misalu Ill4 in prevodu celotne knjige »zautra« (Vilkul), ki pa jo ostali misali nadomeščajo z leksemom »jutre« (lat. mane, grš. nprai). Sicer pa se besedilo prevoda celotne knjige v parimejnih delih v nekaterih variantnih rokopisih (zlasti T1 in IP79 - oznake po izdaji Vilkul) od parimejnikov skoraj ne ločijo, v drugih pa so mnoge leksikalne in prevodne razlike; to je najverjetneje posledica dejstva, da so bila v stcsl. prevodu celotne knjige Eksodus večinoma sicer parimejna besedila na novo prevedena, stcsl. parimejni prevod pa je bil mogoče le delno citiran na pamet (Željazkova 2016: 238). Iz primerjave z neparimejnim besedilom v hgl. misalih in breviijih (Stankovska 2018) izhaja, da so v neparimejnem delu morebitne skupne točke s prevodom celotne knjige Eksodus (po Vilkul 2015) le posamezni leksemi, ki pa so lahko tudi posledica
Petra Stankovska: Knjiga Eksodus v srednjeveških hrvaškoglagolskih brevirjih in misalih
167
skupne osnove cerkvene slovanščine; namreč v enaki ali celo večji meri najdemo tudi lekseme, ki so si v obeh prevodih različni. V skrajnem primeru bi takšna leksikalna ujemanja lahko pričala o zelo oddaljenih skupnih virih obeh verzij teksta, vendar je o tem na podlagi danes ohranjenih besedil nemogoče z gotovostjo presoditi.
4 Zaključek
Lahko povzamemo: parimejno besedilo 2. Mojzesove knjige je bilo v svojem starocerkvenoslovanskem prevodu, kot ga poznamo iz parimejnikov (nekoliko bolj prevladujejo variante znane iz Zahariinskega parimejnika - npr. v brevirju v verzih 2Mz 14,1-15,1 in v misalu 2Mz 14,24-15,1), nedvomno uporabljeno pri sestavljanju hgl. misala in breviija, ker v vseh treh knjigah najdemo skupne besedilne variante; te v nekaterih primerih sovpadajo z grško predlogo in se ločijo od latinskega besedila, ki je bil podlaga za nastajanje hgl. misala in breviija. Zelo redko je v parimejnih delih besedila v misalih najti sovpadanje z različico cerkvenoslovanskega prevoda v prevodu celotne knjige (četji prevod) proti parimejni verziji, ki je drugačna (npr. v 2Mz 24,14 in 24,16). To bi morda lahko pojasnili z uporabo neke različice parimejnika, ki je v nekaterih svojih berilih z besedilnega vidika med danes znanim parimejnim besedilom in prevodom celotne knjige.
V	delih z neparimejnim besedilom v hgl. misalu in brevirju so pogoste značilne razlike v primerjavi s prevodom celotne knjige (po izdaji T. Vilkul), razen nekaj posameznih in zelo redkih, večinoma leksikalnih sovpadanj. Na podlagi danes znanega gradiva ne moremo dokončno in z vso gotovostjo oceniti, ali gre za naključne paralele, čeprav vse kaže na to.
V	vseh delih - parimejnih in neparimejnih - je besedilo knjige Eksodus v hgl. misalih in brevirjih pod vplivom latinske predloge, iz katere je bilo morda naravnost prevedeno (neparimejni deli) ali po kateri je bilo v različnih obdobjih in rokopisih popravljano (parimejni deli).
Seznam okrajšav
Hrv - Hrvojev misal iz l. 1404, pergament, Istanbul, knjižnica Topkapi Saraj.
Ill4 - misal Illirico 4 iz pol. 14. stol., pergament, Rim, knjižnica Biblioteca Apostolica
Vaticana, sign. Borg. Illir. 4.
Nk - misal kneza Novaka iz l. 1368, pergament, Dunaj, Österreichische Nationalbibliothek, sign. Cod. slav. 8.
Ro - Ročki misal iz l. 1421, pergament, Dunaj, Österreichische Nationalbibliothek, Cod. slav. 4.
Vb1 - Vrbniški prvi misal iz l. 1456, pergament, Vrbnik, župni ured. Vb2 - Vrbniški drugi misal iz l. 1462, pergament, Vrbnik, župni ured.
168
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
Seznam okrajšav brevirjev:
N1 - 1. Novljanski brevir iz l. 1459, pergament, Novi Vinodolski, župni ured.
VB2 - Vrbniški drugi brevir iz 14. stol., pergament, Vrbnik, župni ured.
