KLAVSKA INOTNOST ZA ^enum RO sindikata delavcev industrije in ru-prstva je dal soglasje k temu, da gre osnutek ^ družbenega dogovora v javno razpravo Minuli ponedeljek se je sestal na _en nandi z nekaterimi zadnjimi spre-lo-)a ni*3am‘’ ki jih je izoblikovala tri-L ^na komisija za pripravo osnut-> dogovora, ter tako pravzaprav n'";uravnavaU četrti osnutek tega do-tl'!er!!lenta' Osrednje vprašanje pri dSJam Pa je bilo, ali sindikati menijo, ^ 2e kaže prižgati zeleno luč, da r0jo 0snutek splošnega družbenega [dli('f?,V°ra 0 merdih za usmerjanje šiitov e.d0h°dka tn osebnih dohod-v javno razpravo, ali pa morda n nutek dokumenta za to še ni doletel. IeY,V republiškem odboru sindikata klpo avcev industrije in rudarstva so [č-j^aljši razpravi prižgali zeleno luč. pa5o f5 storili kljub nekaterim pri-P^kat am’ nas*ov*jenim zlasti na ne-Cre še nedokončno opredeljene ki pa jih vendarle nakazu-[C ^ ak poskušajo nakazovati oštevil-Uj a razmerja v osnutku doku-m ta- A ne glede na te pomanjklji-lov 1. jih ho odpravil preizkus de-SOO^3 iestrementarija dogovora na Lu,..delovnih organizacijah v re-!ja ‘k', pa so člani plenuma menili, j ^^danji osnutek že odraža bistvo k- Sl> kaj doseči z družbenim in ■ S I ■ r-; tOGATEC hm nudi ^AtlTETNA ^ / n Ikonska s!i Rolete ZAVAROVALNICA SAVA s $ ® & Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka KJE SMO IN KAJ HOČEMO? Okrogla miza slovenskih sindikatov o vlaganju tujega kapitala v samoupravnih razmerah 3. APRILA 1971 — ŠT. 13 — L. XXVIII Pravi naslov za denarne zadeve J ljubljanska banka ZELENA LUC DOGOVOR V okviru priprav na bližnji kongres samoupravljavcev Jugoslavije sta RS ZSS in ObSS Idrija v torek pripravila okroglo mizo o vlaganju tujega kapitala v samoupravnih razmerah. Za uvod v razpravo so poskrbeli predstavniki Tovarne kolektor-jev Idrija, Cinkarne Celje in tovarne IPLAS iz Kopra, ki so spregovorili o vsebini pogodb in konkretnem sodelovanju s tujimi partnerji, zlasti pa o problemih, ki otežkočajo sodelovanje in ki že imajo ali bi lahko imeli posledice tudi na samoupravne odnose znotraj naših delovnih organizacij. Lahko rečemo, da je okrogla miza uspela, saj ni razkrila zgolj trenutnih razmer, marveč je opozorila tudi na številne probleme, ki nanje niti pomislili nismo, ko smo zakonsko dovoljevali prodor tujega kapitala v naše gospodarstvo. Zaradi aktualnosti problematike bomo o tej razpravi podrobneje poročali v naslednji številki DE. Tokrat pa zelo na kratko samo o bistvenih ugotovitvah: kaže, da se na vlaganje tujega kapitala sploh nismo pripravili. Zakonodaja caplja za razvojem dogodkov, zato problematike skupnih vlaganj ne znamo ali ne moremo urejati na način, ki bi bil dovolj posloven, zanimiv za tuje partnerje in obenem v skladu z našo družbeno ureditvijo. Tuji partnerji so v strahu za varnost svojih naložb. Naša podjetja pa se boje, da ne bi bila izkoriščana in da zahteve tujih partnerjev za večjo produktivnost, ka- drovsko zasedbo obratov, zgrajenih s skupnim kapitalom, način odločanja o skupnih poslih in druge ne bi čez noč po-(nadaljevanje na 2. strani) iVlercator KAVA samoupravnim dogovarjanjem o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Javna razprava zato lahko osnutek samo obogati. V nadaljevanju seje pa je plenum obravnaval dva osnutka odlokov in ju brez pripomb tudi sprejel. Prvi odlok govori o razmejitvi pristojnosti in o nalogah sindikatov Slovenije ob družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju glede delitve dohodka in osebnih dohodkov ter med drugim nalaga republiškim odborom, da takoj pripravijo predlog grupacij oziroma panog s spiskom delovnih organizacij, ki se bodo med seboj primerjale in samoupravno sporazumevale, obenem pa neposredno zadolžuje republiške odbore, da takoj dajo pobudo za samoupravno sporazumevanje med delovnimi organizacijami. Drugi odlok pa v podrobnostih ureja pristojnosti organov sindikata delavcev industrije in rudarstva v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem. Nato pa je plenum republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva sprejel tudi predlog samoupravnih sporazumov, ki določa, da naj bi v okviru tega sindikata sklenih XIX samoupravnih sporazumov. Ta predlog in tudi razporeditev delovnih organizacij - kdo se bo s kom sporazumeval — bo dokončno veljaven, ko ga bo sprejela tripartitna komisija, sestavljena iz predstavnikov izvršnega sveta, gospodarske zbornice in sindikatov. Zaslužen počitek V OKVIRI Eoto:_A. AGNIČ V sindikatih so začeli prižigati zeleno luč za družbeno in samoupravno dogovarjanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Drug za drugim odbori podpisujejo dovolilnico za javno razpravo o osnutku družbenega dogovora. Zamisel se tako postopoma sprevrača v dejstvo. In bržčas ni nikogar, ki v tem trenutku ne bi priznal, da si pravzaprav veliko obeta od družbenega dogovarjanja in od samoupravnega sporazumevanja o delitvi. Hkrati pa se v to razpoloženje meša tudi pelin dvoma, češ, kaj če načrti spodlete, če se zamisel izrodi. Res, kaj potem? ! Kako bi rekel - nekako veselimo se, pa nas je hkrati strah. Mislim pa, da lahko kar mirno prižgemo zeleno luč za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje. Tako, kot zadeve kažejo zdaj, smo na najboljši poti, da v svojih prizadevanjih tudi uspemo. Ne kaže pa si delati utvar, da bodo sporazumi in dogovori že kar takoj naredili red v delitvi osebnih dohodkov, kaj šele v delitvi dohodka! Kdor misli, da bomo s podpisovanjem družbenih in samoupravnih dogovorov dosegli idejen red, je bolje, da je že zdaj razočaran. Razlike v dohodkih in osebnih dohodkih bodo tudi potem - gre pa nam za to, da jih s skupnimi prizadevanji omejimo v zdrave, družbeno sprejemljive in realne meje. To in pravzaprav ne veliko več velja pričakovati od tega prvega kroga samoupravnega sporazumevanja! Pa še o nečem bi si morali biti na jasnem, ko prižigamo zeleno luč za samoupravno sporazumevanje o delitvi: iz razmišljanj nekaterih veje nezaupanje in bojazen, da ja ne bi bil kdo pred kom. Nekateri vidijo v tem celo edini smisel dogovarjanja in sporazumevanja. In vendar še zdaleč ne gre za to, da bi zdaj drug drugemu gledali v skledo in drug drugemu pečatili kuverte z do- hodki. Veliko napako bi namreč storili, ko bi na silo zadrževali rast osebnih dohodkov^ ko bi se spet šli vsesplošno .'uravnilovko" mimo vseh načel dohodka. Zato pa velja toliko bolj podpreti prizadevanja tistih, ki dokazujejo, da bi moralo služiti sporazumevanje temu, da si zagotovimo zdravo rast osebnih dohodkov, da pa naj visoka proizvodnja in produktivnost prineseta tudi visoke osebne dohodke. Sicer pa, prižgimo že to zeleno luč, saj smo že dovolj dolgo stali pred rdečo! BOJAN SAMARIN LJUBLJANA RADOVLJICA, 30. marca: Na seji predsedstva tukajšnjega občinskega sindikalnega sveta so člani obravnavali problematiko v zvezi z družbenim dogovaijanjem in samoupravnim sporazumevanjem za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Pogovorili so se tudi o nalogah sindikatov v javni razpravi o spremembah v družbeno-pohtičnem sistemu SFRJ, sprejeli program izobraževanja sindikalnih delavcev v občini in program priprav na praznovanje 1. maja. Foto: A. A. NA LINIJI 323-554 KOPER Sindikalna organizacija podjetja za PTT promet v Kopru je dala pobudo za tesnejše stike med delavci koprske in tržaške pošte. Obe podjetji že sedaj tesno sodelujeta na področju telefonskih in telegrafskih zvez in se skupno dogovarjata o reševanju vseh tekočih problemov. Zdaj se bodo dogovorili tudi za skupno sodelovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog. K. C. MARIBOR Predsedstvo občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva je pred nedavnim razpravljalo o organizaciji seminarjev za nova vodstva osnovnih sindikalnih organizacij. Predvide-vajo, da bodo organizirali tri seminarje, od katerih bo vsak štel po 30 udeležencev. —ko PTUJ____ SKUPNE NALOGE Medobčinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti občin Ptuj in Ormož si je tudi za letošnje leto zastavil obsežne naloge. Kot izhodišče pri sestavi programa so odboru služila stališča, zajeta v političnih ciljih slovenskih sindikatov, ki jih je sprejela II. konferenca Zveze sindikatov Slovenije. Med številnimi nalogami naj omenimo samo nekatere pomembnejše: ustanovitev osnovne organizacije delavcev, ki so zaposleni v zasebnem sektorju obrti in gostinstva, sodelovanje na posvetu o problematiki obrtnih in komunalnih dejavnostih, razprava o nadaljnjih integracijskih procesih v delovnih organizacij ali storitvenih dejavnosti v ptujski občini in drugo. Medobčinski odbor bo pripravil v sodelovanju z občinsko konferenco ZMS v maju letos II. konferenco vajenske mladine. Svoje delovne programe pa so si izoblikovah tudi odbori po dejavnostih. J. S. SOGLASJE V PROMETU Plenum RO sindikata delavcev prometa in zvez je na svoji seji v četrtek podprl idejo samoupravnega sporazumevanja kot načina, s katerim se delovne skupnosti sporazumevajo o načinu delitve dohodka in osebnih dohodkov, odklonil pa je tako družbeno dogovarjanje, ki bi z neprimernimi in pretogimi določili ali s prenizkimi številkami (kvantifikacija) oviralo normalno poslovanje delovnih organizacij in normalno delitev dohodka in osebnih dohodkov. Plenum RO sindikata delavcev prometa in zvez je v zvezi s tem izrazil zahtevo po ustreznejšem vrednotenju živega dela in izrekel tudi konkretni predlog: najnižji osebni dohodek v delovnih organizacijah prometa in zvez naj bi znašal 1000 dinarjev. Plenum je med drugim tudi sklenil, naj bi L kongres sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije skhcali oktobra letos. Vsem republiškim in pokrajinskim odborom sindikata delavcev prometa in zvez pa bodo poslali v potrditev predlog, naj bi sedanji predsednik CO tega sindikata Jože Jager svojo dolžnost opravljal tudi v naslednji mandatni dobi. Obširneje o seji bomo poročali prihodnjič. —MG NAZARJE ANALIZA DELA Na skupnem posvetu predsednikov občinskih sindikalnih svetov in medobčinskih odborov posebnih sindikatov na območju celjske regije, ki je bilo pred nedavnim v Nazarjih, so udeleženci analizirali doslej opravljeno delo. Ugotovili so, da so medobčinski odbori v zadnjih letih dokaj uspešno opravili svoje naloge in so v veliko pomoč pri delu občinskih sindikalnih vodstev. Razprava pa je opozorila, da bo vseeno treba marsikaj spremeniti v organiziranosti sindikatov in metodah dela. Velenje: sprejeli so program dela V delovni načrt so zapisali nekatere trenutno najpomembnejše naloge, sicer pa bodo program sproti dopolnjevali Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Velenje je na zadnji seji po obširni razpravi sprejelo okvirni program dela organov Zveze sindikatov občine Velenje za leto 1971, ki daje poseben poudarek obravnavi in razreševanju najpomembnejših problemov iz dela in življenja članov Zveze sindikatov. V delovni načrt je predsedstvo velenjskih sindikatov vneslo le nekatera trenutno najbolj aktualna vprašanja, hkrati pa si je pustilo „odprta vrata" za sprotno dopolnjevanje delovnega programa. Poseben poudarek bodo v Velenju namenih pripravam na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. Občinsko sindikalno vodstvo bo pripravilo razpravo o „družbenem nadzoru v sistemu samoupravljanja", osnovni organizaciji sindikata Rudnika lignita Velenje in TGO Gorenje pa o ..opredmetenem in živem delu" ter o , jnstituciona- lizaciji samoupravljanja v delovni organizaciji". Velenjski sindikati si bodo prizadevali, da v delovnih organizacijah v Šaleški dohni do konca letošnjega leta uredijo vse naloge na področju interne zakonodaje. Vsi organi Zveze sindikatov v občini Velenje pa se aktivno vključujejo v uresničevanje zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje in dehtev dohodka in osebnih dohodkov. Tako v osnovnih organizacijah sindikata kot v organih Zveze sindikatov občine Velenje bodo stekle razprave o predlogih srednjeročnih razvojnih načrtov delovnih organizacij in občine, sindikati bodo sproti zasledovah gibanja gospodar- stva, še posebej pa investicijska vlaganja delovnih organizacij ter likvidnost gospodarstva. V Velenju nameravajo letos ustanoviti osnovno organizacijo sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, v drugih organizacijah pa naj bi podrobneje spregovorili o problematiki razvojnih možnostih obrti v Šaleški dolini. Sicer pa si bodo v prihodnje velenjski sindikati prizadevah sproti zasledovati življenjsko raven zaposlenih, širiti oblike obveščanja v sindikatih in v delovnih organizacijah, v delovnih organizacijah pa bodo podprli razvoj kulturnih dejavnosti in krepili sodelovanje z delavci, zaposlenimi v tujini. Kje smo in kaj hočemo? -------------------------I STAVBNO POHIŠTVO ZA VAŠ DOM OKNA VRATA VEZANA OKNA GARAŽNA VRATA INFORMACIJE: Ribnica, ' S maloprodaja tel. 87-212 j j. TISKOVNA KONFERENCA I' ž k i v Kaj je bolje? • Tiskovno konferenco v RS ZSS je vodil podpredsednik Jože Globačnik Podpredsednik RS ZSS Jože Globačnik je na tiskovni konferenci minuh petek novinarjem tiska in RTV spregovoril o tem, kaj v sindikatih menijo o poteku organizacijskih in vsebinskih priprav na sklepanje družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter o nekaterih dilemah, nesporazumih in napačnih razlagah, zavoljo katerih se je v delu javnosti izoblikovalo prepričanje, da sindikati sami ne vedo, kaj želijo doseči, čeprav so bili pobudniki urejanja razmer na navedenih področjih. Dosedanji potek priprav na sklenitev družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov po besedah Jožeta Globačnika opravičuje trditev, da šele najnovejši osnutek tega dogovora omogoča tudi konkretnejšo razpravo o njegovi vsebini. Vendar pa pri tem zamujamo in bomo zamujah tako dolgo, dokler Gospodarska zbornica SRS ne bo opravila naloge, ki jo je prevzela, da bo namreč na 500 primerih preverila praktično učinkovanje predlagane delitvene formule. Zaradi tega je zelo verjetno, da bo prej, preden bo sklenjen družbeni dogovor, potrjenih več samoupravnih sporazumov. Tako seveda pričakujemo zelo različne zaplete, saj s 30. IV. letos preneha veljati zvezni zakon o omejitvi izplačil osebnih dohodkov, družbeni dogovor v SRS pa dotlej v naši republiki očitno ne bo mogel biti sklenjen. Da bi preprečili ponovitev nebrzdanega naraščanja osebnih dohodkov, kakršnemu smo bdi priče ob koncu minulega leta, bodo pristojni organi vsekakohEL morali najti rešitev. Sindi'?** kati nasprotujejo temu, da bi podaljšali veljavnost omS' njenega zakona oziroma da bi odgovornost prevzela trii pattitna komisija, sestavljena® iz predstavnikov izvršnega: sveta, gospodarske zbornici01 ........ - - ■ •'iiUr in sindikatov. Zato bi bila 'rne bržčas primerna v prehod'“če nem obdobju, to je v časuPS: od prenehanja veljavnosti! , zveznega zakona do spreje'™^ ma ustreznih republiških družbenih dogovorov o de'?0 lit vi dohodka in osebnih do^he hodkov taka rešitev, da bi se'3 ' na zvezni ravni sporazumeli P U predstavniki vseh republik in|otl pokrajin o tem, kaj storiti >>r< „Zaradi razmer, ki jih^ds ugotavljamo zdaj, bo celo pil koristno, če bodo nekateri[v°j samoupravni sporazumi skle-j njeni pred repubHškim druž-l benim dogovorom o usmer-J janju delitve dohodka in J osebnih dohodkov," je po , udaril Jože Globačnik. vedamo se namreč, da s pod-| pisom teh sporazumov še j V* 11IV T - l_ zdaleč ne bodo odpravljena ^ vsa neskladja, ki so se kopi'^ čila dolga leta, zanesljivo pan bodo odpravljene vsaj naj'L večje anomalije. Javna raz;f, r prava o teh sporazumih tudi ne bo dala samo odgovorov, n. na vprašanje, ali so sporazu-.,ar mi usklajeni z že sprejetim .