VB3 - Vrbniški drugi brevir iz 15. stol., pergament, Vrbnik, župni ured.
VO - brevir Vida iz Omišlja iz l. 1396, pergament, Dunaj, Österreichische
Nationalbibliothek, sign. Cod. slav. 3.
Viri in literatura
Ivan Bakmaz, 2004: Biblijska čitanja u hrvatskoglagoljskim brevijarima. Glagoljica i hrvatski glagolizam. Ur. M. A. Dürrigl, M. Mihaljevic in F. Velčic. Zagreb, Krk: Staroslavenski institut i Krčka biskupija. 139-49.
--, 2010: Biblijska čitanja u hrvatskoglagoljskim misalima. Slovo 60. 73-100. Tudi na spletu.
Bonifatius Fischer, 1983: Biblia Sacra iuxta vulgatam versionem. Ur. B. Fischer. Stuttgart: Deutsche Bibelgesellschaft.
František Václav Mareš, 1997: Psalterii Sinaitici pars nova (monasterii s. Catharinae codex slav. 2/N), (Schriften der Balkan-Kommission, Philologische Abteilung, Bd. 38), (Fontes, Nr. 2). Ur. F. V. Mareš. Dunaj: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften.
Milan Mihaljevic, 2018: Tkonski Fragmenti brevijara iz 13. st. Meäunarodni znanstveni skup Fenomen glagoljice, održan u Biogradu i Zadru 12.-13. svibnja 2017g. V tisku.
Marija Pantelic, Anica Nazor, 1977: II. Novljanski brevijar. Hrvatskoglagoljski rukopis iz 1495. godine. Župni arhiv Novi Vinodolski. Fototipsko izdanje. Zagreb, Graz: Staroslavenski institut Svetozar Ritig.
Anna Abramovna Pičhadze, 1998: Kniga Ishod v drevneslavjanskom parimejnike. Moskva: Rossijskij pravoslavnyj universitet ap. Ioanna Bogoslova.
Alfred Rahlfs, 1979: Septuaginta. Id est Vetus Testamentum graece iuxta LXX interpretes. Stuttgart: Deutsche Bibelgesellschaft.
Zdenka Ribarova, 1987: Knjiga proroka Jone. Slovo 37. 123-59.
Zdenka Ribarova, Zoe Hauptova, 1998: Grigorovičev parimejnik I. Tekst so kritički aparat. Skopje: MANU.
Petra Stankovska, 2018: Kniga ishod v breviariju Vida Omišljanina - tekstologičeskie i perevodčeskie osobennosti. Slavjanskoe i balkanskoe jazykoznanie, Paleoslavistika. Ur. Valerija Sergeevna Efimova. Moskva: Institut slavjanovedenija RAN. V tisku.
Vjekoslav Štefanic, 1973: Missale Hervoiae ducis spalatensis croato-glagoliticum. Ur. V. Štefanic. Ljubljana, Graz, Zagreb: Staroslavenski institut-Mladinska knji-ga-Akademische Druck- u. Verlagsanstalt.
Veselka Željazkova, 2014: Četivata ot Kniga Ishod v s'stava na Mineja. Pismenoto nasledstvo i informacionnite tehnologii. El'Manuscript—2014. Materiali ot V. meždunarodna naučna konferencija Varna 15 - 20 septemvri 2014. Sofija, Iževsk: Bulgarian Academy of Sciences.
Veselka Željazkova, 2016: Parimejnie čtenija v čet jih spiskah knigi Ishod. Studia Ceranea 6. 225-40.
Petra Stankovska: Knjiga Eksodus v srednjeveških hrvaškoglagolskih brevirjih in misalih
169
Summary
The article provides an exact list of verses from the Biblical Book of Exodus that have been preserved in medieval (pre-Tridentinum) Croatian Glagolitic breviaries and missals. The Croatian Glagolitic missal and breviary were probably composed in the thirteenth century from a translation of the Latin missal and breviary using an Old Church Slavonic translation of Biblical texts that was previously acquired in the Christian East, where they were translated from Greek books. Based on a comparison of the text of Exodus from Croatian Glagolitic missals and breviaries with the text in the Prophetologion (liturgical book of the Christian East) and with a non-liturgical translation of the entire Book of Exodus for individual reading (cetji), we found that all the readings from the Book of Exodus that were part of the Prophetologion were included without exception in the Croatian Glagolitic breviary and missal from the Old Church Slavonic Prophetologion, while a similar connection with the translation for individual reading (cetji) could not be demonstrated.