° zakonom, ampak bo prav Lin gotovo opozorila tudi na (c0 druge elemente, ki bi namFjr lahko prišli prav pri sklepa-^3 nju družbenega dogovora o' ..i usmerjanju delitve dohodka L in osebnih dohodkov. Zato v “ sindikatih zavračamo kri- f tike, da nimamo lastnih sta-j lišč in da sistem začenjam0 j graditi pri strehi, namesto j pri temeljih.1' -mG' (Nadaljevanje s 1. strani) stavile na glavo sedanje organizacije dela in načina poslovanja naših podjetij. Drugo k drugemu: nezaupanje obstaja na obeh straneh, čeprav je pogojeno z različnimi vzroki. Posledica tega nezaupanja pa se kaže predvsem v tem, da naložbe tujega kapitala v naše gospodarstvo še zdaleč niso takšne, kot smo pričakovah. Težko je zdaj reči, kako naj bi odpravili to obojestransko krizo zaupanja. Očitno pa je, da bi na večje zaupanje zainteresiranih partnerjev z ene strani vplivala bolj urejena jugoslovanska zakonodaja, po drugi strani pa natančneje urejeni samoupravni odnosi v naših delovnih organizacijah. Naložbe tujega kapitala, za katere smo zainteresirani zaradi ekonomskih vzrokov, namreč nujno pomenijo določeno obliko eksploatacije, katere posledice se lahko prenesejo tudi na področje samoupravnih odnosov. Naša skrb je, kakor se čudno sliši, da bi sodelovanje s tujimi partnerji uredili tako, da bo za naše delovne organizacije in družbo bolj koristno, kot pa če bi se odpovedali naložbam tujega kapitala. To pa pomeni, da smo v statutih delovnih organizacij dolžni natančno povedati, kakšne pristojnosti zaradi ekonomskih interesov prenašamo na poslovne odbore kot skupne organe tujih partnerjev in naših podjetij, kako delavski sveti nadzorujejo te organe itd. Ni namreč mogoče pristati na stališče tujih partnerjev, da se ne mislijo vmešavati v naše samoupravljanje, da jih zanima le ekonomika, kajti za nas sta obe področji enakovredni. Kot že rečeno, bomo o problematiki vlaganja tujega kapitala podrobneje spregovorili v prihodnji številki DE. Pravna iMtsvHovalnirn IMv VPRAŠANJE: Prejeli smo vaš dopis, v katerem navajate, da ste se takoj po končanem delu v skladišču lesa onesvestili, padli in se poškodovali na glavi. Varnostni tehnik podjetja ni prijavil nesreče pri delu, ker meni, daje poškodbo povzročila vaša bolezen. Vprašujete, če gre v vašem za delovno nezgodo in kakšne pravice vam gredo? J. T. - Planina ODGOVOR: Niste povedali, kakšno poškodbo ste utrpeli, ali so posledice trajne, kakšno bolezen imate, ali ste se že kdaj pred nezgodo nenadoma onesvestili. Tudi niste navedli, zakaj vam je nenadoma postalo slabo. Zato vam na vaše vprašanje ne moremo dati točnega odgovora. V pojasnilo pa vam sporočam naslednje: po 46. čl. temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju se šteje za nesrečo pri delu vsaka poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka. Prav tako pa tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu. V vašem primeru bi šlo za nesrečo pri delu, če bi bila poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela v skladišču lesa. To bi bilo v primeru, ko bi se ugotovilo, da vam je nenadoma postalo slabo po končanem delu zaradi telesne izčrpanosti. Ce gre za tak primer, vam svetujemo, da zahtevate od vaše delovne organizacije, da vam prizna boleznino za prvih 30 dni, upoštevaje nesrečo pri delu, in da izda o tem pismeno odločbo. Če ste bili v bolniškem staležu več kot 30 dni, vložite pri komunalnem zavodu za so- cialno zavarovanje zahtevek za izdajo pismene odločbe, na katero se t^ljuji lahko pritožili. ^ VEH0^Ot01 n v VPRAŠANJE: >a Zanima me, ali se mi pri odmeri dopusta upošteva tudi delovna doba.®ps'J,a-imam priznano zaradi sodelovanja v NOB, in delovna doba za čas, ko se^r > prijavljen pri zavodu za zaposlovanje. ODGOVOR: hižb, »Oto, °satr jlunil Po določilih čl. 67 temeljnega zakona o delovnih razmerjih je letni i ^ pustu, ki ga delavcu določa delovna skupnost, odvisen predvsem od del^jijj^ razmer, od njegove delovne dobe in od drugih obdobij, ki so po za^Tnen izenačena z delovno dobo. V druga obdobja, ki so po zakonu izenačeflios^ delovno dobo, sodi ves tisti čas, ki se zavarovancu šteje v pokojninsko Pireje, zato se vam šteje pri odmeri dopusta tudi pokojninska doba, ki valTnier priznana zaradi sodelovanja v NOB. Čas, ki je delavcu med začasno poselnostjo priznan za pokojninsko dobo, se po stališču zveznega svet3£ne^ delo ne šteje v delovno dobo za letni dopust. J ses A.POLJAfnokn 7 DNI V SINDIKATIH \ p^edstavuamo vam SREČKO MLINARIČ, NOVI PODPREDSEDNIK RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA Na zadnjem plenarnem zasedanju Republi-^ega odbora sindikata delavcev industrije in fudarstva Slovenije je bil za podpredsednika ^voljen Srečko Mlinarič. Srečko Mlinarič je začel svoje delov jeseniški j^lezarni kot ključavničar in kasneje kot kotlovni strojnik. Njegova „sindikalna zgodo-Vlna“ se piše od leta 1962, ko je postal pred-j^dnik sindikalnega odbora obrata. Dve leti kasneje je bil izvoljen za tajnika tovarniškega °dbora železarne, leta 1966 je prevzel funkcijo Predsednika tega odbora, 1969. leta pa je bil rzvoljen za podpresednika občinskega sindikal-nega sveta Jesenice. Obenem je bil član predsedstva republiškega odbora in predsednik sveta črno in barvno metalurgijo ter član plenum Centralnega odbora sindikata delavcev indu-strije in rudarstva Jugoslavije. z OBČNIH ZBOROV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA ?j|LEZARNA JESENICE: Trud ni bil zaman ri-l ;e.0bčni zbor sindikata Žele-l^e Jesenice ni bil kar tako! “'N se je z ubrano pesmijo su acega pevskega zbora ,Jek-»tif , prenašal pa ga je tudi jese-e radio. A kar je še bolj po-il1 jOibno: zbor je potrdil, da je e H° sindikata tega našega o-J večjega železarskega kolek-se' v minulih dveh letih izred-du Uspešno. Vsi delegati so bili inNtni v tej oceni, tit^čko Mlinarič, dosedanji ib, .sednik tovarniškega odbora jo Mikata Železarne Jesenice, je ;rip°ji uvodni razpravi poudaril, :r-| _____________________________ a- fSo se železarji v minulih dveh d-r/ri znova izkazali: „Z roko v je p1 smo uspešno preživeli hude ia |Se.> ki bi jih mirno lahko pri-)i- NJali s tistimi takoj po letu laj'45 • •.“, je dejal. „Odločili 'j'!!0 se za sanacijski program, z- farijšali smo število zaposle-di R> ukinili nerentabilno proiz-,Vlari Se za nekaJ časa odrekli u bli stanovanj — da osebnih m Paodkov sploh ne omenjamo ivl>n z velikimi napori začeli is (ji0 rekoč na novo. Danes z ve-ugotavljamo, da vloženi a-iU(1 ni bil zaman. Napori so se o' :a v •i-f a-j obrestovali, ker so železaiji razumeli težave in ker so znova dokazali, da znajo potrpeti, ko je potrebno. Zadovoljni smo lahko z opravljenim delom, obenem pa ne smemo pozabiti, da nas glavna naloga — vsebinska integracija vseh treh železarskih kolektivov — še čaka." Kljub pozitivni oceni dela sindikata v minulem mandatnem obdobju pa so delegati opozorili tudi na nekatere probleme, ki jim bo moralo novo vodstvo sindikata posvetiti vso pozornost. Tako, denimo, Alojz Šušteršič ni bil zadovoljen s kandidiranjem v centralni delavski svet. Menil je, da je v tem največjem samoupravnem organu železarne vse premalo neposrednih proizvajalcev. Poudaril je, da bodo morale družbenopolitične organizacije v prihodnje bolj paziti na sestav samoupravnih organov v podjetju. Več delegatov, med njimi Stane Torkar, Alojz Kambič in Alojz Šušteršič, je predlagalo, naj bi se sindikat v prihodnje še bolj zavzel za individualno odgovornost. „V naši delovni organizaciji še vedno ni čutiti prave odgovornosti, kar močno hromi delo. Moti nas tudi to, da morajo nekateri delavci odgovarjati za malenkosti, medtem ODGOVORNOST IN NEODGOVORNOST Na rob kranjskemu posvetu o samoupravni odgovornosti v delovnih organizacijah ko drugim spregledamo napake, ki veljajo kolektiv veliko denarja. Za svoje delo mora odgovornost prevzeti sleherni član kolektiva — tako nekvalificirani delavec kot tudi strokovnjak." Več delegatov se je dotaknilo tudi življenjskega standarda jeseniškega železarja. Ocena je bila spet enotna: železarji so za svoje izredno naporno delo že dlje preslabo nagrajeni. Njihovi osebni dohodki so vse prej kot spodbudni, od 560 prosilcev za stanovanje jih ima le malo upanja, da se jim bo dolgoletni sen kmalu uresničil. Skratka, sredstev ni, zato življenjski standard jeseniškega železarja ni zavidanja vreden. Za posledice vemo: delavci bežijo v tujino, kjer njihove napore bolje nagrajujejo. Žal, bežijo mladi, tisti najbolj sposobni... Naše poročilo naj vkljub vsemu zaključimo z besedami direktorja združenega podjetja Gregorja Klančnika, ki je na občnem zboru med drugim dejal naslednje: „Minuli dve leti pomenita za slovenske železarje velik uspeh. Poslužili smo se specializacije in delitve dela, kar predstavlja danes osnovno sredstvo napredka. Prepričan sem, da se bodo vrnili časi naše lepe preteklosti . ..“ A. Ul. Kakih sto udeležencev dvodnevnega posvetovanja o samoupravni odgovornosti v delovnih organizacijah, ki je bilo minuli teden v Kranju, je bilo soglasnega mnenja, da naš sistem na področju odgovornosti šepa. Za to so navedli številne dokaze, dali pa so tudi mnoge pobude, da se to odpravi. O tem bodo spregovorili tudi na najvišji politični tribuni — na II. kongresu samouravljavcev Jugoslavije. Samoupravna praksa v naših delovnih organizacijah je nedvomo že dala številne dokaze o zorenju samoupravne odgovornosti v delovnih organizacijah. Vendar pa je ta odgovornost še vedno precej daleč od tega, da bi bila zakoreninjena povsod. V mnogih podjetjih so jo tako rekoč šele komaj dali na dnevni red. Poudariti moramo, da je pogoj za stvarno samoupravno odgovornost v delovnih organizacijah jasno razmejena pristojnost, za kar pa je potrebna ustrezna organizacija dela. Analize, ki smo jih v tem pogledu dobili v Sloveniji, pa razkrivajo, da je organizacijska plat podjetij na splošno slabo izoblikovana in da so slabo opredeljene in razmejene tudi formalne pristojnosti. Ni pa dvoma, da brez dobre organizacije dela ne moremo upati na dobro samoupravljanje. Ali lahko stvarno odgovornost zagotovimo že s tem, da sprejmemo ustrezne zakone in predpise? Zakonska ureditev odgovornosti je gotovo velikega pomena, vendar pa se moramo zavedati tudi tega, da mora biti odgovornost motivirana, da mora sloneti predvsem na materialnem interesu tistega, ki jo sprejema, in seveda tudi tistega, ki jo nalaga. Potrebno je torej zagotoviti oboje — in tu nas nedvomno čaka še mnogo dela. Zelo važen pogoj za odgovornost so nedvomno tudi dobri medsebojni odnosi v delovnih organizacijah. Zagotovitev takšnih odnosov mora biti stalna skrb druž-beno-političnih organizacij v podjetjih, še zlasti pa seveda skrb sindikatov. Toda čeprav je kranjsko posvetovanje obravnavalo samoupravno odgovornost v delovnih organizacijah, ni moglo mimo tega, da načelo odgovornosti ne velja samo za delovne kolektive, da mora to načelo imeti enako težo v našem ,celotnem družbenem življenju. Zares bi lahko težko pričakovali polno odgovornost samoupravljavcev za njihovo delo, če ta odgovornost hkrati ne bi veljala tudi izven delovnih organizacij, predvsem v organih družbeno-poli-tičnih skupnostih, ki v marsičem krojijo usodo samoupravljavcev. Kako naj samoupravljavci zares odgovarjajo za svoje odločitve, če pa so rezultati njihovih prizadevanj lahko tako rekoč z eno samo potezo peresa, ki spremeni zakone in gospodarske instrumente, popolnoma drugačni, kot pa so predvidevali takrat, ko so sprejemali svoje odločitve? Brez stabilnosti gospodarskega sistema, brez stabilnosti pravnega sistema bomo verjetno zaman pričakovali razcvet stvarne samoupravne odgovornosti. Udeleženci posvetovanja v Kranju so zato z vso ostrino postavili vprašanje odgovornosti družbeno-političnih skupnosti in njihovih organov v odnosih do delovnih organizacij in njihovih članov. Zahtevali so uvedbo samoupravnega mehanizma komuniciranja med temi skupnostmi in delovnimi organizacijami, ki naj bi kar najbolj preprečil konfliktne situacije, ki nastajajo zaradi neustreznih oziroma napačnih sistemskih rešitev, za katerih sprejemanje so pristojne - in zaradi tega seveda tudi odgovorne — družbeno-politične skupnosti. Če pa že pride do takšnega konflikta in do šKode, potem bi po mnenju udeležencev kranjskega posvetovanja morali opredeliti materialno odgovornost družbeno-politične skupnosti za škodo, ki je bila prizadejana posamezni delovni organizaciji. Zato bi po njihovem mnenju z ustavnimi amandmaji predvideno institucijo kompenzacije morali opredeliti kot obveznost družbeno-politične skupnosti do delovne organizacije, kijije prizadejala škodo, in to ne samo v vnaprej predvidenih primerih, temveč vselej, ko zaradi napačnih sistemskih rešitev ali zgrešenih instrumentov delovne organizacije brez svoje krivde zaidejo v težak položaj. Gotovo ni prav, da sedaj „odgovornost“ za takšne razmere pade na samoupravljavce, ki jih niso povzročili, vendar morajo kljub vsemu nositi vse posledice. MILAN POGAČNIK JndutiMja ScmUaimh kclGlkou^Ji/iamj SPECIALIZIRANA TOVARNA JAKVART (žakart) DEKORATIVNIH TKANIN IN GRADLOV 5*.%*V*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX KAKO UČINKOVITO OBVEŠČATI SAMOUPRAVLJAVCE I Delavec mora biti aktiven udeleženec obveščanja a aK Osnovni tok ar Komunikator 1 1 1 1 Recipient ^1 SUBJEKT j 1 1 I |SUBJEKT Recipient j 1 1 Komunikator ^ —[Vzvratni [—j et °bseg sestavkov o učinkovitem obveščanju samoupravljavcev ne do-.„01^».Podrobneje govoriti o dejavnikih, ki vplivajo in odločajo na učinek n j, v ei'a v medčloveškem komuniciranju, naj poudarim le to, da igrajo prav Skkernem komunikacijskem procesu pomembno vlogo. Kdor le malo hli . razmere, ki vladajo v naših delovnih organizacijah, bo razumel, da Ulivajo rganizacijah, ^ na sestavljavca sporočila in na sprejemnika sporočila njuna dovzet-ell!ri^; sprejemljivost, dostopnost in sposobnost izbiranja, da vplivajo na oba )0 ^ne skupine s svojimi normami, da učinkujejo nanju tudi medosebno 0s Cene in krožeče informacije, da lahko prideta pod vpliv tega ali onega iunx n'ka al* skupine in da sta dovzetna tudi za učinke množičnih ko-ni’ [^‘jskih sredstev. s' prizadevam prikazati tak komunikacijski model, ki zares ustreza #jn družbeno-ekonomskim razmeram in ki temelji na delavskem ter druž-;eO uPravljanju, se seveda ni mogoče zadovoljiti s komuniciranjem kot d^rgj rhim pretakanjem obvestil, sporočil in podatkov od komunikatorja k ,0' ^Hiku oziroma od tistih, ki sporočajo, k tistim, katerim so sporočila b['a„ nJen_a- Vse člane delovne skupnosti, njihove ožje svojce in številne ets£n 0°čane moramo obravnavati v našem kontekstu kot udeležence mno-j medčloveškega komuniciranja. Takšno komuniciranje med njimi pa bmolc .J* 12 ene same, enkratne komunikacije - iz tistega, kar je Lassvvell °Z11 v svojem znanem komunikacijskem modelu z „KDO sporoča, ijl ’ P° kakšnem KANALU, KOMU in s kakšnim UČINKOM? “, ampak je itp Jen iz neprestanega in Jsrio6?3 namen je sporočiti nekaj ali nekaj zvedeti, je namreč samo člen v komunikacij znotraj delovne organizacije in izven njenih okvirov preko MZat l-'Udie omogočajo medsebojno povezovanje, koordinacijo in delo. %n- u “horamo razviti tak komunikacijski model, v katerem bodo vsi udele-^ komuniciranja v enakopravnem položaju. Sc pravi, da moramo graditi neprestanega in neprekinjenega medsebojnega učinkovanja ali e udeležencev komuniciranja. Vsak posamični komunikacijski stik. takšno informiranje, v katerem bodo glede uporabe in uporabnosti sporočenih informacij v enakopravnem položaju tisti, ki jih dajejo, in tisti, ki jih sprejemajo. Samo z vztrajanjem pri takšnem odnosu bomo uspeli odpraviti in izpodriniti sedanje modele komuniciranja, ki so v glavnem le variacije ali dopolnitve Lasswcllove sheme in ki jo označujejo nekateri ..specialisti" za komuniciranje v delovnih organizacijah pri nas kot pravo odkritje ter jo dopolnjujejo in uporabljajo za modele empiričnih raziskav o razvitosti komuniciranja in na podlagi te sheme tudi opredeljujejo sam komunikacijski proces. Sprejemnika oziroma sprejemnikov kakršnegakoli sporočila v komunikacijskem stiku, ki naj bo odraz demokratičnega družbenega sistema in osvobojenega človeka v mehanizmu delavskega samoupravljanja in družbenega samoupravljanja, nikakor ne moremo in ne smemo pojmovati kot objekta ali predmeta komuniciranja. Biti mora subjekt ali resnični osebek, to je enakopravni udeleženec komuniciranja, ki nastopa v tem stiku kot ko-munikator, ko sprejema neko obvestilo, sporočilo ali podatek, hkrati pa naj bo tudi komunikator, ker s svojim partnerjem enakopravno sprejema obvestila, sporočila in podatke ter izraža o njih svoje misli, stališča in mnenja. O modelu komuniciranja, ki naj bi ustrezal sistemu samoupravljanja, pravi mag. sociologije France Vreg takole: „ . . . Sociološki model, ki bi poskušal shematično prikazati odnose v sistemu samoupravljanja, bi moral vsekakor izhajati iz enakopravnosti komunikanta, iz njegove aktivne vloge kot partnerja v komunikacijskem aktu. Povratni komunikacijski tok zato ne bi smel biti le pomožno sredstvo, pač pa enakovreden komunikacijski tok, ki izhaja iz subjekta. To je shema dialoga, v katerem sta oba partnerja subjektu, aktivna udeleženca komunikacijskega procesa . Tak model, za katerega sc poteguje Vreg, je predvsem primeren za osnovo in izhodišče, na katerem bi moral temeljiti sistem obveščanja članov delovne skupnosti. Mogoče ga je ponazoriti z naslednjo shemo: Shema-jasno-etlraža enakopravnost udeležencev komuniciranja, ki so vsi v aktivnem odnosu in sc medsebojno le izmenjujejo v vlogi komunikatorja in komunikanta. Tokovi sporočil so si enakovredni in v bistvu tako imenovanega kontrolnega toka (feedback) sploh ni. Model upošteva koncept tako imenovanega funkcionalnega učinkovanja komuniciranih sporočil, saj upošteva in vrednoti udeležence komuniciranja v konkretnih družbenih razmerah ter pod vplivi učinkov družbenih skupin, posebnosti in zlasti pre-dispozicij ter selektivnih procesov partnerjev pa tudi vse druge že omenjene dejavnike, ki vplivajo in določajo o učinku obvestila. Za tak model v razmerah, ki vladajo v naših delovnih skupnostih, bi lahko rekli: kdorkoli si prizadeva v komunikaciji z drugim človekom ali skupino doseči, da bo njegovo sporočilo, na primer predlog, prošnja, navodilo, zahteva, zaznano, doumeto in sprejeto, mora vzpostaviti s partnerjem odnos vzajemnosti, medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Človek je sprejemljiv za nove ugotovitve, za podatke, na osnovi katerih lahko popravi morebitne svoje napačne ali zmotne sodbe in predstave. Toda take argumente bo sprejel in osvojil z manjšim odporom, če pri tem ne bo prizadet njegov ponos, njegova osebnost. Če bo zaznal, da neko novo spoznanje, četudi ruši njegove dotedanje napačne predstave in sodbe, lahko koristi njegovemu nadaljnjemu usposabljanju, mu izboljša materialni položaj v družbi ali ga strokovno izpopolni itd. sc najbolj verjetno ne bo upiral. Kaj na kratko in odločno pa bo zaloputnil vrata sobesedniku pred nosom, če mu bo poskušal vsiliti neko misel ali neko sporočilo. Zato naj sklenem razmišljanja o samem komunikacijskem procesu z naslednjo mislijo: kadarkoli prepričujemo ali pridobivamo koga za kako idejo, dejanje ali akcijo, preudarimo, kaj hočemo doseči, koga hočemo za to pridobiti in kakšen način bo za to najbolj sprejemljiv. Hkrati pa sc zavedajmo, da bo naš sogovornik na podoben način razmišljal tudo o nas, češ, zakaj si to prizadevamo, kdo smo in na kakšen način poskušamo svoj cilj doseči. DUŠAN REBOLJ Trgovini enak položaj! Na zadnji seji izvršnega odbora Poslovnega združenja za trgovino Ljubljana so člani obravnavali predvidene ustavne spremembe in se pri tem zadržali zlasti pri tistih ustavnih amandmajih, ki neposredno zadevajo usodo trgovskih delovnih organizacij. Člani izvršnega odbora ljubljanskega poslovnega združenja, ki danes združuje že dobrih 40.000 delavcev v trgovini, so se strinjah s predloženimi ustavnimi amandmaji, so pa hkrati poudarili, da mora družba slednjič le priznati trgovini status gospodarske organizacije. Ce se to ne bo zgodilo, potem lahko le stežka pričakujemo napredek slovenske in jugoslovanske trgovine, ki zdaj zaposluje že več kot 30.000 delavcev. Statusa popolne gospodarske organizacije trgovine, ki zdaj zaposluje že več kot 300.000 delavcev. Statusa popolne gospodarske organizacije pa trgovina po mnenju članov izvršnega odbora poslovnega združenja za trgovino ne bo imela toliko časa, dokler ji bo družba odrekala pravico do osnovnih sredstev, dokler družba ne bo začela razlikovati med režimom blagovnega prometa in regulativi pri urejanju trga. Zato trgovci, združeni v ljubljanskem poslovnem združenju, pričakujejo od ustavnih sprememb, da bomo slednjič le načeli nerešene probleme, o katerih se v blagovnem prometu že dve leti pogovarjajo. Nove elektrarne Svet za energetiko slovenske gospodarske zbornice je pred kratkim razpravljal o predlogu gradnje novih elektrarn, ki jih bo potrebno v Sloveniji zgraditi do leta 1976. Da bi zagotovili potrebe po električni energiji, se bodo namreč morale zmogljivosti naših elektrarn povečati na 7 milijard Kwh. Zato bo potrebno zgraditi termoelektrarno Šoštanj in hidroelektrarno Kobarid. Razen tega bomo do leta 1976 hkrati zagotovili normalno preskrbo potrošnikov v Sloveniji tudi z derivati nafte in plinom v takšnem obsegu, kot ga predvideva program razvoja energetike za obdobje 1971-1975. NAŠA AKCIJA: DELOVNE ORGANIZACIJE PO POTEH STABILIZACIJE Kaj so povedali delavci tovarne LTH Škofja Loka Anton MULEJ, VKrezkalec (prvi z leve): „Tovariši, ki so v delavskem svetu, so mi povedali, da imamo za letos močno napet plan in da bo treba precej ,stisniti‘ tudi pri proizvodnih stroških. Orodjarji, ki imamo individualna naročila, teh zadev še ne občutimo. Kar mislim pa si, da se že potijo tisti, ki delajo v serijski proizvodnji, in da Se bodo v prihodnje še bolj. Čeprav pa stabilizacija še ni prišla do nas orodjarjev, imam vseeno občutek, da zdaj bolj resno delamo, kot smo poprej." Majda BERČIČ, PK čistilka (druga z leve): ,,Nimam občutka, da bi se za nas delavce - vsaj v mojem oddelku ne - zaradi stabilizacije karkoli spremenilo, da bi, denimo, morali bolj delati. Mislim pa, da so časi tako resni, da bi v našem podjetju nasploh morali zaostriti delovno disciplino, saj si nekateri lahko privoščijo vse, drugemu pa gledajo pod prste za vsako malenkost. Nobene škode tudi ne bi bilo, če bi od časa do časa pripravili kratke sestanke, da bi se pogovorili o delu in o tem, zakaj ne moremo dosegati še boljših rezultatov. Zase vem, da bi si na takih sestankih upala povedati vsaj pol več, kakor pa povem, če grem v pisarno ali pa me tja pokličejo!" Ludvik KOŽAMELJ, VK orodjar (tretji z leve): „Kolikor imam opravka z ljudmi sem prišel do prepričanja, da za večino nas tovarna že pomeni drugi dom. Stabilizacijski ukrepi bodo na nas vplivali predvsem tako, da bo najbrž vse manj tistih, ki se bodo selili iz podjetja v podjetje. Ljudje pač vidijo, da seje mogoče zanesti predvsem na tiste, ki so hiši zvesti v dobrem in v slabem. Zdi se mi tudi, da predvsem zaradi stabilizacije začenjamo bolj razmišljati o izboru izdelkov, da opuščamo tisto, kar ne gre več najbolje v denar. Pri artiklih, ki smo jih obdržali v proizvodnji, pa bo treba paziti na stroške. Veliko .lukenj' v tehnološkem postopku je, ki jih bo treba zamašiti. . .“ Vlado MUDR1, KV livar (desno): ..Letošnji načrti so precej drzni. Vendar še vsako leto so bili plani napeti in vselej smo jih dosegli! Sami lahko vidite, da delamo s polno paro, kot se temu pravi. Najbrž pa nam ne bi bilo treba tako pritis- niti, če bi bile delovne razmeieil
  • | kei varne, na primer, ni mogoče iz™nio več, kot pa dosegamo, saj je pt^ovii tivnost na evropski ravni, oprePedvs do skrajnosti zastarela. Na sred vsa; letos selijo v nove prostore nc™šaj naši obrati, ki bodo nedvom^^ijal ko dosegali večje uspehe. K^dvs bomo še livarji začeli delati Z javlja opremo, bomo tudi mi dodali; bo delež k še boljšemu gospodafpnot ali pa k stabilizaciji; saj menče ali nas občutki ne varajo . . .“ ^opj MILAN GOV^je, 'gov Komentatorjev stolpec ODLOČILNI ..SEDEMNAJSTI TEDEN" Desetletne izkušnje LTH kažejo, da vsako leto v sedemanjstem tednu dosežejo rezultate, ki so na ravni letnega poprečja. Če bo tako tudi letos, je verjetno, da bodo dosegli rezultate, kot jih predvidevajo. „Če bo drugače, bomo morali vnovič razmisliti o prizadevanjih vseh naših služb, slehernega izmed je nadaljeval direktor LTH I I ŠKODLJIVO ODLAŠANJE [v S Edsi Po r>re Oda josl 'tria h tao im Jan »arj , h J a tvai tog nas, I Braniselj. „Rad pa bi povedal še nekaj: če ne bi bilo učinkov, s katerimi računamo, bi v tem videl tudi opozorilo, da nekaj ni v redu z našim sistemom dehtve po delu. Lani se je, na primer, primerilo, da so bili precej nad republiškim povprečjem nagrajevani priučeni delavci, močno pa so zaostajali zaslužki KV in VK delavcev ter visoko strokovnih kadrov. S spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki smo jo uveljavili ob koncu minulega leta, smo ta nesorazmerja v glavnem odpravili. Ne rečem, da je nagrajevanje zdaj absolutno pra- I I I I Kdaj in kakšne cene elektrike? Pred poldrugim mesecem je sprejel zvezni izvršni svet uredbo o cenah električne energije, s katero je dovolil povečanje najvišjih tarifnih postavk na mreži prenosa do največ 30 %, in sicer s pogojem, da dajo k temu soglasje izvršni sveti posameznih republik. S tem zvišanjem cen naj bi — kot je bilo ob sprejetju sklepa ZIS posebej poudarjeno — zagotovili sredstva za enostavno reprodukcijo v elektrogospodarstvu. V nekaterih drugih republikah so, ob poprejšnjem soglasju izvršnih svetov — že zvišali cene električne energije. Elektriko, ki jo Slovenija uvaža iz Bosne, na primer, že plačujemo za 70 % dražje. Pričakujemo lahko torej, da bomo tudi v Sloveniji dobili nove - višje cene električne energije. Samoupravni organi Soških elektrarn in Elektro gospodarstva Maribor so že poslali izvršnemu svetu predlog, da jim odobri zvišanje tarif za prodajo električne energije na mreži prenosa za 30 %. Delavski svet Savskih elektrarn — skupaj z delavskima svetoma termoelektrarn Šoštanj in Trbovlje — na zadnji skupni seji v Velenju takega predloga sicer ni sprejel. Sklenjeno je bilo, da naj bi podrobno informacijo o gospodarskem položaju teh treh elektrogospodarskih podjetij predložili izvršnemu svetu. Obenem pa je bilo sklenjeno, da naj bi šele po- tem, ko bo podpisan družbeni dogovor o elektrogospodarstvu, to pa bi morali storiti čimprej, izoblikovali predstavniki vseh slovenskih elektrogospodarskih organizacij pregled razmer v našem elektrogospodarstvu ter skupen predlog za novo ceno električne energije. Pri tem pa bi morali izhajati iz stališča, da je treba v Sloveniji zagotoviti optimalizacijo tako proizvodnje kot prodaje električne energije. Na sestanku samoupravljavcev iz Savskih ^elektrarn, Termoelektrarne Šoštanj in Termoelektrarne Trbovlje v Velenju smo med drugim slišali, da je zvišanje cen električne energije nujno tudi v Sloveniji. Po podatkih Savskih elektrarn Ljubljana in Termoelektrarne Šoštanj, sta ti dve delovni organizaciji zaključili lansko poslovanje z izgubo nekaj več kot 20 milijonov dinarjev. Približno toliko znaša, kot je povedal na velenjskem sestanku predsednik delavskega sveta Elektrogospodarstva Maribor, tudi izguba Elektrogospodarstva Maribor. Verjetno bi bilo prav, da bi v Sloveniji resnično začeli z razpravami o novih cenah električne energije, potem ko bo podpisan družbeni dogovor o elektrogospodarstvu. Osnovno izhodišče pri tem pa bi moralo biti, kako zagotoviti optimalizacijo tako proizvodnje kot prodaje električne energije. M. L. I I I Program stabilizacije, ki ga spoznavamo po odlomkih, je celo'Ve bistvenih točkah precej nejasen. Tako še vedno ne vemo, kako bonf sc delili narodni dohodek, za koliko bomo obremenili gospodarstvMpis; zmanjšali porabo, kako uravnovesili plačilno bilanco in kakšna b^iji predvidena stopnja gospodarske rasti. Ugotovitev v stabilizacijskeAor programu, da je treba bistveno spremeniti delitev narodne!!’** dohodka, jasno govori o tem, da za sedanje neravnovesje v gospoda1 stvu ni bila glavni krivec nerealna pariteta dinarja, ampak globok' strukturne spremembe jugoslovanskega gospodarstva, ki spominja)' na težnje pred reformo. Iz tega sledi, da bo potrebno sprejeti ^ precej ukrepov, ki naj bi omogočili drugačen razvoj. Težko pa verjeti, da bodo proizvajalci proizvodov, katerih cene so daleč p1^ svetovnimi, pripravljeni sprejeti druge dele programa, predno ne b( rečeno kaj konkretnega tudi o cenah. Devalvacija in že odobrene in napovedane podražitve so razen tep ^ sprožile vprašanje socialne in materialne varnosti delavcev, predvsel* ^ tistih z najnižjimi dohodki. Napovedani republiški predpisi o delit’ osebnih dohodkov ne bodo bistveno izboljšali položaja prizadeti)1 2 „Odmrzovanje“ osebnih dohodkov je namreč brez pofnena, če ' p blagajnah podjetij ni denarja za njihovo povečanje. Višje osebi1' dohodke pa je možno zagotoviti na dva načina: z večjo produkti'*« nostjo dela ali pa z razbremenitvijo gospodarstva. Za prvi način )c potrebno mnogo časa, razbremenitev pa se delno že uresničuje. Pom omenjenega kaže upoštevati še nujnost diferenciranega obdavčevanj®;: proizvodnje in možnosti zmanjšanja še nekaterih obveznosti gOSp°jj| darstva^ kar naj bi dalo podjetjem možnost, da izboljšajo polo^||| ogroženih delavcev. E Vse zahteve po zvišanju življenjske ravni delavcev z najnižjitfffp dohodki pa vsebujejo nevarnost .uravnilovke'. Že danes lat'klj-trdimo, da je naša delitev dohodka kljub znatnim razlikam v osebi’ j dohodkih prej „uravnilovska“ kot pa sistem, ki povzroča veli);lj socialne razlike. Na nevarnost še izrazitejše ..uravnilovke'' opozarjsfj tudi sindikati, zato hkrati iščejo načine za boljše nagrajevanje st)0' I I kovnosti in drugih kvalitet. Nesporno je tudi, da je odločanje zveznega izvršnega sveta nadaljnjih stabilizacijskih ukrepih vse prepočasno in neusklajen0. Tega dejstva ne more skriti niti razdelitev programa na tri fa2e' Očitno je namreč, da to niso faze, v katerih bi sinhronizirano spreje mali vse odločtive, bistvene za posamezno etapo programa, ampak ■ te faze skronstruirane na osnovi politične ocene, kaj bo v določen® trenutku možno izvesti. Ali je to posledica samega mehanizma odi' Čanja ali pa posledica globljih defektov, o tej temi prav zdaj razprl Ijamo, ko se dogovarjamo o organizaciji in delovanju zvezne drža^ I Trenutno je pomembno vedeti, kako bodo potekali dogovori I I končne faze stabilizacijskega programa in kaj bi morali pospešiti,0 bi čimbolj zmanjšali škodo. Prav gotovo bo brez hitrih in odločiw|| ukrepov — predvsem v zunanji trgovini — vse teže brzdati cene Ig zamrznjenjem, ne da bi hkrati morali računati na dolgoročnejše lfj težje posledice deformiranja gospodarske strukture. Odmrznjcnje je torej odvisno zlasti od reforme zunanjetrgoviij| skega režima in politike, ta politika in režim od zmanjšanja državni« izdatkov in uspešnega zadrževanja osebnih dohodkov v dopustni! mejah, dolžina tega škodljivega zamrznjenja cen in nemoči sistema f od tega, kdaj bomo konkretno uveljavili v načelu žc zdavnaj skjjl njene dogovore o razjasnjevanju državnih izdatkov v federaciji i®| republikah. Od vsega tega pa je odvisno, ali se bodo ustavile cene f tisti ravni, ki je nujna za umiritev škodljivih gospodarskih tokov, s'1; pa bodo še naprej lezle navzgor. V. B [ pogovarjanje da - toda.. ? »nioupravno dogovarjanje o oblikovanju cen je postalo — kot kaže — ena od poti za zviševanje cen resolucijo o družbeno-ekonom- ^ Politiki Nski, /rile za leto 1971 ter s stabili-m programom zvezne skup-« ~ smo se med drugim zavzeli za ®ravo neskladij med našimi in fprPi cenami. Dogovorili smo se ob vl’ da bomo dovolili le „najnuj-V5® korekcije tam, kjer je izrazita fPariteta med notranjimi cenami l^jrami v zunanje-trgovinski me-• Vse to je v redu in prav. iPLi ven^ar’ Ker se s sprejemom ‘Ucije oziroma stabilizacijskega ri’il^rania n'smo obenem dogovorili ' 11 za »pravila igre“ pri samouprav-dogovarjanju o oblikovanju cen n i ker nismo tudi določili, kako ro| ■ uSotavljali cene v zunanje- iztfmo ,r^°v*nski menjavi, smo zdaj priče Qvsem poskusom zviševanja cen ^ko ceno. Ugotovimo lahko, da ieT?j° v nekaterih delovnih organi-davek stabilizacije prevaliti j »sem na druge, sami pa niso pri-z.. j'J®ui storiti ničear ali bore malo ‘"l “oljše gospodarjenje. Institucija ^.oupravnega dogovarjanja o obh-[1 j anju cen je torej za mnoge ena l P®1* za zvišanje cen. Naj doka- rentabilno proizvodnjo. Torej naj bi se tudi v Skopju najprej odločih za odkrivanja notranjih rezerv in ne takoj za pot, po kateri bi naj dosegli rentabilnost izključno z zvišanjem cen. V „Gorenju“ zatrjujejo, da Železarna Skopje pa tudi železarne Jesenice, Nikšič in Smeredevo, ki so podpisale dogovor, niso edine, ki gojijo želje za zvišanje cen. Dobavitelji sestavnih delov vsak dan pritiskajo na zvišanje cen, pošiljajo nove pogodbe, seveda, z novimi, višjimi cenami! ZASKRBLJENI TUDI V RAVENSKI ŽELEZARNI Tudi v ravenski Železarni so zadnje dni zaskrbljeni zaradi pritiskov dobaviteljev za zvišanje cen. Višje . cene terjajo dobavitelji tako za surovine kot za druge materiale. Celo za take, pri katerih devalvacija nima nobenega vpliva. Dobavitelji obveščajo Železarno Ravne na Koroškem, da drugi kupci oziroma pretežna večina njih soglaša z zvišanjem cen. Torej gre tudi v tem primeru za nekakšen „samoupravni dogovor*' o oblikovanju cen. Ravenska Železarna, upoštevaje to okoliščino, „niima“ druge izbire, kot da pristane na te višje cene, pristati na višje cene, pa bi pomenilo za koroške jeklarje dokajšnjo obremenitev. Zatorej tudi ni čudno, če se na Ravnah zavzemajo za to, da bi za nekaj časa „zamrznili“ oziroma utrdili cene vseh tistih materialov, na katere devalvacija dinarja nima neposrednega vpliva. M. L. Knjige in elektroni Pri Mladinski knjigi v Ljubljani so pred dnevi uradno „po-gnali" elektronski računalnik IBM 360/25. Veljal je 380.000 dolarjev in trenutno zaposluje 16 ljudi, 8 pa jih še iščejo. „Sedaj delamo na evidenci finančnih gibanj pri kreditni prodaji knjig," je povedal vodja oddelka inž. Ladislav Čatar. ..Mladinska knjiga ima 110.000 takih kupcev in če bi hotela imeti vedno sveže podatke o vplačilih, bi morala zaposliti na vsakih 1.500 kupcev po enega delavca. Z računalnikom pa bomo enkrat mesečno obdelali vse kupce, terjatve bodo bolj pogoste in tistih 20 milijonov, kolikor jih imamo pri kupcih knjig, se bo hitreje obračalo." Začeli so že maja lani. 30 študentov je za osnovo zbralo podatke, potrebne za strojno obdelavo. Zdaj so ti podatki že v ..spominu" računalnika in vsak mesec bo stroj ..povedal", komu bomo dali nove podatke, kdo je ..pozabil" poravnati dolgove. Da bi stroj čimbolje izkoristili že sedaj, opravljajo finančno evi- denco tudi za revije in časopise podjetja Delo. Jeseni pa bodo to delali tudi za časopise in revije lastne hiše. Sčasoma mislijo uvesti tudi strojno obdelavo obračuna proizvodnje in osebnih dohodkov. Seveda pa bodo te obračune morah prej prilagoditi sistemu, ki ga zahteva računalnik. A. A. I, »GORENJE": HTEVE ZA ZVIŠANJE CEN VALJANE PLOČEVINE ^ NISO UPRAVIČENE! |gi redi februarja so v Skopju proiz-?aJc* in potrošniki hladno valjane ■'Devine in tračnega jekla sprejeli ^oupravni dogovor o 10 % zviša-“ ^n. Velenjsko V KOPRSKEM »SLAVNIKU« SE PRIPRAVLJAJO NA II. KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE_ Smelo v decentralizacijo podjetja Samoupravno sporazumevanje delovnih enot # Prevrednotenje ekonomskih in medsebojnih odnosov >°1SnePOrabnik Gorenje" kot hladno valjane , . pri nas, na sestanku v -jjUPia ni bilo zastopano, vprašanje če bi njihov glas kaj vplival, da .govora ne bi sprejeli. Odločali pa Skopju, kot je slišati, predvsem ■^tavniki trgovine. •f0 podatkih, ki jih je velenjsko Hrtenje“ posredovalo zvezni go-^“darski zbornici in Združenju Movanskih železarn, so cene faače hladno valjane pločevine le od cen pločevine, ki jo uva-I aro. Franko Velenje velja kilo-’ an domače pločevine pred napo-“anirn 10 % zvišanjem cen 2,95 parjev, uvožene pa le 2,53 dinar-|’ torej 0,42 dinarjev manj, čeprav , ^ ceni domače pločevine ni upo-■» Vano 17 % zvišanje prevoznih 'oškov. 1°' Velenjsko ..Gorenje" je v pismu, ,nl. ?° ga poslali Železarni Skopje, tv^ln, da so v tej delovni organi-ciji velike rezerve, ki bi - če bi jih *St*'i ~ ne ......... oM jaj ZAČELI SO NOVO SEZONO P . ; . v Opekarnah Ljubečna predvidevajo, da bodo v letošnjem letu j “delali 31 milijonov enot opečnih izdelkov. To so planirali za dose-Pf! danje tri obrate. Predvidevajo pa, da bo že v letošnjem letu začel ' a P°skusno obratovati nov obrat Ljubečna II. Da bi planirano proiz-vodnjo dosegli, so 1. februarja že pričeli s proizvodnjo surove opeke v tef °bratu Ljubečna. V tem mesecu pa bodo pričeli s proizvodnjo tudi v seti ostalih dveh obratih na Hudinji in v Bukovžlaku, kjer še opravljajo lit' reroont obeh krožnih peči. •til Nova sezona za opekarje v Ljubečni se je letos začela sorazmerno .e i z8°daj. Zato ob koncu leta najbrž ne bodo imeli bojazni in težav, da Planirana proizvodnja ne bi bila dosežena. D M. B. V okviru priprav na II. kongres samoupravljavcev so v koprskem »Slavniku" pripravih širši posvet na temo: »Delovna organizacija kot asociacija združenega dela." »Slavnik" si je pridobil na področju samoupravljanja in gospodarjenja dragocene izkušnje. Njegove delovne enote so skoraj v slehernem pogledu samostojne, čeprav se tako rekoč tiščijo pod isto streho. Obenem z rastjo in priključevanjem novih delovnih organizacij k »Slavniku" se je razvijalo podjetje z decentraliziranim sistemom upravljanja in poslovanja. Zdaj »Slavnik" združuje že 10 samostojnih organizacij, od katerih se, posebno nekatere, po svoji dejavnosti med seboj zelo razlikujejo. Le nekaj jih naštejmo: potniški promet, hotel »Triglav", gostinsko podjetje »Galeb", »Polimer" Izola - industrija izdelkov iz armiranih poliestrov, ST Studio — projektivni biro in druge. »Slavnik" zaposluje 1.335 delavcev, ki ustvarijo letno 111 milijonov dinarjev bruto realizacije, od tega skoraj 7 milijonov čistega dohodka. Vse organizacije združenega dela v »Slavniku" imajo svoje samo- upravne organe, ki samostojno razpolagajo s sredstvi, imajo svoje tekoče račune in so pravno samostojne. Seveda pa imajo organizacije »Slavnika" tudi marsikaj skupnega, med drugim nekatere strokovne službe. Prednost take organizacije podjetja — razlagajo v »Slavniku" — so predvsem naslednje: - vsi — od neposrednih proizvajalcev do vodstev delovnih organizacij - so neposredno zainteresirani za učinkotivo gospodarjenje: - onemogočeno je prikrito prelivanje sredstev iz ene v drugo organizacijo; - rezultati gospodarjenja sleherne delovne organizacije so na voljo ob vsakem času. Začetki decentralizacije podjetja segajo še v čas prvih pripojitev. Z rastjo podjetja pa so kljub vsemu naraščali tudi problemi; številnih vprašanj namreč ni bilo možno rešiti preko noči. V ospredje so silili predvsem naslednji problemi: - Kako zagotoviti kar najhitrejšo rast samostojnih organizacij in s tem v zvezi njihov nadaljnji razvoj? - Kako zagotoviti potrebne strokovne kadre? — Kako ukrepati v primerih, ko posamezna organizacija zaide v težave? - Kako gojiti solidarnostne odnose med člani celotne delovne organizacije? Kje so meje decentralizacije oziroma samostojnosti posameznih delovnih organizacij? Katera pravila in dogovori naj bodo skupni in kateri ne? Vse to in še marsikaj je težilo samoupravljavce v »Slavniku". Zato so se temeljito lotili notranje graditve podjetja. Koncept nadaljnje organizacije in razvoja podjetja »Slavnik", ki so ga že sprejele skoraj vse delovne organizacije, je v kratkem takle: Centralni delavski svet, naj višji organ upravljanja v »Slavniku", bo imel še naprej naslednje samoupravne pravice in dolžnosti: — sprejemal bo statut in splošne akte podjetja; — sprejemal bo plane, programe dela in razvoj podjetja; — sprejemal bo periodične obračune in zaključni obračun podjetja; — odločal o sklepanju statutarnih pogodb, o pripajanju drugih delovnih organizacij k podjetju in o uvedbi začasne uprave v samostojni organizaciji. Samostojne delovne organizacije »Slavnika" pa bodo v prihodnje ekonomsko povezovali kreditni sklad podjetja, rezervni sklad podjetja, skupni devizni računi in skupna politika izobraževanja. Kreditni sklad podjetja bo omogočil samostojnim organizacijam hitrejši razvoj in jim v primerih občasnih težav tudi priskočil na pomoč s krediti za obratna sredstva. Samostojne organizacije vlagajo v ta sklad 20 % amortizacije in 20 % ostanka dohodka po obračunu obveznosti in prispevkov. S skupnim rezervnim skladom podjetja bo »Slavnik" kril poslovne izgube in poskrbel za izplačilo osebnih dohodkov, če samostojna organizacija ne bi imela dovolj lastnih sredstev. Sredstva na skupnem deviznem računu bodo v prihodnje velikega pomena posebno pri gradnji turistič-no-gostinskih zmogljivosti. Samostojne organizacije so zato dolžne polagati vsa ustvarjena devizna sredstva na skupni devizni račun, čeprav ostanejo lastniki svojega dela sredstev. Toliko na kratko o ekonomskih odnosih. O tem, kako urejajo v . »Slavniku" položaj človeka in kaj so zapisali v normativnih aktih, pa bomo spregovorili prihodnjič. A. Ul. NOVA VELEBLAGOVNICA V CELJU Pred dnevi je celjsko trgovsko podjetje Tehnomercator odprlo novo trgovsko hišo. Veleblagovnica v Celju sodi med najlepše urejene in največje trgovske hiše v Jugoslaviji, saj tna več kot 3.000 kvadradt-nih metrov prodajnih površin. Kupcem je na voljo več kot 20.000 različnih izdelkov, v veleblagovnici pa je zaposlenih 147 prodajalcev. Ker za zdaj še nimamo večjih izkušenj pri gradnji takšnih trgovskih hiš, je investitor poiskal vzor za svojo veleblagovnico pri največjih veleblagovnicah v Evropi. Temeljni kamen so položili junija 1969. leta, gradnja pa je trajala poldrugo leto. Skupaj z opremo je gradnja veljala kolektiv Tehnomercatorja 123 milijonov dinarjev. Dvajset prodajnih oddelkov je med seboj povezanih tako, da predstavljajo celoto. V eni noči lahko spremenijo celoten notranji videz veleblagovnice. Prodajni oddelki so med seboj povezani s pomičnimi stopnicami, povsod pa delujejo tudi klimatske naprave. V »Veleblagovnici T“, kot so ji dali ime, je mnogo presenečenj za kupce. Med posebnostmi je tudi prostor, kjer bodo starši lahko pustili otroke, medtem ko bodo nakupovah, in reprezentančna dvorana za občasne modne revije. Tekst in foto: MILAN BRECL | NOV COUBRI 3,S KS £ * * * \ * * * * * * * \ * \ \ I * \ * * % L COLI BRI 14-VN ODLIKUJEJO MOČ, HITROST, PROŽNOST, NIZKA PORABA GORIVA, ŠTIRISTOPENJSKI MENJALNIK IN ŠE DRUGE IZBOLJŠAVE PREVERITE SAMI COLIBRI 14-VN! TOMOS-KOPER IZ ŠESTIH REPUBLIK 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 NARAVNA ORANZADA GOLF 1 Ul j Hraniti v temnem in hladnem prostoru (KFC) — Pred uporabo pretresti - Vsebina 0,2 I Sladkor 120o - Uporabnost 2 meseca Proizvaja Agraria Koper IV V VI VII Vlil IX X XI XII POLEMIKA V SINDIKATIH /HRVAŠKA V republiškem svetu Zveze sindikatov Hrvatske se je pred dnevi razvila živahna polemika o tezah, ki govore o nadaljnjem razvoju hrvaških sindikatov v socialistični samoupravni družbi. Do polemike je prišlo med večino članov predsedstva in Markom Veselico, ki je ponovil svoja znana stališča o tem, da vsebujejo ti dokumenti unitaristične poglede na delavski razred Hrvaške. Veselica je zameril zlasti to, da dokumenti premalo poudarjajo nacionalni aspekt sindikatov. Sestavljavcem tež je tudi očital, da so zaobšli ustavne amandmaje in stališča zadnjega plenuma CK ZK. Predsedstvo hrvaških sindikatov je zavrnilo obtožbe Marka Veselice in sprejelo dokument. SRBIJA SINDIKATI O PRIPRAVNIKIH Ko je mestni sindikalni svet v Beogradu analiziral uresničevanje zakona o obveznem zaposlovanju pripravnikov, so člani izrekli svojo zaskrbljenost zavoljo nedoslednega izvajanja zakona. Tako so ugotovili, da je v Beogradu čedalje manj prostih mest za začet- nike. Informacija, ki jo je pripravil sekretariat za zdravstveno in socialno politiko mestne skupščine, je namreč razkrila, da so delovne organizacija v minulem letu za 15 % zmanjšale zaposlovanje pripravnikov v primerjavi z letom poprej. V zadnjih dveh letih seje v Beogradu zaposlilo kakih 14.000 pripravnikov, vendar p je bdo med njimi le 2885 pripravnikov z visoko in višjo strokov kovno izobrazbo. Anketa med pripravniki v 264 beograjskih delovnih organizacijah je razkrila, da delovne organizacije zaposlujejo pripravnike, ne da bi pripravile programe za njihovo stažiranje, tako da se tudi pripravniška doba neupravičeno podaljšuje. Tudi dohodke pripravnikov določajo delovne organizacije mimo pravilnikov, največkrat na lepe oči, kot se temu reče. Spričo teh dejstev je večina članov podprla predlog, da staž ne bi smel biti daljši od enega leta, za kvalificirane delavce pa naj bi trajal največ šest mesecev. Mestni sindikalni svet je v svojih sklepih tudi poudaril, da bi morah biti pripravniki nagrajevani po rezultatih dela, njihove startne osnove pa ne bi smele biti zmanjšane za več kot 20 %. Zakaj potratno? V zvezi z 30-letnico vstaje je dobila Skupščina SR Srbije kakih 15 zahtev za finančno pomoč pri akcijah za proslavitev različnih obletnic (postavitev spomenikov, gradnjo kulturnih domov in podobno). Če bi hotela skupščina ustreči vsem tem željam, bi potrebovala 30 milijonov N-din. Ob tem se vsiljuje vprašanje: tudi če bi skupščina imela toliko sredstev, ali je v sedanjih finančnih razmerah res smotrno uporabljati tolikšna sredstva na tak način? Ali moramo res ob vsaki obletnici odkrivati spomenike in postavljati nove kulturne domove? Zahteve so v Srbiji sprožile tudi široko razpravo o porabi sredstev v zvezi z različnimi jubileji; te dni je na primer neko podjetje porabilo ob praznovanju obletnice milijon dinaijev samo za veselice. Verjetno ni odveč misel, da bi morali z zakonom določiti, katere obletnice kaže praznovati. In kako, seveda! KAKO DO ENOTNEGA JUGOSLOVANSKEGA TRGA? Trg ne bo enoten, če ne bomo imeli učinkovite zakonodaje, naperjene proti vsem oblikam monopolnega zapiranja tržišča, nelojalni konkurenci in kartelnemu dogovarjanju Enoten trg, ki ga bomo uzakonili z ustavnimi spremembami, bo nedvomno v veliki meri vplival na materialni položaj posameznih delovnih organizacij in dejavnosti ter s tem narodov in republik. Zato je program razvoja Jugoslavije lahko samo rezultat družbenega dogovora republik. Tudi prizadevanje za red v ekonomskih odnosih mora torej biti naloga vseh in ne samo nekaterih delov naše družbe. Zastavlja se vprašanje, kako ustvariti enoten trg? Zahteva po ukinitvi neposrednih investicijskih in posredniških ekonomskih funkcij federacije in s tem materialne moči njenih insti--tucij je nedvomno tesno povezana z nujnostjo, da okrepimo upravne in inšpekcijske službe, razen tega pa morajo na vseh ravneh biti pri svojem delu povsem samostojne, saj bodo le takšne sposobne učinkovito odkrivati in preganjati vse oblike nezakonitosti. Obenem s tem smo dolžni graditi tudi sistem odgovornosti vseh družbenih dejavnikov in posameznikov v predstavniških in izvršilnih organih, v družbeno-političnih organizacijah in v delovnih organizacijah za dosledno izvajanje zakonov ter družbenih, političnih in samoupravnih dogovorov. Trg ne bo enoten, če ne bomo imeli učinkovite zakonodaje, naperjene proti vsem oblikam monopolnega zapiranja tržišča, nelojalni konkurenci in kartelnemu dogovarjanju. Da bi zaščitili potrošnike in družbo pred nepravilno delitvijo dohodka, predlagajo-gospodarstveniki ustanovitev posebnega organa, zvezne arbitraže, s pooblastili za boj proti vsakršnim monopolnim pojavom na območju države. Enotnega tržišča si tudi ni mogoče predstavljati brez organizacijske in kadrovske okrepitve, večje avtoritete, večje odgovornosti in večje učinkovitosti organov službe družbenega knjigovodstva, inšpekcijskih služb, davčnih služb, organov javne varnosti, javnega tožilstva in pravosodnih organov. Delo vseh teh organov pa mora temeljiti na samostojni organizaciji; odtegniti ga je treba od kakršnihkoli lokalnih in drugih vplivov, saj je le tako mogoče zagotoviti enotnost njihovega delovanja v vseh delih Jugoslavije. Negativni pojavi v sedanjem gospodarskem življenju narekujejo razen tega radikalno povečanje denarnih kazni in zaostritev kaznovalne politike za delovne organizacije, upravne organe, odgovorne osebe in posameznike v vseh primerih, ko gre za izigravanje zakonov in ukrepov, špekulacije, finančne in devizne prekrške, davčne utaje, korupcije itd. Popuščanje pritiskom, ki se bodo pojavljali pri utrjevanju enotnega jugoslovanskega trga, je zlasti nezdružljivo z družbeno vlogo komunistov nasploh, in še posebej z njihovo funkcijo v samoupravnem tržno-planskem gospodarstvu. Če ne bomo enotnega jugoslovanskega trga tako uzakonili, bo naše gospodarsko življenje še naprej teklo po starih kolesnicah — v Škodo nnujne in smotrne gospodarske ter politične preobrazbe naše družbe. VINKO BLATNIK MAKEDONIJA JE ODPRTA Prizadevanja Makedonije, da bi privabila kapital iz drugih republik, doslej niso obrodila zaželenih sadov Makedonski gospodarstveniki dokazujejo, da je v Makedoniji možno kupiti blago iz skoraj vseh jugoslovanskih tovarn. Podjetja iz drugih republik imajo v Makedoniji 110 prodajaln pohištva itd. V Makedoniji posluje iz drugih republik 136 predstavništev proizvodnih in trgovinskih organizacij — od teh 19 iz Slovenije — ter 20 skladišč, med njimi 2 iz Slovenije itd. Trgovska podjetja iz drugih republik pa, po njihovem mnenju, ne kažejo zanimanja za investicije v Makedoniji (izjema je beograjski „Centrotekstil“), ali pa postavljajo nemogoče pogoje. Gospodarska zbornica Makedonije je glede zamenjave dosegla doslej le soglasje s slovensko gospodarsko zbornico, nekatera skopska podjetja pa se vseeno pritožujejo, da vedno KOLIKO KJE? (A., l'(Air?Ač. Inteziteto uvoza lahko izračunamo tako, da vrednost uvoza primerjamo z narodnim dohodkom, kar znaša za lani 26,3 % v Jugoslaviji. Po republikah pa izgleda ta račun malo drugače, in sicer znaša od 20 % v BiH do 37,8 % v Sloveniji. Razmerje med izvozom in narodnim dohodkom pa je manjše. Jugoslovansko poprečje je 15,4%, makedonsko 11,5%, v Sloveniji, ki je najbolj izvozno usmerjena, pa znaša 18,5 %. Razvoj domačega gospodarstva, zlasti industrijske proizvodnje, je v precejšnji meri odvisen od uvoza predvsem reprodukcijskega materiala. Najrazvitejši deli države so tudi najbolj usmerjeni v uvoz. Tako je vrednost uvoza po številu zaposlenih v gospodarstvu Slovenije dvakrat večja kot v BiH. Razlike v izvozu pa so veliko manjše. ^ a,,,‘A{btU2‘ A^Ail/^4č./J4 iA/L/^Oj4 smBilizfcVA S C°A V^ajA A. A 5«»“^ N Al,2^UA šrftei2 - No, tole je pa zares trdo! 9DBHBEHB9B3 teže pridejo do tistega kvalitetnega blaga, s katerim se oskrbujejo iz drugih republik. Prizadevanja Makedonije, da bi pritegnila kar največ kapitala iz drugih republik, rodijo le malo uspehov, čeprav je ta republika izdala tudi posebne predpise o ugodnostih za vse, ki tu vlagajo svoj kapital. Po zveznih in republiških predpisih znašajo obresti za kapital, vložen v Makedonijo, tudi do 16% JCljub temu je dotok kapitala neznaten. Do danes je iz drugih republik investiranih le 52,7 milijona dinaijev, čeprav želi Makedonija pritegniti na svoje območje 3 milijarde dinarjev. Še pomembnejše pa je dejstvo, da se makedonska podjetja pritožujejo zaradi slabe prodaje svojega blaga, češ da so tržišča v drugih republikah zaprta za to blago. Makedonski proizvajalci si žele samo tega, da bi bili na enak način sprejeti tudi na jugoslovanskem tržišču, da bi bilo to zares enotno ter da bi edino kakovost blaga in cene odločale o tem, kam bo prišlo to blago in kje naj bi ga prodajali. ""N POHIŠTVO Djordje Karadjordjevič: Resnica o mojem življenju SPOMINI Jurija Karadjor-djeviča, starejšega brata jugoslovanskega kralja Aleksandra, so na knjižnem trgu zbudili tolikšno pozornost, da je bilo delo v manj kot mesecu dni popolnoma razprodano. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE se je zato odločila za ponatis knjige. Nova izdaja bo predvidoma izšla konec aprila. Založba se opravičuje vsem, ki so se naročili na knjigo, pa je zaradi razprodaje niso dobili ter jim sporoča, da bo naročilo takoj izpolnila, ko bo izšla dru- koj izpol ga izdaja. Hkrati obvešča vse interesente, da sprejemajo naročila za novo izdajo vse knjigarne in zastopniki založbe. Prednost pri naročilu knjige bodo imeli tisti, ki se z dopisnico naroče na knjigo pri A DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 TE DNI SO REKLI MIKA TRIPALO, član^ nega biroja CK ZKJ, j tervjuju časopisu , J)oin( Pravica do samoupravi? brez uresničitve pravice do niziranja svoje nacionalne ^ bi bila samo formalna pf*i m Ko torej govorimo o SR kot državi, potem s tem raZ1^ mo, da ima Hrvaška pred' značaj nacionalne države. ški narod namreč nikjer na svetu ne more ustvariti? države, kot samo tukaj, na ^ zgodovinskih tleh. Hrvašk geografski pojem; to je im6! tičnega naroda v tej državi, š da to velja tudi za druge nA publike, pa je na priimer Bj in Hercegovina država Sij Hrvatov in Muslimanov, ki* živijo. Kadar pa govorimo' publiški državnosti, potem v mo na to, da je Hrvaška ( država Srbov na Hrvaškem-; v Hrvaški so del srbskega na1' toda njihova država ni SR S'; domovina in država Srb^ Hrvatski je Socialistična rep1 ka Hrvatska. KIRO GLIGOROV, člat vršnega biroja CK ZKJ: Tuje mi je razmišljanj6, enotni trg nasprotuje takoj novanim nacionalnim eko"1! jam. Po mojem mnenju Jej sprotno, namreč, da enot11 daje pravi okvir za obstoj K nalne ekonomije. To ne pOi^ da se različne postavke v v nalni ekonomiji, boljši d6'; rezultati in želje za večjo' mulacijo ne bodo odraža*1 življenjskem standardu naše republike, kar pa tudi pomeni - v razmerah - enake možnosti na tem® na katerem bi sposobnejši n16 imeti določene prednosti. TODO KURTOVI C, Pf sednik SZDL BiH, v $ TV Sarajevo: Poudariti moramo tudi odnos do socialističnega ju| A 'p' , vanstva, o katerem imata ZM ;£? ZK BiH jasna stališča. V vs< j sociahstičnega jugoslovanst1, | prišlo do korenitih spremen1] I sedaj smo v bistvu v novem, j dobju njegove evolucije. So1’] [stično jugoslovanstvo je m°‘ prisotno v našem okolju, m [gledamo kot na način urestj vanja enakopravnih odm' med narodi, ne pa kot na nA nostno opredeljevanje, kar h1! ževalo njegov pomen in v n razmerah težilo k njegovi • rabi, saj bi ga s samim . zoperstavilo svobodni nacioj1] zavesti in izrekanju. Sociali* no jugoslovanstvo je izraz 0$ internacionalizma in naša P0! socializem. To je družbenof] tična in patritoska, ne pa aJ‘ nalna opredelitev. Mi smo-1 navijam, gledali nanj kot n8 etični pristop, ki zagotavlja6 kopravnost vseh narodov 1 j slavije, ne pa da se z njim aP| mo tej enakopravnosti ozif6 da bi z njim hoteli zlorablja1 enakopravnost. Ko danes rimo o teh vprašanjih, lahk6. čemo, da se bodo tudi Srbi, Hrvati in Mushmani i*1 ] padniki drugih narodnosti' svobodno živijo v Bosni m " cegovini, svobodno izrekaj tem, kaj so, da bodo svob<> povedali, kateremu narod*1 narodnosti pripadajo. KOLIKO ZA KOSOVO! Zagotoviti boljše pogoje za razvoj Kosova Pogoje za hitrejši razvoj Kosova bo po sodbi izvršnega sveta Srbije mogoče ustvariti samo, če bosta federacija in republika prispevali velika materialna sredstva. Predlagali so, da bi Kosovu odobravali sredstva iz sklada federacije po „pogojih, ki bi bili za 25 % ugodnejši kot za druga nerazvita področja". Po predlogu IS Srbije naj bi federacija odstopila Kosovu anuitete prejšnjih kreditov (od 1966 do 1970. leta), dohodke od kmečkega prebivalstva in prispevkov na osebne dohodke, hkrati pa omogočila pokrajini tudi prednost pri tujih sred- stvih. Razen tega deleža h1 racije naj bi republika z2? tovila 600 milijonov dinarje'1 ..financiranje potreb po kraj-brez vračanja", predvsem p2; gradnjo velikih objektov. Srb11 je že odobrila Kosovu kredi' višini 800 milijonov dinaijeV IZ NAŠE DRUŽBE lat nje' o»' jt >tm i ID1 ;.j L. i It d' stV ,0» i# > :St: in1' PODOBE NAŠEGA ČASA Porodila se je povsem po naključju, čeprav je b ilo po mojem trdnem prepričanju njeno rojstvo zgodovinsko nadvse logično. V težavnih časih človek napenja možgane, kolikor se le da! — Poglej, kaj delajo! je divje vzdihnil kolega v pisarni in mi molil nekakšen račun pred oči. Obraz se mu je, ekonomistu, pačil v neznanskem trpljenju. — In to zdaj, ko so cene zamrznjene! Kaj bo šele, ko bo odjuga! - Kaj imaš? sem ga pobaral na moč sočutno. — Račun za napeljavo telefona. Smeli bi iti le za trideset odstotkov gor, a šli so za veliko več, kar poglej, račun znese 142 tisoč starih dinarjev! — Kaj moremo, draginja, sem dejal razumevajoče in resignirano. — Pa ta svinjarija? Bral sem: „ Vojaški vojni invalidi s 100 % nesposobnostjo, aktivni in upokojeni PTT delavci in slepi plačajo 50 % zneska za vzpostavitev novega ah selitev glavnega naročni- Na občnem zboru sindikalne organizacije Tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj" v Krškem so delegati z ene strani ostro kritizirali premajhno povezanost samoupravnih organov s kolektivom, z druge strani pa to, da so tudi obratni sveti in pododbori sindikata preveč prepuščeni sami sebi in njihovim mišljenjem sploh nihče noče prisluhniti. Zato se je občni zbor zavzel za to, da bi sindikalna organizacija le začela ustvarjati takšno vzdušje, ko bi bolj do izraza prišla tudi mnenja kolektiva in ko bi samoupravni organi in politične organizacije vzpostavili tak mehanizem, ki bi omogočal prenašanje mišljenj navzgor in navzdol. Opisani primer žal ni osamljen. Omenjamo pa ga zaradi tega, ker v Krškem niso ostali ob posplošenih ugotovitvah, kakor smo jih tudi mi zapisali, ampak so se poglobili tudi v vzroke takšnega stanja. Menili so, da bi v prihodnje in najprej morali zaostriti odgovornost voljenih predstavnikov kolektiva. Med šestimi odborniki Skupščine občine Krško, izvoljenimi iz njihove sredine, se je n. pr. le eden udeležil vseh 18 sej v zadnjih dveh letih, dva pa sta ..manjkala" kar na polovici sej. Eno izmed devetih sej delavskega sveta, kolikor jih je v zadnjem letu dni bilo v njihovi delovni organizaciji, pa so zaradi nesklepčnosti morali celo preložiti. Samo eden izmed 39 članov delavskega sveta se je n. pr. udeležil vseh sej; v večini pa so tisti, ki niso mogli ali pa ki so ..pozabili" priti na 3 do 5 sej. „Če naši voljeni predstavniki tako neresno jemljejo svojo dolžnost, ne preseneča, da je - kakor je, ostati pa tako ne sme!" je poudaril eden izmed delegatov občnega zbora. -mG škega telefona”. — Kaj je narobe? — Kaj res ne razumeš? ! Aktivni in upokojeni PTT delavci vendar! Takrat se je zgodilo! Rodila se je genialna ideja! Moj vrh kolega je takoj opozoril, da se dogaja nekaj čudnega. — Pa ne, da še vedno pogledal: - Brez vlade? — Zaposleni v bankah To je pa res zadnje, kar kredite za hiše? lahko še storimo, če ho- — Razumljivo! čemo v vsesplošni kaos. - Električarji zastonj Ali se ti ni nekoliko za- tok? vrtelo!? - So, pa so menda - Nikakor! sem ogor- zdaj to ukinili! čeno protestiral. — De- - Nespametno! De- lavski razred lahko seve- lavci v pivovarnah pivo? da ostane na položaju in Ja! oblasti, to na vsak način. - V vinskih kleteh Celo mora ostati! Le dru- vino? čeli vsi kolektivi med seboj menjavati izdelke in usluge, ki jih dobivajo zastonj ali s popustom? Kaj praviš, kaj bi potlej počel ZIS? Vsi ljudje bi živeli skoraj zastonj, pa še za to, kako je z našim dinarjem, bi nam ne bilo treba skrbeti, saj bi ga sploh ne potrebovali več. Genialna ideja ne razumeš? ! - Nekaj drugega je! sem vzkliknil v ustvarjalnem zanosu. — Zdaj menda ZIS vrti veliko stvari, ne? — Ja, vrti; samo vse prepočasi! Pa tudi drugi vrtijo njega. Pri cenah že! — Zakaj pa pravzaprav imamo ZIS, Štefan? — Ne imej me za prismuknjenega! Ve se, zakaj! Zato, da udari po mizi, če je treba, se pravi, če se ljudem kje krivica godi. - Jaz sem si pa nekaj izmislil, Štefan. Kaj če bi poskusili brez ZIS, sem rekel veselo. Nekam čudno me je gače mora gospodariti. — Seveda! - Kako? — No vidiš, in tako - Doslej je vsak ko- naprej. Razumeš? lektiv mislil samo nase, - Ne! zdaj pa bi moral tudi na — Čudno, ko je ven- druge; v tem je vsa mo- dar tako preprosto. Po- drost. magai ti bom! Vsi imajo - Kako to misliš? pravico do tistega, kar — Dobijo PTT delavci ustvarjajo, ne? polovični popust? — Seveda, tako piše v - Dobijo! ustavi! — Pa železničarji? — Vsi pa teh pravic ne — Tudi! — Pa mesarji izkoriščajo ali pa se jim meso? jih jemlje s tem, ko se — Seveda! stvari prodajajo na trgu — Rudarji premog? in služijo špekulanti, na- — Jasno! mesto neposrednega de- — Tekstilni delavci lovnega proizvajalca, ne? tekstil? — Tako je vedno bilo - Ja! in tako bo ostalo, dragi — Sadjaiji sadje? moj! - Ja! — Kaj pa, če bi za- Kolega me je jako čudno pogledal. — Dol s takšno vlado, ki nič ostrega ne reče, če pa že kaj reče, je nihče ne posluša! sem navdušeno vzkliknil. Naglo je segel po službeni telefonski slušalki, montirani še po stari ceni in za družbeni denar, in jel nekomu nekaj razburjeno dopovedovati. Vse se bo podrlo, ubogi ZIS! Čez nekaj časa sem zaslišal zateglo zavijanje miličniškega ali rešilnega avtomobila, kdo bi natanko vedel kakšnega, ko vsi enako trobijo. Začelo seje! VINKO BLATNIK xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxV VELEBLAGOVNICA 13 m 9 priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin zn sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo # potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje # za tuje kupce je v hiši menjalnica LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA„ Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje 5 .s »Morilci so med nami« Skoraj v slehernem kolektivu imajo kakšnega odbornika, poslanca, člana raznih organov političnih organizacij ali družbenih organov. Svoje predstavnike ali delegate v občinskih in drugih skupščinah, v drugih političnih organizacijah, v skupščinah komunalnih zavodov za zaposlovanje in zdravstveno ter socialno zavarovanje in še v drugih družbenih organih imajo tudi naše politične organizacije. Praviloma naj bi voljeni predstavniki občasno poročali o svojem delu v navedenih organih. To pa se primeri le izjemoma, neredko pod točko razno, če tistih izvoljenih predstavnikov, ki vztrajajo pri tem, da bi poročali o svojem delu, ne odpravijo z besedami: „Daj no mir, še s tem nas boš moril!” Takšna praksa prav gotovo močno zmanjšuje učinkovitost celotnega družbeno-političnega delovanja in daje potuho razpravljanju in sklepanju v zaprtih krogih ter kabinetnemu načinu sprejemanja odločitev. Ko so tudi o teh vprašanjih spregovorili za okroglo mizo sindikatov o samoupravnem urejanju vprašanj širšega družbenega pomena - manjkali so predstavniki organov, ki imajo pri tem največjo besedo — seje predsednik komisije za samoupravljanje pri RS ZSS MITJA ŠVAB razhudil in poudaril: „Zaradi vsega tega beseda kolektiv ne pride do izraza; še več, niti spregovoriti jih ne pustimo. Če pa že hočeš poročati, kaj si kje izvedel ali slišal, ker si pač izvoljen v tisti organ, te lepo prosijo, da bi nehal ljudi moriti. Meni se je t zgodilo celo v tej (sindikalni) hiši . . .“ -m G L<* š<‘ vs;ik sedmi železni* na |»i*nvem letnem dopustu Delo jeseniškega železaija je zahtevno in naporno. Tej ugotovitvi bi težko oporekali. Prav tako bi težko oporekali trditvi, da bi se moral železar najmanj enkrat letno pošteno odpočiti. Vsaj v času svojega rednega letnega dopusta. Pa ne doma. Na občnem zboru sindikata Železarne Jesenice smo slišali na ta račun marsikatero pikro. Po vsej verjetnosti: upravičeno. „Težke milijone smo vložili železarji v svoja počitniška domova v Crikvenici in Biogradu! In kaj imamo danes od tega? Velika večina ničesar, ker enostavno ne dohajamo več cen. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da si jih prav tisti delavci, ki bi bili počitnic najbolj potrebni, ne morejo privoščiti. Naše domove vse bolj zasedajo ljudje, ki ima- jo debeljše denarnice od naših. No, kljub vsemu se svojim domovom ne mislimo tako poceni odpovedati. Preveč smo zanje žrtvovali . . .“, smo slišali na občnem zboru. Številke potijujejo, da situacija na tem področju zares ni kaj rožnata. Nasprotno: je več kot zaskrbljujoča. Število železarjev, ki izkoristijo del svojega rednega letnega dopusta za potreben oddih, je iz leta v leto manjše. V primerjavi z letom 1969 je lani koristilo dopust v počitni- škem domu kar 152 delavcev manj! Ali: lansko leto je bil na pravem letnem dopustu le še vsak sedmi žeiezar! Na počitnicah je bilo manj tudi nezaposlenih družinskih članov in upokojencev. Tako vsaj trde podatki. In delavci na Jesenicah pravijo, da bo glede na porast cen letos še slabše. Sicer pa: železar si vse manj beli glavo, kje bo preživel svoj redni letni dopust. Sive lase mu namreč povzroča skrb, kako živeti in vzdrževati družino s 1.320 dinarji na mesec. U. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 EKCORRADO Tonic Water Umetna brezalkoholna pijača z dodatkom kinina — Hraniti v temnem in hladnem prostoru (10°C)-vsebina 0,2 I —Sladkor 10°/ — Uporabnost 6 mesecev — Proizvaja Agraria Koper I II lil IV V VII Vlil IX XI XII r I I I I I L IZ DISKOTEKE DE — LETO 1961 NA ZATOŽNI KLOPI On je kriv vsega, kamorkoli ga pošljemo, ga ni 20 let nazaj. I I I I I I I J POSEBNA IZDAJA ZA MSB LJUBLJANA Ljubljanski sindikati letos že četrto leto organizirajo izobraževanje za sindikalne delavce iz osnovnih sindikalnih organizacij. Prejšnja leta so seminarje - za vsako skupino trajajo tri dni — organizirali v prostorih biotehniške fakultete v Grobljah pri Domžalah, letos pa so se preselili v Šlandrov dom v Radovljico. Seminarji trajajo že od januarja, zaključeni pa bodo predvidoma do konca aprila. - Foto: A. AGNIČ Ob zaključnem računu mestnega sveta Zveze sindikatov in mestnih odborov sindikatov strokovnih dejavnosti Ljubljane za leto 1970 Mestni svet zveze sindikatov in predsedstva mestnih odborov sindikatov strokovnih dejavnosti so na skupni seji dne 24. marca 1971 obravnavali in sprejeli zaključni račun mestnih sindikatov za leto 1970. Ko dajemo kratek prikaz politike uporabe denarja v mestni organizaciji sindikata, želimo seznaniti članstvo, kako se politika delovanja forumov ljubljanskih sindikatov, o kateri so osnovne organizacije in članstvo sprotno seznanjeni in v njej tudi sodelujejo, zrcali v proračunu in njegovem izvajanju. Zato naj izvršni odbori o tem seznanijo tudi širši krog svojega članstva po poti, ki je že ustaljena v posamezni osnovni organizaciji sindikata (objava v internem glasilu sindikalne ah delovne organizacije, objava na oglasni deski, na sestankih ali razgovorih s člani in podobno). Istočasno pa naj bi bila to tudi priložnost, da tisti izvršni odbori, ki tega še niso storili, omogočijo svojemu članstvu tudi vpogled v politiko uporabe lastnih proračunskih sredstev. med drugim tudi vse večje solidarnostno prelivanje dela proračunskih sredstev mestnih sindikatov, oziroma vračanje denarja članstvu. Tako je bilo v letu 1968 vrnjenega 42%, leto kasneje 44%, lani pa že dobra polovica od vsega porabljenega denarja, zbranega v proračunu mestnih sindikatov. Solidarnostna akcija, ki sojo zastavili ljubljanski sindikati v dogovoru s članstvom v letu 1968 z namenom, da iz članarine v večji meri pomagajo predvsem tistim osnovnim organizacijam, ki ne morejo same Ijenju članstva ne samo preko sindikalnih organizacij, temveč tudi z neposrednim organiziranjem prireditev, predstav in koncertov, ki jih namenjajo članstvu. Začetna skromna sredstva za te namene, dana v letu 1968 v višini 55.000 dinarjev, so bila že naslednje leto povečana na 87.000 dinarjev, lani pa so že dosegla 288.000 dinarjev. Poleg tega pa se vse bolj odpira proračun mestnih sindikatov za direktno sofinanciranje programov osnovnih organizacij sindikatov. V ta namen so leta ;%■%.'i.'v%. ■v*.'*'v* ■*%'*. "v ■*x'* ■v' VSE VEČJA JE FINANČNA NEODVISNOST CELOTNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE V LJUBLJANI Eden od pogojev za samostojno delovanje sindikalne organizacije, je zagotovo njena V Ljubljani je 830 osnovnih organizacij sindikata, v katerih je včlanjenih več kot 120.000 delavcev narine v osnovnih organizacijah sindikata v letu 1968, so se ta sredstva povzpela v letu 1970 na skoraj 13,5 milijona dinarjev (kar pomeni povprečne članarine na člana mesečno od 6,10 dinarja v letu 1968, preko 7,20 dinarja v letu 1969, na 9,50 dinarja v letu 1970). To pa pomeni istočasno več denarja tako za osnovne organizacije kot za ostale forume. * * * * * * * * * * * * * OBVESTILA mestne zveze sindikatov Ljubljane Številka 22 GRADIVO PRIPRAVIL JANKO VRHUNC finančna neodvisnost. O tej neodvisnosti lahko govorimo ne samo za mesto, temveč vse bolj tudi za osnovne organizacije. V celoti se namreč iz leta v leto večajo sredstva članarine. Od 10,5 milijona zbrane čla- VRAČANJE DELA OD ČLANARINE ZBRANEGA DENARJA ČLANSTVU Da pa se hitreje povečuje materialna osnova prav osnovnih organizacij sindikatov, zlasti tistih, ki imajo največ problemov in zato tudi potrebujejo relativno največ sredstev, kaže reševati perečih socialnih in drugih problemov svojega članstva, postaja iz leta v leto močnejša in učinkovitejša. Ne samo, da se neprestano veča število članov, ki so deležni neposredne denarne pomoči v času stiske in ob dopustovanju pa tudi po potrebi pravne pomoči in zaščite, temveč se večajo tudi sredstva, porabljena za te namene ( v letu 1968 v višini PRIMERJALNI PREGLED PRORAČUNSKIH DOHODKOV IN IZDATKOV V LETU 1970 Redni dohodek - 30,5 % od članarine Predvideno Doseženo 3,400.000,00 4,086.800,45 Izdatki: 1. Funkcionalni (občni zbor, plenumi, posvetovanja, ankete) 2. Namenski (kulturno-prosvetna, športna 156.000,00 45.180,40 dejavnost, pravna pomoč, dotacije osnovnim organizacijam, izredne akcije, medobčinsko in mednar. sodelovanje 414.500,00 404.990,45 3. Osebni prejemki (zaposlenih ter volonterjev ter zunanjih sodelavcev) 1,330.400,00 1,171.175,85 4. Materialni 499.100,00 403.511,35 5. Sklad za pomoč članstvu 6. Sklad za izobraževanje, publicistično 500.000,00 867.131,65 dejavnost in raziskave 500.000,00 529.527,25 Skupaj izdatki 3,400.000,00 3,421.516,65 Rekapitulacija: Dohodki «- 4,086.800,45 Izdatki 3,421.516,65 Saldo • 665.283,80 v letu 1958 v 388.000 dinarjev, leta 1969 že 627.000 in v letu 1970 914.000 dinarjev ali četrtina vseh izdatkov mestnih sindikatov). Načrtno izobraževanje članstva, v katero štejemo poleg eno in večdnevnih seminarjev tudi široko razvejano publicistično 1968 prejela 53.000 dinarjev, naslednje leto 77.000 dinarjev, leta 1970 pa blizu 135.000 dinarjev. In ne nazadnje naj spomnimo na znano akcijo ljubljanskih sindikatov v preteklem obdobju, ko je bilo v dogovoru s članstvom danih 600.000 dinarjev za sofinanciranje izvedbe programa otroškega varstva in 400.000 dinarjev za rekreacijske in športne naprave, namenjene vsem zaposlenim in občanom Ljubljane. Optimizem ob pravem Času »Smernice izhajajo iz ocene aktualne problematike Ljubljane, prav tako pa vključujejo vse bistvene elemente stabilizacijske politike, ki je bila sprejeta od vseh odgovornih družbenopolitičnih dejavnikov v državi in republiki," je dejal RUDI BREGAR m zadnji seji ljubljanskega Mestnega sindikalnega sveta, ko so člani tega foruma obravnavali letošnje smernice za gospodarska in družbena gibanja na območju Ljubljane. Posebna razprava o smernicah, ki so jo sindikati organizirali v delovnih kolektivih, nadalje občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij in razgovori na seminarjih za člane izvršnih odborov ter razprava na seji ljubljanskega Mestnega sindikalnega sveta so opredelili pozornost ljubljanskih sindikatov v glavnem na naslednje osnovne probleme. Ljubljansko gospodarstvo je minulo poslovno leto zaključilo zelo uspešno. Fizični obseg proizvodnje v industriji in gradbeništvu se je povečal od 13 do 15 %; podobno dinamiko razvoja so zabeležili tudi v blagovnem prometu, pri transportnih storitvah, rasti obrti in podobno. Trenutno je na območju Ljubljane zaposlenih več kot 126.000 delavcev, kar je za 9.000 delavcev več kot v 1969. letu. Ob tem pa je brezposelnost nepomembna, saj znaša manj kot 1 % in še naprej upada. Vsi omenjeni elementi torej opravičujejo optimizem, da bo tudi v 1971. letu ohranjena relativno intenzivna, čeprav nikoliko počasnejša rast družbenega proizvoda, je rečeno v zaključkih ljubljanskih sindikatov v zvezi z omenjeno problematiko. Pomemben element gospodarskega programa Ljubljane je tudi dejstvo, da znašajo odplačila iz naslova anuitet le nekaj več kot četrtino zbrane akumulacije, kar goča tudi realno politiko financiranja investicij. Vključno z Vego, na katero odpade preko 80 % vseh izgub, le-te m območju Ljubljane ne presegajo 0,6 % ustvarjenega družbenega proizvoda. ,, Vsi omenjeni podatki nas prepričujejo, da je ljubljansko gospodarstvo Rudi Bregar, predsednik Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana omo- z manjšimi izjemami pričakalo program stabilizacije pripravljeno, “ je poudaril Rudi Bregar, predsednik ljubljanskih sindikatov. Ocene, ki so jih izdelali strokovni sodelavci ljubljanskih sindikatov v februarju in marcu letos, kažejo, da je na območju Ljubljane le 12 do 15 večjih delovnih organizacij, ki so zaradi devalvacije in dosedanjih podražitev zašle v težji gospodarski položaj. Zato se ljubljanski sindikati zavzemajo, da se položaj teh delovnih organizacij čimprej temeljito prouči in da se poiščejo ustrezne rešitve. V ta namen so ljubljanski sindikati že dali pobudo za skupno akcijo z Mestnim komitejem Zveze komunistov in občinskimi skupščinami. Rešitve, ki bi jih sprejeli, naj bi bile usmerjene v mobilizacijo notranjih rezerv, ki jih je treba praviloma iskati v krepitvi strokovnih kadrov, eko-nomičnejšem poslovanju, mobilizaciji sredstev za modernizacijo, smotrnejših integracijskih ali pa vsaj tesnejših poslovnih povezav, ne pa v zahtevah za podražitev izdelkov in storitev. M. Ž. Člani ljubljanskih sindikatov so v letu 1970 vplačali blizu 13,400.000 dinarjev članarine. Mestni sindikalni organi so zbrali od 30,5 % deleža članarine nekaj nad 4 milijone dinarjev. Iz primerjalnega pregleda proračunskih dohodkov in izdatkov v letu 1970 je razvidno, da je bilo od zbranega deleža članarine porabljeno 84 % denarja. Prihtanek pa je skoraj v celoti namenjen v proračunu za leto 1971 za potrebe članstva v osnovnih organizacijah sindikata. dejavnost mestnih sindikatov v sodelovanju z delavsko univerzo „Boris Kidrič11, je s svojim odzivom v osnovnih organizacijah opravičilo sorazmerno visoka vlaganja sredstev mestnih sindikatov. Ta so se povzpela od 183.000 dinarjev, kolikor je bilo namenjenih v letu 1968, na 530.000 dinarjev v letu 1970. Mestni sindikati Ljubljane v vedno večji meri posvečajo skrb kulturnemu in športnemu živ- Za družbenopolitično izobraževanje članov vodstev osnovnih organizacij je bilo danih 500.000 din. Za akcije na kulturnem področju so iz proračuna mestnih sindikatov namenili 200.000 din. Za šport in rekreacijo so člani porabili iz tega proračuna skoraj 88.000 din. Izvajanje ostalih akcij, programiranih v osnovnih organizacijah, so mestni sindikati finančno podprli s 135.000 dinaiji Minuli torek so na pobudo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije ustanovili konferenco osnovnih organizacij sindikata delavcev v zavodih za socialno zavarovanje. Tako se je konferencama za delavce, ki so zaposleni v organih za notranje zadeve in v carinarnicah, ki obstajata že dve leti, pridružila še konferenca osnovnih organizacij sindikata delavcev socialnega zavarovanja. Smisel organizacije posameznih konferenc je, da sindikalne organizacije upoštevajo naravo dejavnosti, ki je zlasti v teh treh službah specifična. Za socialno zavarovanje je še posebej značilna potreba po medsebojni povezanosti v Sloveniji in pa tudi vseh panog zavarovanja, saj mora izvajanje zavarovanja delovati enotno. Drugi smisel ustanovitve konference osnovnih organizacij sindikata pa je v tem, da člani sindikata dobivajo s tem možnost bolj neposrednega in bolj samostojnega delovanja v repubhki. Gre za večjo možnost vplivanja na politiko sindikatov in na pohtiko v svoji stroki. To pa pomeni, da delavci, ki so zaposleni v službah socialnega zavarovanja, ne smejo in ne morejo biti več samo mehanični izvrševalci predpisov, temveč morajo skupaj z zavarovanci postati kreatoiji novega zavarovanja na samoupravnih osnovah. Pri tem morajo biti v svojem družbeno-ekonomskem položaju odvisni od uspešnosti socialnega zavarovanja v celoti. Zato jim je, po mnenju sindikatov, treba omogočiti strokovno samostojnost v izvajanju zavarovanja, kajti le tako bodo odgovorni za svoje delo. — Za predsednika konference je bil izvoljen OTON MLAKAR iz Ptuja, za tajnika pa VALENTIN ERJAVEC iz Ljubljane. V NASLEDNJIH PETIH LETIH LAHKO RAČUNAMO V SLOVENIJI NA 5500 DIPLOMANTOV VISOKIH ŽOL_ frapovodi primanjkljaja Pred dnevi smo na malem zaslonu ljubljanske TV sledili zanimivi oddaji, pogovorom o univerzitetnem študiju pri nas. Ob tej priliki Je rektor ljubljanske univerze navedel tudi znane podatke o tem, koliko študentov na 100.000 prebivalcev imata ZDA in SZ v primerjavi s Slovenijo (ZDA 3500, SZ 2000, Slovenija niti 1000). Te primerjave pogosto slišimo v javnosti, a prav tako pogosto slišimo v zvezi z njimi tudi tak komentar: primerjajmo še narodni dohodek na prebivalca, pa skupne investicije v izobraževanje, pa še družbeno zavest o vrednosti visoko kvalificiranega strokovnega dela! Tudi če naredimo take pri-mejrave ali ne, slovenska družba si vendarle mora poiskati odgovor na to, kaj pomeni sedanje število diplomantov visokih šol glede na njene sedanje in prihodnje potrebe. O tem je zelo zanimive a tudi zaskrbljujoče podatke navedla dr. Korn-hauserjeva v Prosvetno-kultur-nem zboru skupščine SRS, ko je razpravljala o kadrovski po-litki. Sanacijski program, ki ga je izdelala Izobraževalna skupnost SRS. predvideva v naslednjih petih letih 550 novih delovnih mest na visokošolskih in višjih šolah. Če k temu prištejemo še 2 do 3-odstotni naravni odliv visokošolskih učiteljev v tem obdobju,' pridemo do okrogle številke 1000, kar pomeni 1000 novih ljudi z visokošolsko izobrazbo, ki jih bo v naslednjih petih letih potrebovalo samo višje in visoko šolstvo. Po realnih napovedih pa lahko pričakujemo v naslednjih petih letih največ 5500 diplomantov, se pravi, da bi 20 % vseh diplomantov potrebovalo zgolj visoko šolstvo. In če k temu prištejemo še nadaljnjih 1000 diplomantov, ki bodo potrebni znanstveno-raziskovainim dejavnostim, a v to se končno vključujeta tudi gospodarstvo in družbene službe, pomeni, da je kar 40 % 'planirane produkcije visokošolskega kadra potrebne samo za zadovoljitev področij visokošolskega izobraževanja ir znanstveno-raziskovalnega dela. Ali je 3500 ostalih diplomantov število, ki lahko resno poseže v izboljšanje kadrovske sestave v našem gospodarstvu? Uradni podatki govore o tem, KAKO UBLAŽITI POMANJKANJE STROKOVNJAKOV V ZASAVSKIH delovnih organizacijah __________ Itolj načrtno da 20 % kadra v gospodarstvu, ki naj bi imel visokošolsko izobrazbo, le-te nima. Letno pa bi samo za obnavljanje visoko izobraženega kadra potrebovaH nekaj tisoč diplomantov, da ne govorimo o potrebni rasti njihovega skupnega števila, kar bosta družbeni in gospodarski razvoj tudi pri nas gotovo terjala. Kaj torej storiti? Glede na objektivne možnosti za visokošolsko izobraževanje ni predvidevati, da bi v prihodnjih petih letih lahko povečali število diplomantov. Generacije, ki bodo diplomirale v teh petih letih, so že vpisane. Z večjim vključevanjem nadarjene mladine v visokošolski študij bi morali torej začeti takoj, da bi se število diplomantov vsaj v naslednjih desetih letih kaj povečalo. A kako to doseči? Doslej kljub vlaganju v štipendije nismo uspeli najbolj nadarjeni mladini odpreti vrata v najvišje nad- stropje učenosti. Še vedno se v razvitejšem okolju lahko šolajo manj nadarjeni/iz manj razvitega okolja pa nadarjeni pogosto n^ pridejo niti do srednje šole. A kaj z generacijami, ki se zdaj šolajo na visokih šolah? Sedanji napor za povečanje števila diplomantov mora veljati mnogo večji intenzifikaciji dela na visokošolskih zavodih. Izboljšati je treba torej na visokih šolah delo in pogoje za delo, pouk bolj modernizirati. Pa še nekaj. V naslednjih petih letih bi vendarle lahko povzročili pretok najbolj kvalificiranih kadrov iz gospodarstva in družbenih služb na visoke šole in obratno. Ne nazadanje bi tudi to lahko koristilo temu, o čemer smo poslušali razgovor v že omenjeni TV oddaji pretekli teden: izboljšanju univerzitetnega študija. s. G. V sedanjih razpravah o tem, kako zastaviti smer in pot kar najbolj učinkovitega izvajanja politike stabilizacije našega gospodarstva, so ponekod v Zasavju nekoliko širše spregovorili o kadrovski politiki in v zvezi s tem o politiki štipendiranja, nadaljnjega izobraževanja in izpopolnjevanja že zaposlenih ljudi in ^tngih vprašanjih, s katerimi sc in se 56 bodo srečevali kolektivi. Za zdaj so že vsepovsod sprejeli Indi družbene dogovore o kreditiranju učencev in štipendiranju dijakov 'n študentov. Sindikati so se pri tem zavzeli za načrtnejše štipendiranje. Pravzaprav za tako politiko, ki bo omogočila hitrejše zaposlovanje mladih strokovnjakov vseh vrst, bodisi za potrebe gospodarstva ali negospodarstva. Pri tem je npr. sindikalni svet v Zagorju ob Savi obja-v'l nekaj podatkov o kvalifikacijski ^rukturi zaposlenih v gospodarstvu ln negospodarstvu, pa o tem, da so razmere na tem področju sila klavrne, saj so podjetja glede števila zaposlenih strokovnjakov in kvalificiranih ljudi na predzadnjem mestu med slovenskimi občinami. V Zasavju podeljujejo letos štipendije okrog 380 dijakom in študentom. Pravijo, da bi jih podelili znatno več, vendar na razpise ni bilo °dziva. Seveda pa je tudi res, da so nekatera podjetja, ne vsa, ponudila slušateljem zelo nizke štipendije, znatno nižje kot kjerkoli drugod v Sloveniji. Izjema pri tem so bila samo nekatera večja podjetja, ki so Ugotovila, da s podeljevanjem minimalnih štipendij zagotovo ne bodo 'mela uspeha. Zato seveda utegne sprejeti družbeni dogovor o štipendiranju bistveno izboljšati stanje na tem področju in v revirjih priznajo, da gre za dolgoročno usmeri-lev, ki bo dala uspehe šele prihodnja leta. Hkrati s tem se v Zasavju pone-kod ogrevajo za povečevanje sredstev za razne oblike strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja že zaposlenih ljudi. Pri tem ne gre samo za podeljevanje posebne študijske pomoči slušateljem na srednjih, višjih in visokih šolah, marveč za tako organizacijo stalnega izpopolnjevanja, ki bo omogočila pridobivanje kvalifikacij in visokih kvalifikacij številnim drugim ljudem. V Zagorju ob Savi so ugotovili, da zadnja leta sredstva za te namene niso rasla, marveč, da so se stalno zmanjševala. Tako so leta 1968 izdali za te namene še 430.000 din, predlani pa komaj 250.000 din, za lani pa še ni podatkov. Taka, rekli bi lahko mačehovska politika pri strokovnem izobraževanju že zaposlenih ljudi seveda ne more pripeljati do kakršnih koli uspehov, kvečjemu do obubo-žanja kvalifikacijske strukture zaposlenih. -m- ŽE 13 KULTURNIH SKUPNOSTI Družbena aktivnost, ki jo je bilo opaziti po vsej Sloveniji ob razpravah o zakonu o kulturnih skupnostih, se nadaljuje in ugodno vpliva na nastajanje skupnosti. Doslej so ustanovili že trinajst kulturnih skupnosti, do srede aprila pa lahko pričakujemo, da jih bo že dobra tretjina. Do prvega aprila imamo tako temeljne kulturne skupnosti že v občinah Celje, Črnomelj, Kranj, Krško, Maribor, Nova Gorica, Radovljica, Sevnica, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Trbovlje, Velenje in Zagorje. Edino kulturno skupnost za več občin bomo, kot kaže, dobili le v mestu Ljubljana. Njena ustanovna skupščina bo v maju. Razprave o ustanovitvi enotne kulturne skupnosti za obalno področje pa še vedno trajajo. (sg) IZ NAŠE DRUŽBE PO SEJI MEDOBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI VELENJE—MOZIRJE PROTI IZIGRA- VANJU! Od RS ZSS terjajo Velenjčani in Mozirčani, da se sindikati kot drugi dejavniki družbenega dogovora o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov organizirajo tako, da bodo onemogočeni kakršnikoli poskusi izigravanja družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja Na zadnji razširjeni seji Medobčinskega odbora sindikata delavcev Velenje-Mozirje, udeležil sejejo tudi predsednik RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije VINKO KASTELIC, so obširno spregovorili o vlogi in nalogah osnovnih organizacij sindikata in delovnih organizacij pri uveljavljanju zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Pomembno je predvsem, da so na seji sprejeli predlog RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, da bi se delovne organizacije družbenih dejavnosti enotno samoupravno sporazumevale s sorodnimi delovnimi organizacijami v republiki. Potrebne sklepe o tem naj bi sprejeli samoupravni organi delovnih organizacij do 8. aprila. Na seji so med drugim poudarili, da se bodo v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti sporazumeli o merilih in sprejeta stališča tudi izva-jali, vprašanje pa je, če bodo tako storili tudi v vseh drugih dejavnostih oz. ali ne bomo spet priče poskusom, da bi dogovore izigravali. V tej zvezi je bilo sprejeto stališče, da mora Medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje-Mozirje terjati od republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, da se sindikati kot vsi drugi organizirajo tako, da bo onemogočeno kakršnokoli izigravanje sprejetih načel in dogovorov. Na to naj bi sindikati opozorili vse dejavnike. V razpravi so govorili še o usklajevanju osebnih dohodkov med posameznimi panogami, o nagrajevanju spodbud za delo in gospodarjenje in o tem, da bi morala biti v prihodnje razlika osebnih dohodkov znotraj posamezne delovne organizacije izključno odraz kvalitete dela. Na zadnji razširjeni seji Medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje-Mozirje so govorili še o pripravah na konferenco tega medobčinskega odbora, ki bo sredi maja, na njej pa bodo, med drugim, podrobneje spregovorili tudi o samoupravljanju v delovnih organizacijah na področju družbenih služb. (vš) SO GLASNI »DA« GOSPODARSTVA V Mislinjski dolini bodo združevali denar za financiranje negospodarskih investicij Samoupravni organi delovnih organizacij iz Mislinjske doline so soglasno sprejeli predlog družbenega dogovora za združevanje sredstev za financiranje negospodarskih investicij. Sklenili so, da bodo v prihodnjih petih letih namenili vsako leto po 1,5 milijona dinarjev za razrešitev najbolj perečih problemov v šolstvu, zdravstvu in komunali. Letos bodo denar — prispevke delovnih organizacij bodo zbirali v posebnem skladu za negospodarske investicije, ki ga je ustanovila občinska skupščina Slovenj Gradec na zadnji seji - porabili za plačilo anuitet za interni oddelek Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ter za priprave za izgradnjo novih prostorov za zdravstveni dom. saj so zdaj raztresene ambulante po vsem mestu. Kar 40 '7t vsega denarja bo šlo za ureditev osnovne šole v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu ter za prispe- vek za gradnjo novih prostorov za ekonomsko šolo v Slovenjem Gradcu. Nekaj denarja bodo namenili tudi za sofinanciranje nekaterih najpomembnejših komunalnih del, dalje za društveno dejavnost ter za novoustanovljeni sklad za štipendiranje pri temeljni izobraževalni skupnosti Slovenj Gradec. Iz tega denarja naj bi predvidoma podelili 10 štipendij, zlasti še za šolanje ekonomistov in pravnikov. (an) APRILA ŽE PRVI NASTOP Koroška je znana po instrumentalnih narodno-zabavnih ansamblih. Zdaj pa bodo Korošci, kot kažejo prizadevanja, posegli tudi na področje zabavne glasbe, točneje njenega izvajanja. Na Koroškem so si namreč že vrsto let prizadevali ustanoviti večji zabavno-glasbeni ansambel, v katerega bi vključili kar največ glasbenikov. Na pobudo in ob pomoči slovenjgraške Glasbene šole pa je naposled pred tremi meseci vendarle' prišlo do ustanovitve Koroškega plesnega orkestra. Po vsej Koroški, od Mežice do Raven do Vuzenice in Slovenj Gradca, so zbrali 21 najboljših instrumentalistov, ki se zdaj zbirajo enkrat na teden v prostorih Glasbene šole Slovenj Gradec, pripravljajo na prvi nastop. Koroški plesni orkester je edini tovrstni zabavno glasbeni ansambel v Sloveniji s tako številčno zasedbo. Spričo vztrajnega dela, pa čeprav je minilo od ustanovitve komaj dobre tri mesece, računajo, da se bodo v drugi polovici aprila že prvič predstavili občinstvu. ^ V'*"V'V'*'WV%'K-V'VV%-VVVVVVVV^^VV^ Inles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Sneg je v nižinah komaj „od-nesel pete“, že moramo misliti na poletno turistično sezono. Ne samo ob morju, tudi na „celini“ gradijo nove gostinske objekte. Enega izmed mnogih gradijo tudi v Škofji Loki. Pred vojno je bil to znan turistični kraj. Stanovanjska stiska pa je praktično „požrla“ gostinske sobe, sanitarna inšpekcija pa lokale. Sedaj ima Škofja Loka na razpolago le 24 postelj za tujce. Naraščajoča industrija in turizem s smučanjem in ribolovom pa zahtevata . . . Zato so se pri Transturistu odločili zgraditi hotel. Letos julija bo predvidoma že odprt. Imel bo sto postelj in 480 sedežev v restavraciji, kavami in salonih. Turistom in poslovnim ljudem bosta na razpolago tudi zimski bazen in savna. Nekako istočasno bo tudi v Radovljici dograjen oziroma po- večan hotel Grajski dvor. Poslovno sodelovanje z Intertra-dom oziroma firmo IBM, oni imajo v njem že sedaj šolo za delavce pri elektronskih računalnikih, jim bo zagotovilo polno zasedenost hotela 9 mesecev na leto. Povečanje od 80 na 160 postelj jim ne bo tudi tiste tri mesece ,,počitnic" delalo preglavic. Bližina Bleda in Gorenjska sploh jim bosta v sezoni zagotovila goste. -- TEKST IN FOTO: ANDREJ AGNIČ STABILIZACIJSKI PROGRAM GOSPODARJENJA LITIJSKE PREDILNICE Več in bolje za danes in jutri Litijski prediiničarji so znani kot skrbni gospodarji in po objavi vseh dosedanjih stabilizacijskih ukrepov so se seveda dokaj vznemirili, saj je na prvi pogled bilo videti, da bodo potegnili „tanjši konec". In kot vsepovsod drugod so seveda tudi v tem litijskem kolektivu nekaj časa samo preračunavali minuse in pluse, dokler se niso odločili za temeljit stabilizacijski program poslovanja, ki vsebuje, kot pravijo, vrsto zapovedi, med najpoglavitnejšimi pa so: povečanje proizvodnje ob istočasnem zmanjšanju proizvodnih in vseh drugih izdatkov, uvedba četrte delovne izmene, temeljita izpopolnitev politike nabave surovin, povečanje izvoza in predvsem porast produktivnosti. V PRIHODNJE VEC KAKOVOSTNIH VRST PREJE Kolektiv se je sicer že lani usmeril na proizvodnjo vseh vrst preje, ki je na domačem in tujih trgih bolj iskana. V zvezi s tem so v stabilizacijskem programu poslovanja zelo poudarili pomen nadaljnje preusmeritve na izdelavo sintetične in tako imenovane česane preje. Ta bo omogočila znatno večji dohodek, kot ga dajejo druge vrste tega blaga. Z uvajanjem četrte delovne izmene, najprej v obratu čistilnice, kasneje bržčas tudi v nekaterih drugih obratih, bodo dosegli stoodstotno izkoriščanje zmogljivosti. Na novo bodo zaposlili še najmanj 120 delavcev, od tega okrog sto žensk. S tem so hkrati korigirali predlog razvojnega programa litijske občine, ki za letos ni predvidel bistvenega povečanja števila zaposlenih. Odslej nameravajo tudi te zaloge stalno zmanjševati. S tem bodo precej prihranili, kot bo dobrodošel prihranek pri nabavi surovin, ker bodo tudi na tem področju gospodarjenja uvedli nekoliko drugačno politiko. Vse to bo prisevalo k hitrejšemu obračanju kapitala oziroma obratnih sredstev. Litijska Predilnica ima sicer že 80 % vse letošnje proizvodnje preje razprodane. Vendar so se odločili tudi v zvezi s tem za radikalen poseg. Od svojih kupcev bodo zahtevali hitrejše plačevanje blaga, usmerili pa se bodo seveda tudi na vse tiste odjemalce, ki so likvidni in ki bodo svoje obveznosti hitreje poravnavali. storilnosti za polnih 16%. Prav to pa bo seveda najtežje doseči, ne glede na to pa so prepričani, da so njihova predvidevanja realna in da se pri oblikovanju teh možnosti niso ušteli. VEČJI CELOTNI DOHODEK IN VIŠJI OSEBNI DOHODKI ZAPOSLENIH Za letos so v podjetju planirali 113 milijonov din celotnega dohodka. Z vsemi naštetimi ukrepi in nekaterimi drugimi, sodijo, da bodcAitegnili do konca leta doseči najmanj 125 milijonov din celotne realizacije, če pa bodo uresničili še nekatere druge načrte pa celo do 150 milijonov celotnega dohodka. Letošnja vrednost izvoza naj bi znašala 800.000 dolarjev. V skladu s tem predvidevajo nadaljnji porast osebnih dohodkov. Lansko poprečje na zaposlenega je znašalo okrog 1230 din. Do konca tega leta ali vsaj do naslednje pomladi planirajo poprečni osebni dohodek na zaposlenega okrog 1500 din na mesec. Delavski svet je pri sprejemanju tega stabilizacijskega programa poudaril, da je njegovo uresničevanje stvar vsega kolektiva, prav vsakega* zaposlenega- M. V. KAKO IZ IZGUB? Problemi avtomobilskega zavarovanja so zahtevni in aktualni v vseh razvitih državah, v katerih je motorizacija širokih množic v večjem zaletu. Tako so tudi v Sloveniji problemi avtomobilskega zavarovanja vedno težji, bolj kot v ostalih republikah. To pa predvsem zato, ker je motorizacija najbolj razvita kljub dejstvu, da je v zadnjih letih porast motorizacije tudi v manj razvitih republikah in pokrajinah izreden. V Slove niji odpade eno osebno vozilo že na 11 prebivalcev, zvezno povprečje pa je 28 prebivalcev. Ce k temu dodamo šd dejstvo, da potuje vsako leto večje število tujih avtomobilistov preko Slovenije, je jasno, da je gostota prometa na slovenskih cestah največja, s tem pa tudi škodna pogostnost. Za zagotovitev ekonomske premije bi bilo po mnenju zavarovalnice „Sava“ treba sedaj predpisane premije večkrat povečati. Zavarovalnica „Sava“ ne bo zmogla pokri- vati izgube v zavarovanju avtomobilske odgovornosti za naprej, ker izgube vedno bolj naraščajo. Zavarovanje avtomobilske odgovornosti pa ne samo, da nima nobenih rezerv, ampak je porabilo tudi rezerve drugih zavarovalnih vrst. Na takšnih osnovah in v takšnih pogojih zavarovanja avtomobilske odgovornosti, pravijo, ni mogoče opravljati po načelih zavarovalne ekonomike in poslovnosti ter po predpisih temeljnega zakona o zavarovanju in zakonu o pogojih za poslovanje zavarovalnic. Zato se bo „vojna“ med zavarovanci in „Savo“ nedvomno še nadaljevala -vse dokler bo vrednost dinarja padala. Krajši konec pa bodo, kot vedno, potegnih zavarovanci. ZMANJŠANJE ZALOG GOTOVIH IZDELKOV IN VARČEVANJE V Predilnici so že doslej imeli zelo minimalne zaloge gotovih izdelkov. Vsega skupaj osemdnevno proizvodnjo, in kot smo slišali na seji delavskega sveta ob sprejetju tega stabilizacijskega programa, nikjer drugod pri nas v tej industrijski panogi nimajo tako pičlih zalog preje. PRODUKTIVNOST ZA 16% VIŠJA Stabilizacijski program poslovanja litijske Predilnice posveča naj večjo skrb nadaljnjemu porastu produktivnosti. Sodijo namreč, da jim bodo končana modernizacija in rekonstrukcija, izpopolnjena organizacija dela, bolj racionalno delo in izkoriščanje vseh notranjih rezerv dejansko omogočili porast Nov uspeh Gorenja Velenjsko Gorenje, naš največji proizvajalec strojev in opreme za gospodinjstva, se vse bolj uveljavlja tudi na tujih tržiščih. Letos bodo izvozili na tuje za več kot 20 milijonov dolarjev izdelkov. Velenjčani pa ne V vseh obratih tri izmene V primerj'avi z letom 1970 povečujejo v Tovarni usnja Slovenj Gradec vrednost proizvodnje za skoraj 40 %, za skoraj polovico pa povečujejo izvoz • Ukinitev usnjarne Načrt za gospodaijenje v Tovarni usnja Slovenj Gradec za leto 1971 določa, da bo delovna organizacija dosegla proizvodnjo v vrednosti 66 milijonov din-. V primerjavi z lanskim letom povečujejo vrednost proizvodnje za skoraj 40 %, vendar ne na račun zviševanja cen, pač pa z večanjem proizvodnje. Tako bodo v vseh obratih vpeljali tretjo izmeno, letos pa je že slekla tudi redna proizvodnja kosi kap (uporabljivih v tapetniški industriji) in nekaterih poliuretanskih izdelkov. V drugi polovici leta pa bodo začeli tudi s serijsko proizvodnjo montažnih podplatov. tržišča. Lani so izvozili za 670.000 dolarjev izdelkov, za letos pa je predvideno skoraj 50 % povečanje izvoza, saj nameravajo izvoziti za najmanj 1 milijon dolarjev izdelkov. Svoje izdelke pošiljajo v Italijo, Zvezno republiko Nemčijo, Avstrtjo in Švico. Omeniti velja, da Slovenjgradčani izvozijo 85 % celotne proizvodnje sedežev za avtomobilsko industrijo in več kot 75 % vse proizvodnje montažnih delov za obutveno industrijo. Ob tem pa ne kaže prezreti še dejstva, da oskrbujejo tudi domačo industrijo z izdelki, ki jih je bilo treba do nedavnega uvažati. še nekaj delavcev in bodo v poprečju imeli 520 zaposlenih. NALOGE V POGOJIH STABILIZACIJE Tudi v slovenjgraški Tovarni usnja so se samoupravni organi in drugi dejavniki dogovorili za osnovne naloge za gospodarjenje v pogojih stabilizacije. Prizadevali si bodo zlasti še maksimalno izkoriščati strojne zmogljivosti, še naprej izboljševati kvaliteto, povečati izvoz in kar najbolj racionalno gospodariti. delovna mesta, prosta delovna mesta pa imajo tudi za vse druge, ko bodo ukinili obrat. prodajajo v svet le izdelke, pač pa tudi organizacijo in tehnologijo, ki so jo vpeljali v domačih tovarnah. Lani je velenjsko Gorenje podpisalo pogodbo o kooperacijskem sodelovanju z madžarsko tovarno IMI, te dni pa je bila podpisana nova pogodba o sodelovanju pri uvajanju in širjenju proizvodnje gospodinjskih aparatov, in to na Poljskem. Sodelovanje velenjskega Gorenja pri razvijanju proizvodnje strojev in opreme za gospodinjstva na Poljskem bo temeljilo na vpeljevanju proizvodnje pralnih strojev, pri čemer je že dogovorjeno vse za začetek proizvodnje pralnega stroja Gorenje 663 BIO na Poljskem, nadalje na delitvi proizvodnje oz. proizvodnje sestavnih delov in ele- mentov za stroje ter opremo, na nudenju tehnične in druge pomoči ter končno tudi na pomoči za preusmeritev tehnologije proizvodnje hladilnikov v poljskih tovarnah „Polar“. Na posebno željo poljskih partnerjev bodo strokovnjaki velenjskega Gorenja pripravili tudi tehnološke načrte in rešitve za proizvodnjo pralnih strojev in hladilnikov na Poljskem. Pogodba, ki jo je podpisalo vblenjsko Gorenje s poljskimi partnerji in ki določa za naslednjih pet let blagovno menjavo v vrednosti več deset milijonov dolarjev, predstavlja novo pomembno mednarodno uveljavitev velenjskega Gorenja, na katero je ponosen ves delovni kolektiv. (vš) SLOVENSKE KONJICE: UGODNI OBETI NA TUJA TRŽIŠČA ZA VEČ KOT 1 MILIJON DOLARJEV Slovenjgiaška Tovarna usnja sodi med delovne organizacije, ki si prizadevajo, da bi kar največ proizvodnje izvozile na tuja VSE VEČ ZAPOSLENIH Povečana gospodarska aktivnost, predvsem pa uvedba tretje izmene v vseh obratih, je pogojila zaposlovanje nove delovne sile. Od lani so povečali število zaposlenih za okrog 60, računajo pa. da bodo letos zaposlili Gospodaijenje v pogojih stabilizacije je pospešilo tudi sprejem odločitve o prenehanju obratovanja usnjarne, kjer so že nekaj časa poslovali z izgubo. Opustili bodo del proizvodnje usnja, obdržali pa le dodelavo. Vendar pa zaradi opustitve usnjarne ne bo ostal nihče brez dela. Že doslej so zaposlene, zaradi zmanjševanja obsega proizvodnje, premeščali na druga Podobno kot v preteklih letih tudi letos računajo v občini Slovenske Konjice na nadaljnji razvoj in krepitev gospodarstva. Po družbenem planu, ki ga je pred kratkim sprejela občinska skupščina, bo družbeni proizvod porastel za 17.7 %, narodni dohodek za 16,9%, število zaposlenih delavcev se bo predvidoma povečalo za 3,2%, povprečni osebni dohodek na delavca bo porastel za dobrih 15 %, narodni dohodek na prebivalca pa za 16,9%. Vsa ta predvidevanja temeljijo na pod- lagi doseženih rezultatov lanskega leta, ki s bili dokaj ugodni. Najpomembnejši delež ima industrija, njej pa sledijo kmetijstvo skupaj z gozdarstvom, obrt in nekatere druge panoge. Za letošnje leto v gospodarskih organizacijah na območju občine Slovenske Konjice planirajo tudi povečanje izvoza svojih izdelkov na tuja tržišča, in sicer za 12,2 %. Dobra polovica pri tem odpade na industrijski kombinat ,JvONUS“ v Slovenskih Konjicah, približno ena petina pa na lesno-industrijsko podjetje „LIP“. Zelo veliko povečanje izvoza imajo v načrtu v kovaški industriji Zreče, in sicer skoraj trikratno v primeijavi z lanskim letom. Precej bodo letos izvozili tudi v konjiškem podjetju za proizvodnjo usnjarskih strojve „KOSTROJ“ in v zreškem podjetju za proizvodnjo umetnih brusov „COMET“-V. L. POHIŠTVO ŠPORT IN REKREACIJA • POSTOJNA HGP Kras Postojna je organi-Zlralo interno prvenstvo za posameznike v kegljanju. Na keglji-hotela Šport je tekmovalo delavcev, od tega 10 žensk. Vs| so imeli po 50 lučajev, 25 na P°lno in 25 na čiščenje. Med Janškimi je bil najboljši Emil mdel (220 kegljev), v ženski konkurenci pa je zmagala Sonja Magajna (143 kegljev). E. P. • RAVNE Končalo se je zimsko prvenstvo sindikalnih podružnic obči-ne Ravne v veleslalomu. Nasto-PlJ° je 67 tekmovalcev. Organizi-m*3 sta ga občinska zveza za telesno kulturo in smučarski Klub Mežica. Pri ženskah se je najbolje odrezala Marica Komar IZelezarna Ravne), pri moških P3 Dominik Kos (Železarna), Mirko Miklavec (Koloniale Pre-yalje), Ivan Ivartnik (Železarna) ni Oto Pustoslemšek (Rudnik Mežica). M. PEČOVNIK • MARIBOR Na prvenstvu Tovarne avtomobilov Maribor v smučanju je nastopilo samo 20 tekmovalcev, Kat se doslej še ni zgodilo. V sta-tejši skupini je zmagal Salecel Pred Lešnikom in Vilčnikom, v mlajši pa Rašip pred Plojem in Hercogom. J. RAIŠP • SLOVENSKA BISTRICA S tekmovanjem v šahu se je Pnčel prvi del sindikalnih športnih iger občine Slovenska Bistri-ua. v prvem delu tekmovanja se bodo predstavniki sindikalnih °rganizacij pomerili še v kegljanju in namiznem tenisu. V. HORVAT • APAČE V tem majhnem kraju v gor-jeradgosnki občini vlada vse e9ie zanimanje za razne športne ejavnosti. Oživelo je predvsem ueio nogometašev in odbojakr-m .^lavni problem pa je pomanjkanje finančnih sredstev, tako morajo športniki sami prispevati za nabavo opreme. F. KLEMENČIČ • POLJČANE V okviru prvega dela letošnjih Qbčinskih sindikalnih športnih jger se je v telovadnici TVD Partizan Poljčane pomerilo za naj-b°ljša mesta pet ekip. V zanimivih srečanjih so imeli tudi *etos največ uspeha predstavniki delovne organizacije IMPOL iz Movenske Bistrice, ki so tako že tretjič zapored osvojili prvo bmsto. S to zmago so si zagoto- I mi tudi prehodni pokal v namiznem tenisu v trajno last. Dru-3 80 mesto je osvojila ekipa do- mačina EMI iz Poljčan, tretje Predstavniki EMI iz Slov. Bistri-' °e itd. V. HORVAT I • ZELENICA Na prelepih smučiščih Zele-nice se je pričela tretjega aprila Klil. tekstiliada, na kateri bodo nastopali predstavniki sindikalnih organizacij tekstilnih pod-Jetij Slovenije ter člani tekstilnih t°h Smučarji bodo tekmovali za Prvenstvo med posamezniki in ekipami. Tekme je razpisal tovarniški odbor sindikalne po-družnice Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, pokrovitelj iger Pa je republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva SR Slovenije. • OREHOVA VAS V nedeljo, 4. aprila, se bo tu Pnčelo veliko tekmovanje v motocrossu za državno prven- balkanski pokal, pokal ob j Ko. obletnici Tovarne avtomobilov Maribor in veliko na-Srado Štajerske. Pričetek dirke bo ob 13.30 in ne uro pozneje. Kot je bilo prvotno domenjeno. Vsi nastopajoči bodo raz-dMjeni v dve skupini. Vsaka sku-Pma bo vozila dvakrat po 30 mmut in še dva kroga. V prvem m tretjem teku, v katerih so razporejeni Bolgari, Romuni in naši mkmovalci, se točkuje za držav-b° prvenstvo in balkanski pokal, K- m 4. tek pa bosta veljala za Predtekmovanje za vstop v fi-bale. Iz obeh skupin bo nasto-Pho p0 Ig najboljših tekmo-'Slcev v petem teku za veliki Pokal ob 25. obletnici TAM in bagrado Štajerske, ki znaša 5000 itd/drug3 4000 din’ trel-ia 3000 ža nagrado Štajerske in držav-bo prvenstvo se bo točkovalo ako, da bo dobil prvi tekmovalec eno kazensko točko, drugi “Ve. tretji tri itd. Najboljši bo 'Mi, ki bo zbral v obeh vožnjah bajmanj kazenskih točk. ZA SMOTRNEJŠE IZKORIŠČANJE PROSTEGA ČASA DELAVCEV: REKREACIJI VEČ POZORNOSTI V Zasavju je doslej že več kot 90 % vseh delovnih organizacij prešlo na krajši delovni teden. V večini podjetij so se odločili za proste sobote, kar pomeni, da imajo zaposleni ljudje dva dni na teden na voljo KitnrsT POHIŠTVO za počitek, oddih in rekreacijo. Vprašanje smotrnega izkoriščanja prostega časa zatorej ni več samo stvar proizvajalcev, marveč njihovih delovnih skupnosti ŽALEC Občinski sindikalni svet Žalec je pripravil v dvorani SIP v Šempetru občinsko sindikalno prvenstvo v šahu. Tekmovanja se je udeležilo 17 ekip. Zmagala je ekipa SIP Šempeter s 32 točkami pred občino Žalec 26, Tekstilno tovarno Prebold 25 točk, itd. Na tekmovanju posameznikov pa je zmagal Štorman — SIP Šempeter (na sliki). T. Tavčar pa tudi številnih društev, kulturnih, telesnovzgojnih in drugih. Doslej so največ storili za rekreacijo svojih zaposlenih v trboveljski Strojni tovarni, hrastniški Steklarni, litijski Predilnici, odločno premalo pa v Zasavskih premogovnikih in drugih večjih kolektivih. Sindikalne športne igre so še venomer omejene na mesec, dva in šele zdaj ponekod razmišljajo tudi o možnostih rekreacije pozimi. Zasavčani imajo sicer precej okoliških planinskih domov, toda ti so bolj ali manj neurejeni in ne razpolagajo z kdove koliko športnimi objekti ali napravami in redka, tako imenovana ruska kegljišča ne £ * * * t * * * * * * * * * * S S * S I morejo zadovoljiti obiskovalcev. LastmKom pločevinastih konjičkov pač ni težko izbirati ali odločati, kam po petdnevnem delovnem tednu; njihove možnosti so dejansko neomejene. Dosti na slabšem pa so vsi tisti delovni ljudje, ki si še lep čas ne bodo mogli omisliti svojih vozil, zato bi kazalo zanje bolje poskrbeti. Za zdaj telesno-vzgojna, planinska in ostala društva samo še ugotavljajo, kaj le^r*to melbrosia* ______ ald. Vedno na zalogi bogata kolekcija damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. Na voljo so tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah. Torej, v Modni hiši oblačila za ženo, moža, hčerko in sina! PRODAJNI SERVIS storiti za svoje člane in za vse druge. Sindikalne organizacije bodo prej ko slej morale resno proučiti vprašanja rekreacije in smotrnega izkoriščanja prostega časa svojih članov in bržkone za te namene izdvojiti nekoliko več denarja. Morda bi le kazalo uresničiti staro idejo in z anketo povprašati neposredne proizvajalce, kaj pričakujejo od osnovnih organizacij sindikata na tem področju, kaj si želijo, kaj jih posebej interesira, in se na osnovi tako zbranih podatkov lotiti načrtovanja raznih oblik rekreacije. Smučarski veterani na tekmovanju v veleslalomu OSS Kamnik Za pokal OSS Kamnik Prelepa sončna sobota je v začetku meseca privabila na smučišča Velike planine številne smučarje, vse z željo izkoristiti snežno odejo in prijetno višinsko sonce. To soboto je namreč ObSS Kamnik priredil tekmovanje v veleslalomu v okviru sindikalnih športnih iger za člane kamniških sindikalnih organizacij. Tudi letošnje tovrstno tekmovanje je pokazalo, da vlada v delovnih organizacijah veliko navdušenje za zimski šport, saj se je za tekmovanje prijavilo kar 90 tekmovalcev in 14 tekmovalk, kar je do sedaj največje število nastopajočih na sindikalnem veleslalomu. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve kategoriji, ženske pa so se pomerile samo v eni. Organizacijo tekmovanja je prevzel PZUTS področja Kamnik in reči moramo, da je organizacija tekmovanja pod vodstvom tov. Janeza Podjeda potekala brezhibno. Pa ne samo organizatorji, tudi tekmovalci zaslužijo vso pohvalo, saj so tekmovanje vzeli resno, kot da bi šlo za FIS točke. Proga je bila dobro pripravljena, za kar gre pohvala smučarskemu trenerju Pernetu. Kakor na lanskoletnem tekmovanju, tako je tudi letos ostala gorska reševalna služba iz Kamnika brez dela. Vsi tekmovalci resda niso prišli skozi cilj, vendar jim to ni vzelo poguma in dobre volje, zato lahko ObSS pričakuje prihodnje leto še številnejšo udeležbo. Najboljši posamezniki so prejeli diplome in praktične nagrade, ki so jih prispevale sindikalne organizacije, zmagovalne ekipe v posameznih kategorijah pa so prejele prehodne pokale ObSS. Iji kdo so bili boljši? Ženske ekipno: 1. ekipa podjetja ,,Kamnik“ v sestavi Perne, Oblak, Urankar - 4:06,4; Člani nad 35 let ekipno: 1. Titan (Jerin, Sunkar, Urankar) 3:29,9, 2. Podjetje Kamnik (Bovha, Sudašek, Golob) 3:37,1, 3. Titan II. (Rems, Janežič, Šunkar) 4:12,4 itd. Člani do 35 let ekipno: 1. Projekt (Sedušak, Egart, Zupan) 3:17,7, 2. Titan I. (Zobavnik, Šunkar, Virjant) 3:20,7, 3. Svit (Podgoršek, Koritnik, Plahutnik) 3:33,6 itd. J. MALEŠ modna; Leto dni dela planinskega društva PTT Celje hiša LJUBLJANA — MARIBOK — OSIJEK ^ __________________* ZNOVA REVIJA TELESNA KULTURA Po dolgih letih je v Ljubljani znova izšla Telesna kultura, revija za teoretična in praktična vprašanja telesne vzgoje, športa in rekreacije. Znova pravimo zato, ker smo revijo Telesna kultura v Sloveniji že imeli, zaradi splošnega pomanjkanja sredstev pa smo se ji morali ob gospodarski reformi odpovedati. Novo revijo izdajata Zveza za telesno kulturo Slovenije in Visoka šola za telesno kulturo. Vsi, ki smo si Telesno kulturo ogledali in jo prelistali, smo z njo zadovoljni. Njene rubrike so dovolj pestre, da bodo zadovoljile precejšen krog bralcev, pri-spevki pa so na solidni ravni, kar velja zlasti za „Ocenjevanje telesne vzgoje - da ali ne? “, ..Nekateri aktualni problemi pri načrtovanju in programiranju treniranja atletov" in ,.Deset let visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani." Škoda, da je revija izšla precej precej pozneje, kot pa je bilo to prvotno zamišljeno, saj je s tem veliko izgubila na svoji aktualnosti. Dobršen del revije namreč govori o smučanju, čeprav je smučanje, vsaj za to sezono., že za nami. No, nič hudega, če le to ne bo postala praksa. Revija nam je všeč. Predvsem zato, ker je kvalitetna, ker jo nujno potrebujemo in ne navse- zadnje: ker je to naša edina publikacija, namenjena vprašanjem telesne kulture. Zato smo je tudi veseli in ji ob njenem rojstvu želimo čim daljšo življenjsko dobo. Letna naročnina revije je 30 dinarjev, naročite pa jo lahko na Uredništvu in upravi Telesne kulture, Gortanova 22, Ljub- ljana. A. Ul. Minilo je leto dni od ustanovitve Planinskega društva PTT Celje. Planinci-poštarji so na svojem L rednem letnem občnem zboru, ki je bil 13. marca, podali obračun svojega enoletnega dela. V prvem letu delovanja se je društvo prilagajalo planinskemu udejstvovanju v novih pogojih dela. V svojem poročilu je predsednik Planinskega društva PTT Celje Leopold Lipovšek poudaril, da je osnovni namen planinske organizacije, da svoje člane spozna s prirodnimi lepotami, kulturnimi znamenitostmi ter jih vzgaja v skromnosti, samostojnosti, tovarištvu in srčni kulturi. Društvo si je vsestran- sko prizadevalo, da bi te naloge izpolnilo v največji meri, zato si je takoj ob ustanovitvi izdelalo program izletov in določilo vodje posameznih izletov. Izlete je društvo organiziralo v naslednje kraje in planine: Robanov kot, Ojstrica, Kamniško sedlo, Logarska dolina, Menina planina, Rogla, Pesek, Osankarica, Čemšeniška planina, Peca, Triglav, Jalovec in Boč. Posameznih izletov se je udeležilo od 8 do 20 članov. Člani društva so se udeležili še drugih akcij in zborov, kot so: pohod ob žici okupirane Ljubljane, tekmovanja za Milovanovičev memorial na Mrzlici so se udeležili 4 člani; en članje Še nekaj dni in takšnih prizorov na naših smučiščih ne boA-eč . .. bil na seminarju na Klopinj-skem jezeru v Avstriji, en član je bil na Olimpu v Grčiji, posebna ekipa treh članov pa je sodelovala na planinskem partizanskem maršu na Ozrenu, Roma-niji in Jahorini. 14. junija 1970 je bil v Vratih pod Triglavom zbor PTT planincev Slovenije. Tega zbora se je udeležilo 60 članov društva. V dneh od 2. do 6. juhja je bil na Boračkem jezeru zbor PTT planicev Jugoslavije. Tega zbora se je udeležila delegacija 4 članov. Za mlado planinsko društvo je prav posebno pomembno, daje na tem zboru na tekmovanju v streljanju njen član Jože Božičnik zasedel prvo mesto med posamezniki. Na tem tekmovanju je sodelovalo 16 ekip z 48 strelci. Jože Božičnik je prejel v trajno last pokal prvaka za leto 1970. Društvo ima svoj mladinski odsek, vendar v tem letu niso uspeli spodbuditi mladih za aktivnejše delo v okviru društva, posebno za samostojno aktivnost, za spoznavanje lepot gora, njene favne in flore ter čuvanje prirodnih lepot pred 'uničenjem. Naloga v prihodnjem letu naj bi bila predvsem zdramiti in vključiti mladino v aktivno delo v društvu. Na občnem zboru so poudarili, da je PTT podjetje Celje vsestransko finančno podprlo Inovoustanovljeno društvo,daje !lahko zaživelo s polnim elanom. :V letu 1971 stoji pred društvom še prav posebno težka naloga — prevzelo je organizacijo IV. zbora PTT planincev Slovenije, ki bo 13. j unija 1971 v Logarski dolini, j LAMPRET SEie * * * * * * * 4 * * * * CZP Delavska enotnost je izdala s Priročnik # -# Z ZA JAVNO * * #» <» K* »0 # 5 <* <» <* ^ RAZPRAVO O J SPREMEMBAH J Z USTAVE SFRJ £ * * * * S ’ S £ Brošura obsega: £ * * ✓ * * * * * * <» #» s * * * K* ✓ S <# * * * 5 * * * * ** * * * * + * * * * 4 * * * * * * * * \ * * # * $ * * + * * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 REFERAT EDVARDA KARDELJA NA PRED- SEDSTVU CK ZKJ EKSPOZE PREDSED- NIKA ZVEZNE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SKUPŠČINE i MILENTIJA ' POPOVIČA SPREJEMU j; DOKONČ- NEGA BESEDILA OSNUTKA USTAVNIH AMAND- MAJEV USTAVNE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 AMANDMAJE $ Z OBRAZ- LOŽITVIJO USTAVO SFRJ IZ LETA 1963 SS g Ta brošura bo £ v prihodnjih £ mesecih nujno ^ £ potreben priročnik £ # za vse udeležence !S t javne razprave £ o spremembah £ naše ustave. £ Cena brošure 0 $ je 13,50 dinarjev. £ 0 0 0 0 0 0 5 ČZP DELAVSKA J J ENOTNOST J 0 0 % Ljubljana, *- ^ Dalmatinova 4/11 £ £ Ker je naklada £ omejena. £ pohitite z naročili. £ 2xxxvvxvv%xxx%x%xxx^ 'm PRVA ATOMSKA CENTRALA Ime občine Krško bo gotovo zapisano z velikimi črkami v zgodovino naše industrije. Zakaj? Na območju te občine, le tri kilometre izven mesta Krškega, bo m levem bregu Save namreč stala naša prva atomska elektrarna. i Obe republiki, tako Slovenija kot Hrvaška, v zadnjem času zelo močno občutita pomanjkanje električnega toka in tako sta že pred leti prišli obe republiki do ideje, da bi zgradili skupno atomsko elektrarno, in to prvo v Jugoslaviji. Idejo so pretresali na razgovorih, jo spremenili v načrte in leta 1977 naj bi bili ti načrti že realnost. Gradnja se bo začela BBBnnnBHHHHB Lignit na tuje Izvozna prizadevanja velenjskih /udarjev Po velenjskem lignitu je veliko povpraševanje. Rudarji iz središča Šaleške doline si zato prizadevajo, da bi nakopali kar največ premoga, kar nedvomno najbolj dokazuje rekordna proizvodnja v letošnjem letu. Veliko zanimanja za velenjski lignit pa je tudi zunaj meja naše domovine. Pričakujejo, da bo dosegel letos velenjski premogovnik rekorden izvoz lignita. Lani so izvozili iz Velenja v Italijo in na Norveško okrog 67.000 ton lignita, letos pa bodo izvoz najmanj podvojili. V Italijo bodo, po doslej sklenjenih pogodbah, izvozili najmanj 100.000 ton velenjskega lignita. Na Norveško bodo v tem letu prodali okrog 25.00 ton lignita; na daljnem severu bodo naš lignit uporabljali kot redu-cent v metalurških pečeh. Te dni pa so odpremili iz Velenja avstrijskim Dravskim elektrarnam poskusno pošiljko 10.000 ton lignitain sicer za termoelektrarno v Št. Andražu na avstrijskem Koroškem. Če utvrsto inbpost^° melbrosia pJ.d.. bij«" * bo poskusno obratovanje uspelo, utegnejo avstrijske Dravske elektrarne kupiti v Velenju v naslednjih petih letih večje količine lignita. Za dobave velenjskega lignita pa se zanimajo tudi v Franciji in v Zvezni republiki Nemčiji. (vš) STAVBENIK — KOPER: prihodnje leto, končala pa čez pet let. Investitorja sta obe zainteresirani republiki oziroma njuni elektrogospodarstvi. Nova elektrarna bo imela moč 600 megavatov in bo krila potrebe obeh republik, vendar ne v celoti. Strokovnjaki so namreč izračunali, da bo kljub tej ogromni kapaciteti elektrarne tedaj še vedno primanjkovalo elektrike. Iz elektrarne bosta vodila dva daljnovoda, eden v smeri Ljubljane, drugi pa proti Zagrebu. Surovino za atomsko elektrarno, to je uran, bodo dobivali iz rudnika Žiri. Pridobivanje električneg toka na ta način bo po izračunih znatno cenejše, kot klasično pridobivanje, vendar kljub temu ni bojazni, da bi to potegnilo za seboj znižanje cen električnemu toku. Gradnja bo v celoti veljala 175 milijonov po predračunih pred devalvacijo, vendar se bo gotovo vsa zadeva podražila za okoli četrtino, ker bo oprema za elektrarno uvožena. Strokovna skupina je že prišla na teren in zakoličila središče novega objekta, ki bo stal na mestu današnjih nasadov Agrokombinata. Pet vrst breskovega nasada se bo sicer moralo umakniti, drugače pa bo nasad ostal, saj graditelji zagotavljajo, da bližina nuklearne velikanke ne bo ogrožala nikogar, ker bodo odpadke skrbno odstranjevali. Nadzor nad gradnjo objekta bo vodilo 80 strokovnjakov, elektrarna pa bo zaposlovala okoli 110 ljudi, predvsem visokokvalificiranih strokovnjakov. Edini problem trenutno predstavlja Krškemu pomanjkanje stanovanj za graditelje in bodo tako morali zgraditi montažno naselje, elektrarna pa bo kasneje zgradila svoje naselje. Strokovnjake - graditelje pa nameravajo začasno nastaniti v hotelu, ki ga nameravajo v kooperaciji s Slavnikom iz Kopra zgraditi še letos. MILO VAN DIMITRIC ■ j Tovarna dežnikov INDIP iz Lendave skrbi za deževne dni V koprskem Stavbeniku je zaposlenih več kot 1000 delavcev. V zadnjih dveh letih dosega ta kolektiv izredno lepe proizvodne uspehe. Doseženi rezultati so plod prizadevanj vseh članov kolektiva kot tudi smotrnega vlaganja sredstev za izobraževanje delavcev ten za modernizacijo proizvodnje. V minulem štiriletnem obdobju sta značilni za to podjetje dve fazi, in sicer v prvih dveh letih (1967 in 1968), ko je proizvodnja kljub vrednostnemu prometu (upoštevati moramo povišanje cen gradbenih storitev) v glavnem stagnirala, čeprav so v tistem času močno povečali število zaposlenih. Naslednjo fazo bi lahko imenovali zadnji dve leti (1969 in 1970), ko je prišlo do občutnega porasta fizičnega obsega proizvodnje. Tolikšne uspehe so lani dosegli res tudi zavoljo ugodne gradbene konjunkture, saj podjetje sodeluje pri izgradnji turističnih objektov v Portorožu. Ob tem, ko ugotavljamo v tem podjetju močno povečan fizični obseg gradenj, pa je tudi vrednostni skok proizvodnje velik, kar gre v znatni meri tudi na račun podražitve gradbenih storitev. Kolektiv gradbenega podjetja Stavbenik vsako leto izdvoji nreceišnii del sredstev za osebni NOVA" POTA V preteklem in tem letu je investicijska dejavnost v koroškem gospodarstvu kar razgibana. Pa vendar. Nova pota koroškega gospodarstva ne kažejo samo investicije, pa morda pripravljenost za izdelavo skupnih razvojnih načrtov posameznih panog gospodarstva, ali pa sodelovanje na kmetijskem področ- ju. Gre za precej več. Gre namreč za vse bolj prisotno spoznanje, da so potrebni za hitrejši razmah gospodarstva na slovenj skem Koroškem številni novi strokovnjaki. Da je tudi od vključevanja v mednarodno de litev dela odvisen nadaljnji razvoj tega območja Slovenije. D3 je prestrukturiranje proizvodnje nujnost v večjem številu delovnih organizacij. Da je treba pospešiti procese sodelovanja ifl I ] povezovanja gospodarstva zno- Za modernizacijo in standard in družbeni standard delavcev. V tem letu bodo začeli graditi obrat družbene prehrane odprtega tipa v Izoli in ko bo le-ta zgrajen, bodo odpadle težave prehrane delavcev med delom in po delu. Več sredstev pa bodo namenili tudi za ostale potrebe delavcev. Ob tem pa jim je seveda prav toliko pomembno, da vsako leto izdvojijo denar za nabavo bolj modernih osnovnih sredstev. K. C. traj posameznih občin, v okviru Koroške, pa tudi na širšem po; dročju. Vse to pa naj zagotovi hitrejše odpiranje novih delovnih mest, produktivnih in rentabilnih, in pa predelavo narav nega botastva Koroške - lesa, jekla in svinca v maksimalnem! obsegu na Koroškem. Koroška! naj ne bi bila v prihodnje več samo dobavitelj teh surovin,< pač pa njihov predelovalec im finalist. Koroško gospodarstvo izvaža! vse več izdelkov na tuja tržišča ] Naj večji izvozniki so Rudniki! svinca in topilnica Mežica tet Železarna Ravne na Koroškem'! za dober milijon dolarjev izdel-j kov bo letos izvozila tudi slo-j venjgraška Tovarna usnja, po-j zabiti pa ne gre tudi drugih pomembnih izvoznikov. Ker ima industrija, predvsem, v Mežiški in Mislinjski dolini, tradicijo, je prestrukturiranja proizvodnje oziroma vsaj usva-janjemove proizvodnje neizpoch1 bitna nujnost. V slovenjgraški Tovarni usnja tako opuščajo proizvodnjo usnja, z novimi izdelki pa povečujejo gospodarsko aktivnost. Povsem je pre-, usmerila proizvodnjo tudi Tekstilna industrija Otiški vrh pr', Dravogradu. O tem razmišljajo tudi v prevaljski Tovarni lesovine in lepenke, o usvajanja nove proizvodnje pa v prevaljskem Inštalaterju, v dravograj; skem Monterju, LIP Slovenj Gradec, v Tovarni meril Slovenj Gradec, v dravograjskem podjetju IMONT in še kje. V zadnjem letu dni so se močno razmahnili tudi integracijski procesi. Delovne organizacije pa se tudi vse tesneje navezujejo na nosilce razvoja na tem področju, med katerimi velja omeniti zraven ravenske železarne še velenjsko Gorenje in mariborsko kovinsko industrijo. Koroški gospodarstveniki pri-; čakujejo na teh „novih po-teh“ v prihodnje tudi večjo pomoč bančnih zavodov. Računajo, da jim bo Ljubljanska banka v prihodnje v večji men pomagala pri uresničevanju razvojnih načrtov Pri oblikovanju in usmerjanju nadaljnjega razvoja tudi gospodarstvo računa na Koroškem predvsem na lastne sile. Seveda pri tem ne izključujejo pomoči, posebej še take, ki lahko pripomore k hitrejšemu razmahu tega področja. Gre predvsem za to, da postane Koroška v doglednem' času ne samo prodajalec nekaterih sila pomembnih surovin oziroma materialov kot svinca, jekla in lesa, pač pa tudi njihov predelovalec in finalistv maksimalno možnem obsegm Šele takrat bo dobila Korošca nove možnosti za razvoj. M. M [ TVTT1T AT TOlf A Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen Z0. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN IJMh JUJ-i.V OJT?. . POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 561-1-991, devizni ■»Trsax^vrrr|kračun pri Ljubljanski banki, št. 561-626-7-12100 •— Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1306 S-dln in letna 26 N-din HiJaIU JL IaIV/SI — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana