Štev. 27.
X JYIarlborii 39. junij» **?<>.
Tečaj X.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred iti v Mariboru s pošiljanjem na dom a celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta „ 80 „ Naročnina so pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, nopla-čani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Vabilo na naročbo.
Ob koncu prvega polletja opominjamo in prosimo vse „Gospodarjeve" naročnike, kterim zdaj naročnina poteče, naj jo za časa ponovijo, da ne bo pri razpošiljanju neredov. Na vero ne moremo lista nikomu pošiljati, ker mnogo tistih, ki si list naročijo z obljubo, naročnino kmalu doposlati, radi na to obljubo pozabijo, kar je nam velika Skoda. List velja od 1. julija do 1. oktobra 80 kr., do novega leta 1 jI. 60 kr. Naročnina se najleži pošlje po poštnih nakaznicah.
ftftrarništvo	i.'o*;«irf(ii'j«".
Homatije na Turškem velika nevarnost za Avstrijo.
Na Turškem se godijo važne, in deloma grozne in strašne reči. Turško cesarstvo v Evropi, više 400 let staro, se podira. Mohamedanski polu-mesec se umika krščanskemu križu. Jugoslavjanski naši bratje otresajo iz sebe turški jarem. Ravno sedaj bo leta dni, kar so skoro goloroki pa kakor razdraženi levi začeli junaško vojsko za krst častni in svobodo zlato. Do sedaj so natepli vse turške generale, ki so bili nad nje poslani v Bosno in Hercegovino, in so ob jednem vstajo razširili tudi v Bolgarijo tijan blizu do Carigrada, kder je med Turki samimi začelo strašno vreti. Razkačeni ministri so 30. maja po noči prejeli starega sultana, ga zadrgnoli in njegovega stričnika Murada posadili na sultanov prestol. Toda 15 dni poznej je Črkes Hasan, prijatelj Izedina, sina starega sultana, ministra vnanjih zadev zabodel, vojnega ministra ustreli!, ministra za brodovje ranil in še 3 druge osebe ubil. Vsa Evropa se je zavzela nad tolikim klanjem v Carigradu. Ali to je še le začetek konca. Ravno sedaj se je po svetu razglasilo, da so se turški vojaki sprli med seboj. Nekateri so za Murada, drugi za Izedina. Vsak trenutek se je bati najgroznišega klanja. Sploh Turčija je vsa gnjila, prava jama razbojnikov — godna za pogin! Skrajni čas je, da se divjim
Musulmanom, kojih je samo 4 milijone, vzeme kruto gospodstvo in tlačenje 12 milijonov Kristijanov v Evropi. To bi se bilo sicer že davno lehko zgodilo, ako bi Evropa bila pošteno krščanska — in ako trpini Kristijani na Turškem nebi bili iz vekšiue — Slavjani. Toda Evropa je sedaj brezverska in frajmavrerska ter zaničuje in sovraži — Slavjana; zato vidimo, da Kristijane zatiruje in Turke brani. Edini Rusi podpirajo kristijanske Slavjane.
Čeravno pa vsi narodi, razun rtiskega, sedaj Turka branijo, ga vendar ne bodo obranili. Turška jc zadolžena, kase so prazne, vojakom in uradnikom je 140 milijonov goldinarjev plače dolžnih, novi sultan je slab in vsaki den žganja pijan; boljši ministri so ubiti, Tuiki med seboj razdraženi, Hercegovina, Bosnija in Bolgarija polna srditih vstašev, Kandija žuga odpadnoti, Grki orožajo 80.000 brambovcev, Črnogorci so na vojsko pripravljeni, Srbi so poslali na turško mejo 125.000 mož, 4000 konjenikov in 200 kanonov in komaj čakajo, da bi udarili na Turke. Zakaj pa ne udarijo? Zato ne, ker jim to storiti branijo Turkov prijatelji poslanci Angležki, Laški, Francoski in Avstrijski ter žugajo, da bo v tisti uri, v kateri Srbi nad Turka planejo svojim krščanskim bratom na pomoč, marširala avstrijska vojska čres Donavo in Savo, zasedla Beligrad, Banjo-luko in Cetinje, ter vse krščanske Jugoslavjane ukročene zopet podvrgla turškemu sultanu. Ali v tem hipu je mogoče, da se zarad turškega cesarstva med evropskimi narodi vné strahovito krvi prelivanje. Kajti vsak hoče za se kak dobiček pri razpadu Turčije. Nobeden ne zaupa drugemu. Po tem takem se utegne vendar le uresničiti, kar je blaženi mučenik Andrej Bobola (rojen 1. 1592 v Sandomiru na Poljskem, umorjen od razkolnikov Kozakov 1. 1657.) prerokoval, da bo ob koncu našega stoletja nastala velika vojska med 6 narodi evropskimi; zmagala pa bo naposled sv. katoliška Cerkva. Narodi ti so: Turki, Angleži, Francozi, Nemci (Avstrijanci so tem všteti), Italijani in Rusi. To je celó mogoče. Orožani vsaj so stra-
hovitovsi. PruskiNemci zmorejo 1.300.000 vojakov; Angleži 460.000; Francozi 1,200.000; Italijani 824.000; Avstrijani 1.200.000; Turki 383.000 in Rusi 1,363.000 mož. Razun tega imajo omenjene države velikansko brodovje, ki šteje 1722 ladij z 22.332 kanoni in med njimi Angleži sami 621 bark s 9158 kanoni.
Kaj bo tukaj storila Avstrija? Dvojni odgovor slišimo na to prevažno praša-nje. Konservativci povdarjajo tesno zvezo z Rusi in zahtevajo, naj se v porazumljenju z Rusko pomaga turškim Kristijanom, divji Turki pa od gospodstva odstavijo. Liberalci, nemški in mag-jarski, pa hočejo, naj se Avstrija porazu mi z Angleži in drugimi velevladami evropskimi, da potlači turške vstaše in zabrani ustanovljenje kake jugoslavjanske države na Turškem, zlasti naj pomaga Turkom zoper Ruse, Srbe in Bolgare. Kaj da bo naposled tukaj obveljalo, to še dnes ni popolnem jasno. Nadvojvoda Albreht in vsi stari Avstrijani korenjaki konservativci, Nemci in Slavjani razve Poljakov, so z a zvezo z Rusi. Tudi se misli, da bodo svitli cesar se na to stran nagnili, ker se bodo 8. julija z ruskim čarom sošli in pogovarjali. Vendar mnogo prikazni preteče-nega tedna kaže, da utegne obveljati volja nemških in magjarskih liberalcev. Minister vnanjih zadev je grof Andrassy, Magjar z dušo in telesom, liberalec in prijatelj Turkov in nasprotnik Rusov že od 1. 1848 in 1849. Nadalje so nemški in magjarski listi začeli zadnje dni močno Turke hvaliti, Srbe napadati in Ruse psovati. Minister Andrassy je zapovedal generalu Mollinary-ju, turško mejo zapreti, podpiranje slavjanskih vstašev na Turškem zabraniti; nadalje je Andrassy ustavil s 15. junijem denarno podporo, ki se je do sedaj dajala iz državne kase ubogim iz Turškega pri-beglim Kristijanom in generalu Rodiču je ukazal, naj begunce sili na Turško vrnoti se. Magjarski listi zahtevajo obsedni stan za Hrvatsko in Slavonijo, da nebi Hrvati in Srbi zamogli svojim bratom na Turškem kaj pomagati in vladni list: „Pester Lloyd" piše črno na belem: ako Srbi začnejo vojsko zoper Turka, potem utegne ta vojska turškemu sultanu pogubna biti in v tem slučaju mora Avstrija iti Turkom na pomoč. Tako govori vladni list in tedaj se kaže, da utegnejo liberalci ne samo v naših zuotranjih, ampak tudi v zunanjih zadevah s svojimi zahtevami prodreti. Ako se to zgodi, potem je obče evropska vojska zavolj Turčije gotova, Avstrija pa v nevarnost postavljena, kakor še morebiti nikoli poprej. Bati se nam je, da nas napaduejo objednem Rusi, Prusi in Lahi, in koliko zamore nam tedaj pomagati daljna Anglija in vsa troliljiva Turčija? Bog nas varuj nasveta in zahtev nemških in magjarskih liberalcev in daj obveljati željam konservativnih Avstrijancev! Natančniše razloge in uzroke priobčimo prihodnjič!
Cerkvene zadeve.
Mešuiško posvečevanje bode letos v Mariboru 19. 21. in 23. julija. Ker je vojno ministerstvo v posvečevanje tistih gg. bogoslovccv privolilo, ki so vojaki, zato bode posvečenih za mešnike 6 gospodov iz IV. in 3 iz III. leta tukajšne bogo-slovnice.
Gospoda Sagnier-ja, posestnika premogovib jam v Zrečah bila sta zadušena in sta tako storila naglo, nesrečno smrt. Eden teh gospodov je letos v Zrečah srečal duhovnika, ko so nesli sv. Rešnje Telo nekemu boleniku, pa gospod ni poklenil, se ne odkril, da bi Bogu dolžno čast skazal. Žalostno! Boga očitno ni spoznaval, pa je tudi brez Boga moral zapustiti svet in iti pred Boga sodnika !
„Danica".
Cerkvene skladbe. Našim cerkvenim pevskim zborom bodo gotovo jako ustregle tri „Ecce sacer-dos magnus" z responzoriji za škofovo obiskovanje, ktere je ravnokar v lehki skladbi na svetlo dal g. Ant. Foerster. Ena skladba je sostavno, dve ste razstavno zloženi. Ker se tem podobne besede tudi za gradual rabijo, se lehko pojó kot antifone pri dotičnili mešah. (Veljajo 50 kr.) — Od tega skladatelja ee še dobi: 6 „Tantum ergo" (po 50 kr.), dve veliki slovenski meši (po 50 kr.), „Lamentacija in Očitanje" (po 40 kr.), „Pevska šola" (po 60 kr.)
Šesti občni zbor društva sv. Cecilije se bo letos obhajal v Gradcu 29. 30. in 31. avgusta. Predsednik društva g. France Witt je v ta namen dobil posebno povabilo od slavnega gračkega škofa in tudi dovoljenje, da se smejo dotične cerkvene skladbe peti in svirati v stolni cerkvi. Ker je zborovanje imenitno za vse prijatelje cerkvene glasbe in bodo brez dvombe marsikateri tudi iz naše škofije se udeležili, priobčimo tukaj ves program ali načrt prelepe in važne slovesnosti: Pred-skušnje so za pevce 27., 28 in 29. avgusta. Predvečer, torek, 29. avgusta: Ob 6 zvečer: Križev pot v predmestni farni cerkvi sv. Andreja. „Preces stationum Crucis", latinski tekst za mešani zbor, zložil Witt, Op. 32 a — Ob 8 zvečer: Pozdrav gostov, družba. V sredo, 30. avgusta. Ob 7 zjutraj: Missa cantata v stolni cerkvi. Vokalna meša, zložil Greith, Op. 37. Introitus, Gradúale, Credo in Communio — koralno petje iz „Gradúale Rom". — Ofertorij : „Gloria et honore" za 4 gis. ZI. J. Mitterer. — O 1/39 zjutraj: Pontifikaína meša. Introitus, Gradúale in Communio koralno iz „Gradúale Rom.", ofertorij „Sacerdotes ejus induam" za 8 gis., zl. Witt, meša „Missa Papae Marceli" za 6 gis., zl. Pierluigi da Palestrina (uova izdava). „TeDcum" za 8 gls., zl. Fr. Witt, Op. X. Precej potem 1. slovesno zborovanje v obedovalnici knezo škofijskega semenišča. — Ob 3 popoldne : Večeruice. „Ecce Sacerdos maguus" za 4 gl., zl. T. Lud. da Vittoria. Psalmi in Falso
bord. Psalm 109. za 4 gls. zl. J. A Bernabei, psalm 110. za 4 gl. zl. Fr. Karol Andreas, psalm 111. za 5 gl. zl. Lud. Viadana, psalm 112. za
5	gl. zl. L. da Vittoria, psalm 115. za 6 glasov zl. Stemelius, „magnificat" II. Toni za 4 glase zl. Fcl. Anerio. Antifone, in hyinnus koralno iz „Vesperale Rom." — Potem zborovanje udov v obe-dovalnici knezo-škofijskega semenišča (volitev predsednika). — Ob 6. zvečer: Obiskovanje Najsvetejšega. a) „Da pacem Domine" za 6 glas. zl. K. Aiblinger, b) „Qui scdes domine" za 4 gls. zl. Foerster, Op. 21, c) „Ave Maria" za 5 gl. zl. Witt, d) „Tui sunt coeli" za 5 gls. zl. Witt, e) „Dextera Domini" za 1 glas. zl. Könen, /) „Improperium expectavit" za 4 glas. zl. J. Ilabert, Op. 15., g) „De profundis" za 4 glas. zl. dr. K. Proske, h) „Angelus Domini descendit" za 4 glas. zl. Stehle. i) „Factus est repente" za 5 gl. zl. M. Haller, k) „Alleluja, emite Spiritum" za 4 gls. z orgijami zl. J. Habert, l) „Veni sponsa Christi" za 4 glas. zl. M. Haller, m) „Locus iste" za 5 gl. zl. Witt. — Ob 8 zvečer: Družba. Četrtek, 31. avgusta. Ob 7 zjutraj: Slovesna černa meša. Requiem za
4	gl. s trombami zl. M. Haller. — Ob 9 zjutraj: Pontifikalna meša. „Ecce Sacerdos magnus" za
6	gl. zl. K. Porta, meša „Qual donna attende" za 5 gl. zl. Orl. di Lasso. Introitus in Communio koralno petje iz „Graduale Rom.", Graduale „ju-stus ut palma" za 5 gl. zl. Witt, ofertorij „Veritas mea" za 5 gl. zl. Witt. — Precej potem drugo slavnostno zborovanje v obedovalnici knezoškofij-skega semenišča (za govore oglasiti se je čas 29. avgusta v Gradcu pri predsedniku). — Ob 3 popoldne: Litanije in blagoslov. „Litaniae lauret." za 5 gls. zl. Rinaldo di Mel, „Tantum ergo" za
5	gl. zl. J. Hanisch. — Potem drugo zborovanje društvenikov v obedovalnici knezo-škofijskega semenišča.— Ob 6 popoldne: Drugo obiskovanje Najsvetejšega v stolni cerkvi, a) „Ecce Dominus ve-niet" za 5 glas. zl. Lud. Vittoria, b) „Dies sanc-tificatus" za 5 glas. postavil Jan. Croce, c) „De profundis" za ö gl. postavil Andr. Gabrieli, d) „Incipit oratio" za 4 gl. postavil Pierluigi da Pa-icstrina. in „responsorium": „Plange quasi virgo" za 4 gl. postavil Viadana, e) „Dum transisset sab-batum" za 6 gl. postavil Jakob Rainer, /) „Beati omnes" za 4 gl. zložil Fux, g) „Confirma hoc Deus" za 6 gl. zložil Orlando di Lasso, h) „O quam suavis" za 4 gl. zložil Giovauelli, i) „Domine non sum dignus" za 6 gl. zložil Aichinger, it) „Vidi turbam maguam" za 6 gl. zložil Pierluigi da Pa-lcstrina. Ob 8 zvečer družba. Majhne prenaredbe so mogoče. Vsak deležnik plača 1 gl. a. v. za skupne stroške. Lani je društvo sv. Cecilije na enak način zborovalo v Regensburgu na Bavarskem. Po novinah se je veliko bralo o srečnem vspehu zborovem in omenimo tukaj samo to, da so verni in neverni strmeli o lepoti, o veličanstvu pravega rimsko-katoliškega cerkvenega petja. Mnogi so se veselja jokali. Zato priporočujemo in radost-
| uim srcem pozdravljamo letošnjo zborovanje društva sv. Cecilije v bližnjem Gradcu 1
Sv. Oče so 16. junija, kedar so Jim prišli kardinali za tridesetletnico čestitat, spregovorili sledeče čvrste in preroške besede: „vi, preča-stiti bratje, se nahajate z Nami vred v sužanstvu kakor nekdaj pobožni Tobija. Kralj Salmanasar ga je odgnal v sužanstvo in naslednik Senaherib mu je prizadjal mnogo hudega. Toda Bog je bil s Tobijem in mu je dal milost veliko dobrega i storiti za njegovo ljudstvo. Jednako delamo tudi mi! Čeravno v sužanstvu, skrbimo vendar za blagor sv. Cerkve. Naposled je prišel tudi za Tobija den rešenja, tolažbe in svobode. Senaheriba so njegovi lastni otroci ubili, Tobija pa je dobil svobodo in vse premoženje nazaj. Bodite tedaj prepričani : sv. Cerkva mora zmagati in revolucija mora poginoti. Očetje bodo svoje otroke, otroci svoje očete pobili, vsi mladiči revolucije se bodo med seboj uničili; od druge strani pa bodo angelji božji zoper te neumneže borili se in sv. Cerkva 1 bode zmagala. Vera nas uči, da je ona delo božjih rok, zato nje tudi človeška hudobnost podreti ne more. Nastavljajte tedaj sveto borbo, žrtvujte radi za blagor sv. Cerkve vse moči duha in telesa! Ne dajte se zmotiti od sovražnikov, ki ravno sedaj blebečejo, da mora frajmaurerstvo na mesto nepremagljive Cerkve priti. Ne, to se ne bode zgodilo. Tudi sred najgrozniših viharjev vodi zmagovito ladjo sv. Cerkve — Jezus Kristus!"
Gospodarske stvari.
Korenje, mrkev, mrkevca. (Daucus Carota.)
M. Sploh se dve sorti korenja pridelujete, kterih vsaka ima po več podrazredov. Prva sorta: pravo žolto korenje ali mrkevca z dolgo presličasto korenino in sicer a) Dolgo, belo korenje. Vrže obilen pridelek in se večjidel le na polju za živinsko krmo, redkejše v vrtili za prikuho prideluje, ker nima nježnega mesa in slastnega okusa, b) Dolgo žolto korenje. Ta sorta se najrajši na polju in vrtili prideluje, ker daje obilen pridelek in je kot krma in prikuha znana in obrajtana. c) Rumeno korenje. Meso je mehko in nježno in je ravno zarad tega obraj-tano. d) Višnjovorumeno korenje. Se po vrtili najbolj poredkoma nahaja, je dobra prikuha pa tudi posebno za vlaganje v jesih obrajtano. V juhi ga pa nimajo radi, ker jej neko posebno barvo daje. e) Belo, zelenoglavno orjaško korenje, se posebno pridelovanju na debelo prilega. f) Veliki, angleški altringam. Razun navedenih sort se še nahaja: Rumeno, zelenoglavuo orjaško korenje; dolgo, debelo rumenožolto korenje; debelo, žolto salfeldsko korenje; in novo, belo pre-zorno korenje in še drugo. Druga sorta: Ka-rote z valjasto, kratko, priščipnjeno korenino in nježnim mesom, a) Zolta k aro t a. Rano iz
zemlje pride in ima nježen in prijeten okus. Prilega se posebno za gnojne grede in pa za črstvo setev na solnčnate povrstne gredice, b) Rana rumena kar o ta. Seje se od septembra do oktobra in in od februarja do marca na solnčnate gredice na prostem in celo zimo v gnojne grede, v kterih prav rano dozori. Je obrajtana namizna prikuha. c) Pozna, rnmena karota. Seje se od marca do maja na vrtu. Šteje se med boljše prikuhinske sorte, ker se v poznem poletju in skozi celo zimo za kubinsko porabo prireja, d) Višnjevorumena karota. Je bolj mala in drobna, rano godna in nježna, pa se le bolj po-redkoma po zelenjakib nahaja, e) Nova, nježna, kratka karota. O kresu posejana daje pre-slastno prekuko za zimo. V obče se more reči, da so karote nježnega in rahlejšega mesa od navadnega korenja in so vredne, da se po naših vrtih marljiveje prirejajo, kakor navadne sorte korenja.
Obe sorti, korenje in karota, zahtevate prosto lego in rahlo, dobro, posebno redivno zemljo, ktero gre najbolje leto pred setvijo korenja prav globoko prekopati in pognojiti. Ako zemlja ni zadosti rahla in če ob suhem vremenu rada skorjo dobiva, se mora posejano seme le rahlo z suho prstjo potrositi. V mastni peščeni zemlji korenje debelejše, sladkejše, in trpežnejše postane kakor v težki zemlji. Seje se seme prav redko (2 funta na oral) in zato se mora za sejanje z peskom ali suho prstjo pomešati. Setev v prosto zemljo pri korenju spada v dobo od spomladi do jeseni. Korenje konec septembra ali začetek oktobra posejano ostane kot nježna rastlina čez zimo zvunaj in se more 4 tedne prej ko spomladi posejano v porabo in použitek jemati. Tudi se seje od decembra do konec februarja v gnojne grede, ki pa ne smejo pretople biti. Posebno pa se mora tisto korenje, ki se hoče za pozimsko porabo odločiti, še le meseca avgusta sejati in kdor si ga želi prav čvrstega in okusnega imeti, ga mora čez zimo v zemlji pustiti. Le z listjem ga je treba nekoliko pokriti, da ga mraz ne poškoduje, posebno pa tudi zarad tega, da se mora o vsakem času, tudi če je zmrzlo, iz zemlje jemati. Korenje, ki v zemlji ostane, je vedno bolj okusno od onega, ki sc v kleti hranuje.
Navadno se korenju metenica pred zimo poreže in potem v kleti ali v jamah navlašč zato napravljenih na vrtu hranuje, da se more za poljubno porabo o vsakem času sem vzeti.
Korenje je dveletna rastlina, ktere korenina se pa le v prvem letu porabiti in použiti da. Za odrejo dobrega semena se jeseni najlepši koreni odberč, v kleti v prst zagrebejo in potem spomladi v prosto zemljo posade, kder po letu v cvet grejo in meseca avgusta seme dozorijo. To ostaja 2 leti kalivno.
Korenje nježnejših sort v vrtih pridelano služi za juho in razne prikuhe. Na debelo pridelovano
na njivah je pa le bolj za živinsko, posebno za svinjsko krmo, nego za človeško jed. Kolikor so rastline mlajše, toliko nježnejši in prijetnejši je njihov okus. Dobro je tedaj korenje o raznih dobah med letom sejati, da je o vsakem času korenja na razpolaganje. V novejšem času so v nekterih krajih začeli v nadomestek zagnjitega krompirja korenje rabiti.
II. Kakošni bi živinski hlevi biti morati pa niso. Snaga je blaga ljudem in živini. Zato ima pameten gospodar tudi v svojem živinskem hlevu skrbeti za njo. Mnogo živine zboli samo zavolj pomanjkanja snažnosti; posebno svinje mo-morajo zboleti v krmljenščakih, ki morebiti po 50 let stojijo na jednem in istem prostoru in je vsled tega par črevljev globoko že ves gnjil, zasmrajen in prav za prav za uboge živali, ki morajo nad njim živeti, — strup. Da se v hlevu potrebna snaga ohrani, je treba gnoj vsaki den izkidati, stene večkrat očediti in pobeliti, strop in okna prahu in pajčevine osnažiti. Prenizki hlevi niso dobri; pa tudi previsoki se po krivici hvalijo. Zrak je sicer v njih čist in zdrav, vendar pogosto prehladen in živini škodljiv, posebno če je prevc-trovanje tako napačno napravljeno, da veter hudo vleče po celem hlevu. Nadalje še je omeniti, da so v previsokih hlevih stene rade mokrotue in daj v njih les hitro trolini in konec jemlje. Visoki hlevi sodijo še najbolj za konje, ki sploh ljubijo hlad. Konji zraven goveje živine v bolj toplih hlevih stoječi so mnogo bolj občutljivi in raznim boleznim podvrženi, kakor drugi. Za prevetrovauje se priporočuje sledeča naprava! Kakih 30 centimetrov pod stropom se nastavijo na nasprotnima stenama posebne cevi, ki so po 3 metre druga od druge položene. Cevi morajo biti za 6 — 8 centimetrov votle in z vunanjim čistim zrakom vedno v dotiki. Sedaj vhaja blizu tal skozi dveri in druge odprtine čisti zrak v hlev, a sprideni, za smrajeni in nezdravi pa odhaja skozi cevi tako, da se zrak v hlevu vedno in redno čisti biez vetra. Za govejo živino so po 3—3 '/2 metra visoki hlevi najbolj primerni; za konje so lehko nekoliko bolj visoki. Konjska hcavnica puha iz sebe, ako v hlevu zaostaja, mnogo amonijaka, kateri močno v nos zbada in živini in ljudem na plučih škoduje. Zato se naj hcavuičin amouijak odpravlja in neškodljiv dela, kar se najleži zgodi, če se konjem večkrat z gipsom potrosi.
Kompost iz kosti in pepela. Naši gospodarji še mešan gnoj ali kompost premalo poznajo ali vsaj gotovo premalo čislajo; zlasti gnojna moč in korist, katera se nahaja v kosteh, bi se naj bolj pogosto rabila. Kdor zamore do kosti priti, naj jih le marljivo pobira in če jih ne more zmleti dati, pa naj ravna po sledečem načinu. V zemljo na primernem prostoru se izkoplje jama 1 meter globoka. Na dno se nasiplje 15 centimetrov de-
bela giba pepela, ki se z vodo dobro namoči, vrh pepela se naložijo kosti tudi 15 centimetrov debelo; potem sledi zopet pepel, kosti itd. Poslednja giba mora biti pepel; jama se še enkrat z vodo zalije in s prstjo pokrije. V jamo se potem povtika nekoliko kolov, ki se črez 14 dni izpipljejo, luknje pa z vodo zalijejo. Dva meseca poznej se jama premeče in sedaj že prhke kosti s pepelom dobro pomešajo. V 3 nadalejsnjih mesecih je najlepši kompost pripravljen, ki ima v sebi veliko fosforove kisline in kalija, ki rast zelišč najboljv pospešuje. Kdor zamore in hoče, naj poskusi! Čudil se bo temu, kako bujno bodo rastline rastle in rodile, katerim je s takim kompostom pognojil.
Da se konji obvarujejo mnh, naj se nama-žejo ona mesta, kjer muhe celo rade objedajo, z rmanom Schafgarbe (Achillea millefolium). Duh in grenki okus rmana prepodi muhe.
Zelska bolha (Haltica oleracea) celo rado je redkev. Zatoraj je dobro, da se med zelje vedno nekoliko redkve vsajii, da se bolhe na njej zbirajo, ter zelje puščajo, če se potem redkev potrese z kurjekom se lahko bolhe pokončajo.
„Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi", ki ga je v 10 pol debeli knjižici popisal L. Polenta, župnik in čebelar v Bohinji, je pri buk-varji Gerberji v Ljubljani na prodaj po 15 kraje.
Sejmovi na Štajerskem 1. julija na Ptujski gori. 3. julija na Tinskem, v Rerašniku, v Polen-šaku, v Petrovčah, v št. Ilu pri Slov. Gradcu in pri sv. Petru pod sv. gorami. 4. julija v Vojniku, v Poplatah, v Sp. Kostrivnici in v Vozenici. 8. | julija v Pristovi in v Pišecab.
Sejmovi na Koroškem. 3. jul. v Kapli. 10. jul. v Althofnu. 20. jul. v Libeličah. 25. jul. v Strassburgu, v Sachsenburgu, v Reichenfelsu in v Dolah. 26. jul. v Kotarčah.
Dopisi.
Iz Ormuža. Konjerejsko društvo za okraj i Ormuž je imelo v nedeljo dne 18. t. m. shod v gostilni g. Kandrič-a v Ormužu. — Udeležba tega shoda je bila obilna; počastilo nas je mnogo gostov, mestjanov in okoličanov. — Govorili so o konjereji g. dr. Geršak in g. Wenigerholz, in sicer prvi v slovenskem, drugi v nemškem jeziku. — ! Oba govora sta bila s pohvalo sprejeta in gg. slušatelji so bili ž njima zelo zadovoljni. — Po shodu konjerejskega društva smo pa imeli malo narodno zabavo, katere so se tudi Ormužki mestjani skoraj 1 v popolnem številu udeležili, kar nas je zelo ve- ' selilo. — Pri dobri postrežbi g. gostilničarja smo se veseli pogovarjali o naših narodnih in okrajuih ; zadevah in vzmes nam je godba poslužila z kako „slovensko". — Napivalo se je mnogo, ter ome-
njam le napitnic g. dr. Geršaka na Središke tržane, osobito na g. Kočevarja, Klemenčiča in Weniger-holza, na Ormužke mestjane ter na okoličana g. Šmidla in g. Robiča. — Ker take narodne veselice uže par let v Ormužu imeli nismo, sije toraj lehko misliti, kako da so bili veseli zbrani narodnjaki ; pri razhodu je vsak želel: Bog daj v kratkem zopet kaj jednakega!
Iz Celja. Naše mesto, še bolj pa okolica je nevoljna zarad obnašanja novega učitelja v oko-lični šoli g. Lopana. Vsi drugi učitelji in tudi profesorji naše gimnazije so se z učenci in dijaki udeležili slovesne procesije na Telovo, le naših ljubih otroeičev iz okolice in njihovega novega učitelja g. Lopana ni bilo videti nikder. Se naš mestni župan g. Neckermann, ki je tudi bil s vsemi mestnimi zastopniki vred pri procesiji, je mrmral in z glavo nevoljen pokimaval. No, g. Lopan je pri g. Haasu, c. kr. okrajnem glavarju poprašal, ali je dolžen otroke pri procesiji nadzorovati, ali ne? G. Haas je pa še le v petek po Telovem odgovoril in tako je g. Lopan z učenci od procesije izostal. — Po mestu se govori, da namislijo telegraf napeljati neposredno iz Celja v Judenburg na Gor. Štajerskem, namreč nad Dobrno-Velenje, v Šoštanj, Slov. Gradec, Wolfsberg in št. Lenart na Koroškem in od ondot v Judenburg. — Nedavno so nepoznani tatovi vlomili v hišo Apolo-nije Hrapot, posestnice pri sv. Petru ter jej odnesli mesa, zaseke, oblačil in pohištva za 118 fl. vrednosti. Druga nezgoda se je zgodila v Črno-licah, kder je 10. t. m. zgodaj začelo goreti pri posestniku Mih. Caterju. Pogorel je hlev in gospodarsko poslopje. Hišni hram so pridni sosedni ljudje, kojih je brž veliko število privrelo, srečno obranili. Ogenj se je najbrž po nemarnosti vto ril. Naposled še omenim nesrečo, ki se je zgodila blizu Trbovlj. Na površini brega, na okrajni stezi so našli 78letnega kmeta Krasoviča — mrtvega. Na glavi ste se mu videli dve globoki rani, blizu je ležala krvava sekira. Zraven mrliča je stal par zapreženih Krasovičevih volov, ki so potem mrtvega gospodarja pomagali v Trbovlje zapeljati. Več se o tem umoru nismo zvedeli, kakor da je mrlič denarje, 60 fl. še imel pri sebi! — Slana in povodenj je letos uničila vse upanje na dobro letino. Kmetu žuga huda. Davki vedno rastejo! Plačati pa ni mogoče, ker ni pridelka in še to kar se dobi, nima nobene cene. Sam večni Bog vedi, kak konec bo to imelo? Nobena kupčija, nobena obrtuija več ne zda. Vse hira in medli. V Mozirju bil je 16. junija sejem. Iz vsega se je videlo, da kmet nima nič pod palcem. Sejem je bil mrtev. Videl sem nekaj parov suhih goved podobnih onim, o katerih je egiptovski Jožef kralju sanje razlagal. Krčmarji, kateri so po več telet zaklali za pečenko, so kislo gledali z vrat na ubogega kmeta, kateri je pri voliču, ali „sivki" o polu-dne kos suhega kruha potegnil iz žepa in se s tem gostil, za žejo si pa vode „nažagal".
Iz Slovenjgraške okolice. (Nesreče). Nimam kaj veselega „SI. Gosp." poročati iz našega okraja. Nesreča je pri nas nesreči za petami. V nedeljo po Telovem je ob 10 zvečer iz dosedaj neznanega uzroka -— goreti začelo Roženovo v Trobljah pri Slov. Gradcu; pravijo, da je ogenj hudobna roka nalašč zapalila. Ljudje so baje v hiši še rajali, ko je streha nad glavami že vsa v plamenu bila. Hiša s hlevom vred je pogorela, in celo ves bi bila enaka nesreča zadela, ako nebi bila Slovenj-graška požarna straža kmalu na pomoč prišla, in s hvalevrednim trudom ognjeni sili se ustavila, da ni dalje segla. Sedanji posestuik, vrli Jesenko v Pamečki fari, je pri banki Sloveniji bil zavarovan.
V sredo potem se je pri št. Vidu huda ploha vlila, in nekterim kmetom proti št. Ilu polje pod-valila. V četrtek o poldne se privleče zopet nevihta črez Pohorje, strela udari v Taksovo bajto blizu Šmartna, in v malo trenutkih je bajta s hlevom vred v ognju. Ljudi ravno ni bilo doma ra-zun dvojih oseb, kterima se razun omotice ni kaj žalega zgodilo; dve kozi ste zgoreli. Tudi tje so prihiteli Slovenjgraški požarni brambovci na pomoč in obranili sé svojo brizgalnico celó bližnjo Jurijevo poslopje in s tem tudi celo ves požara. Očitno zahvalo moramo izreči tej požarni straži, da je vselej in povsod pripravljena, kedar in kjer koli je potreba, ognju se v bran postaviti. Slava ji!
Med tem, ko so še gasili, udarila je strela zopet kakih 200 korakov proč v Petričev kozolec, pa k sreči ni užgala. Letošnje vreme je pri nas silno neugodno. Po dolgi in hudi zimi, ki je veliko ozimine uničila, je mraz 20. in 21. maja vse sadje pokončal, zdaj pa zopet imamo že skoro celi teden deževje. Turšica, ali kakor tu pravimo turkinja, je komaj za pedenj iz zemlje, pšenica bo slabo cvetela, sena ni mogoče spravljati, vse zaostaja. Ljudje so si v veliki skrbi, kaj bo, če ne bo toplega suhega vremena? Kako bo kmet izhajal, če ne bo imel kaj prodati, pa še za dom ljubega kruheka ne bo?!
Iz Koroškega. (Razne novosti). V Ško-fičah blizu Celovškega jezera je Trojičko nedeljo tamošnji župnik in zlatomešnik č. g. Vrban Kuhar pastirski list gledé tridesetletnice sv. Očeta Pija IX. zbranej množici predčital s toliko živahnostjo in navdušenostjo za slavnega naslednika sv. Petra, da je 851etni starček omedlevati začel. Nesli so ga nezavedenega od altarja. Pet dni poznej je blagi pastir in goreči častitelj Pija IX. izdehnil. Pogreb je bil nenavadno velikansk! — Koroški domoljubni Slovenci namislijo svojemu rojaku, prezgodaj umrlemu pisatelju A. Janežiču postaviti primeren spominek pri njegovi rojstni hiši v Lešah v Rožni dolini, ter ob priliki razkritja napraviti narodno veselico in svečanost. Res, dobra misel, naj se le uresniči in zvrši meseca avgusta. Nad-jamo se, da nas takrat počastijo rodoljubi tudi iz drugih slovenskih krajev! — Podjunčani letos mnogo trpijo po večnih nalivih in povodnjih. Vsi
potoki, vse vode in reke so vedno napete, najbolj pa Drava ter hudo pogrešajo potrebnih mostov. Brod v Žihpolju se letos mnogokrat ne upa spustiti črez Dravo in samo ljudje se v malih čolni-čih črez vozijo. Jednaka je v Lipnici, kder brod tudi malokdaj vozi zarad prevelike vode. Tukaj bi res dobro bilo, ako bi okoličani resno začeli misliti na napravo silno potrebnega mosta. — Hilttenberško železarsko društvo še po koncu stoji, med tem ko jednaka društva zaporedom prihajajo na bobeu. Lani se je nakopalo 1,036.296 centov železa; izdelalo se je iz njega 841.446 centov za razne železne reči, 194.851 pa ga je ostalo v zalogi. Premoženje društva se ceni na 12,031.019 fl., dolgovi pa na 939.854 fl. in je tedaj vsaka del-uica vredna 216 fl. 18 kr. — Sosedni Lahi sedaj marljivo delajo železnico do Pontabla ter jo namislijo do meseca avgusta dodelati. Železniški delavci so skoro sami vojaki!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Vojni minister Koller, nekdaj kot cesarski namestnik na Češkem mogočna podpora nemško liberalne ustavoverne stranke, je vendar le dobil od svitlega cesarja že dolgo pro-šeni odpust. Namesto njega je postal minister nek grof Bylandt. Kako je kaj ustavoveren, to nam še ni znano. Uradnik in sodnik Greč na Dunaju bilje frajmaurer in zapravljivec ter se je zarad 9000 fl. ostrupil. — Minister Horst je nevarno zbolel. — Vojna ladja „Friedrich" je jadrala 2 leti okoli sveta in je prišla te dni zopet domu v Pulj (Pola). — Tirolci so 23. jun. ponovili svojo sedaj ravno 801etno udanost do Srca Jezusovega v Botzenu sijajno, čeravno so liberalci in deloma tudi vlada zapreke delali; 50.000 možje bilo zbranih in 4 škofi. Gore okoli Botzena so bile raz-svitljene. — Na Češkem se skušajo Mlado- in Staročehi porazumiti in sta se glede tega že glavna voditelja obeh strank: dr. Gregr in dr. Rieger pogovarjala. Tako je prav, sprave in složnosti je Slavjanom treba! — Tako zvani liberalni Mlado-nemci, katerim se tudi, čeravno sivi in že precej hripavi Seidl prišteva, snujejo sedaj volilne shode ali „partcitagc" ter dajajo od sebe resolucije ali sklepe, ki imajo marsikaj resničnega v sebi. Tožijo, da nagodba z Ogersko nalaga nam preveč plačila, Magjarom pa pušča preveč gospodstva; potem, da je nova vojaška postava presilna in da se ne sme pustiti Magjarom na našo škodo izdajati magjarske bankovce. No, to je vse resnično, a novo ni. Kajti isto trdimo konservativci že više 10 let. Liberalci s tem le kažejo, da že sami vohajo in čutijo, kam so zabredli. — Na Dunaju so si hotli mali obrtniki: krojači, črevljarji, krz-narji, mizarji itd. sami pomagati zoper denarne mogotce in velike fabrikante in mojstre ter osnovati posebno društvo. Toda liberalna vlada društva ni odobrila. Prilično bodemo o tem več povedali.
Magjari so neizmerno razburjeni na Srbe, ki stanujejo na Ogerskem in jim branijo, kolikor le mogoče, podpirate brate Srbe za bližnjo vojsko zoper Turka. Minister Szende je sam odpotoval v Subotico in vzel več komisarjev in žandarjev seboj- Tudi na Hrvate pritiskajo, naj bi ti lastno kri zatajili in pomoč odrekli svojim krščanskim bratom na Turškem. Ali zastonj se Magjar jezi — jugoslavjanska reč dviga nepremagljivo in vzbuja djansko sočutje pri vseh Slavjanih na čelen, svetu!
Vnanje države. Ruski car je hotel odstopiti in vladarstvo svojemu sinu dati. Tega pa se boji nemški cesar, ker ruski carevič je Nemcem neprijazen. Zato je nemški cesar ruskega prosil, naj še ostane in dela na Turškem, kar hoče, pruska vlada se ne bo vtikala niti Angležem, ki Turka branijo, pomagala. Ta dogovor dveh mogočnih cesarjev, je prijatelje Turkov po vsej Evropi tako osupnil, da že povsodi cvilijo: „naj se pulijo Srbi in Bolgari s Turki, kakor hočejo, mi se za nje ne brigamo". No, in to je Kristijanom na Turškem ravno prav. Dosedanja vstaja se bo spremenila v pravo jugoslavjansko vojsko zoper Turka. Črnogorski knez Nikica je prevzel povelje črez vse Kristijane v Hercegovini in bo s svojimi Črnogorci Muktar pašo od vseh strani prejel. V Bosniji so vstaši pri Mostanici s Turki imeli hud boj in jih naposled v pobeg zapodili. Srbska je vse možke do 52. leta na turško mejo poslala. Uradnije so prazne, šole zaprte. Vidov dan, t. j. 27. junija pride knez Milan k vojski. General Cah stoji s 22.000 junaki v Čačaku ob Moravi in Ibarju in ima nalog prodreti na višine Sar-plauine do Pri-zrena, da roko poda Črnogorcem. Nasproti mu stoji močna turška vojska pri Novempazarju. General Alimpič zbira 26.000 mož in nameni na 50 pontonih udariti črez Drino v Bosnijo. Turki mu to hočejo zabraniti z 15.000 redne vojske in pa s 22.000 Baši-bozuki (prostovoljci ali tolovaji). Tretjo in najbolj močno srbsko vojno vodi general Črnajev, ki je kakih 50.000 mož nastavil od Čtip-rije do Aleksinaca. Turki stojijo celo blizu in se naslanjajo na močno trdnjavo Niš. Turška vojna je tukaj močna kakih 30.000 mož.
Za poduk in kratek čas.
Potovanje v Rim, Neapol in domu.
XL1V. V mestu Pizi najimenitniše poslopje je stolna cerkev, Začeli so jo zidati I. 1003, ter komaj v 100 letih dozidali. Silno prostorna je; 74 orjaških stebrov jo deli v 5 ladij. Znotranjost jena je lepa, okusna in dragocena. Blizu cerkve stoji posebno poslopje ali cerkva za delivanje sv. krsta — il battisterio. Kaj jednakega menda nima svet pokazati. Poslopje je lično, visoko in široko, kakor srednja cerkev in v njej se nahaja najlepša prižnica; rezana je iz bliščečcga marmorja in je s prekrasnimi podobami nasajena. Krstni kamen je
iz snežnobelega marmorja mojstersko izdelan. Zraven krstne cerkve je slovito pokopališče — campo santo, — ki je podobno onemu, katero smo v Bo-logni občudovali. Najbolj vendar človeka zanimiva nagnjeni zvonik — campanile. Videti je, kakor da bi namenil vsak trenutek na zemljo tresnoti in se podreti in vendar stoji v tej zvež-njeni podobi više 700 let. Visok je 25 sežujev, nagnjen pa za 2 sežnja ter šteje 7 čedno sezida-nih nadstropij. V njem visi 7 zvonov, izmed katerih so 3 nenavadno težki, in vendar se zamore sč vsemi zvoniti brez vsake nevarnosti. Razgled iz zvonika je prekrasen, a mi ga nismo imeli čas uživati, ker se je že močno začelo mračiti.
V noči okoli 1/2 11 ure smo se pripeljali v mesto, kojemu Lahi pravijo Firenze po latinski besedi Florentia, t. j. cveteče mesto. To ime se mu je po pravici dalo; vsaj res stoji sred cveteče doline na obojem pobrežju reke Arno, ki po lepi in plodni ravnini proti morju hiti. Mesto šteje više 167,000 prebivalcev, ki govorijo najlepšo italijanščino ali laščino. Nekdaj je bilo sedež Toš-kanskim velikim vojvodom, potem stolica novo laškega kralja Viktorija Emanuela, dokler ta ni sv. Očetu vzel Rim in lateransko poslopje, kamor sc je naposled preselil. Florencija je pozidana po novi šegi. Zato ima široke, ravne in dolge ulice, da jih od jednega konca do drugega oko komaj dogleda. Reka Arno se vali skozi mesto pod 6 mostovi. Mesto je sploh živahno; posebno mrgoli vse polno ljudi na gosposkem trgu — piazza della signoria. Potnika zanimiva pred vsem: galleria degli uffizi, t. j. zbirka vseh umetnij. Vsaki den se zamore vstopiti od 9—3 ure. Ražpoloženih reči je veliko; zvedenci trdijo, da večje zbirke raznih umotvorov ni najti nikder več na svetu. Meni se je najbolj prikupila zbirka slik ali rnala-nili in risanih podob. Človek strmi in srce se mu radnje pri živih barvah prekrasnih slik. Nikoli se njih oko do sita ne nagleda. Kar potnika včasih jezi, to so možički in večjidel bledolične gospodične, ki po vseh kotih počepavajo in slike ponarejajo.
Na stolnem trgu stoji krstišče — il battisterio — tudi posebič, kakor v Pizi. Krstišču nasproti in sredi stolnega trga visoko v nebo kipi veličastna stolna cerkva, pozidana v gotiškem slogu. Zraven stoji posebič 89 metrov visoki zvonik, s katerim se Lahi radi ponašajo. In resnično, pritrditi jim moramo, da ni bolj uježnega a vendar velikega stava na Laškem, kakor je ta zvonik. Vuauja njegova površina je vsa prevlečena in obložena z lepimi ploščami iz samega marmorja. Človek misli na prvi pogled, da je vse sam marmor. Od ondot smo prišli na veliki trg sv. križa — piazza della s. Croce. — Trg je lep, velik in okinčan s spomenikom Dantejevim, ki je bil rojen Fiorentinčan in slovi po celem izobraženem svetu po svoji čudovito umetni in veliki pesni o peklu, vicah in nebesih. Na trgu stoji cerkva sv. križa,
ki je natlačena s spomeniki slavnib mož, tudi takih, kojih imena sv. Cerkvi niso na čast, še menj na veselje. Cerkev nima oboka, in strop, bronast in pozlačen, se lepo vidi. Službo božjo so v njej opravljali čč. oo. Frančiškani. Pijemoutežka, brez-verna vlada pa jih je iz slavnega svetišča izpodila.
(Nastavek prib.)
Suiešničar 27. Debelo oblečen Pohorec, kmet in župan ob jednem pride pred gospode pri sod-niji v Konjicah ter reče glasno pred vsemi navzočimi: „tu her Jäger, ih šon tisto prasicen Sätzen za 28 gülden." Gospod sodnik kmeta debelo gleda, ta pa nadaljuje: „saj ja veš, tisto prasicen gor sem šatcen, kakor sem rekel včeraj." Sedaj se pa gospod pri sodniji razsrdi in reče: „marš, pobeli se prasic past!"" Kmet se nevoljen pobira iz sodnije in mrmra: „ste le p . . . ., ki me niste zastopile, čeravno sem vam lepo nemški povedal!
J. K.
Razne stvari.
(Okrajne volitve) so nam še le deloma znane. Iz Ljutomera poizvemo veselo novico, da je pri volitvi velikih posestnikov 21. t. m. zmagala slovenska stranka. Slovenci so prišli volit v velikem številu tako, da si nemškutarji samega strahu niso blizu upali. „Slov. Gospodar" prosi, da mu njegovi prijatelji iz vseh naših okrajev poročajo o izidu volitev!
(V Radehovi) pri sv. Lenartu v slov. goricah je hudoben človek Spizzijevo poslopje užgal in ogenj je hipoma 4 hrame pokončal in za 4000 gld. škode napravil. Hudobneža je sodnija prejela.
(Fabriko za železo v Štorah) je nek g. Kari Neufeldt v javni dražbi kupil za 105.000 fl.
(Naglo umrl) je usnjar Bauman v Konjicah. Mrtvoud ga je 24. junija ob 8 uri zvečer na pragu njegove hiše zadel, da se je mož k priči mrtev na tla zgrudil.
(Utopila) se je 41etna deklica M. Vrbanjšak v Kralovcih pri Radgoni ne v Muri, ampak doma — v škafu!	,	v
(Volom na železnicah) se slaba godi. V Spi-talu na Koroškem so 80 volov kondukterji vpbali v zaprte vozove in v nekaterih urah so 4 voli zavolj prevelike vročine morali poginoti! Tržeč toži!
(Dražbe). 30. jun. Anton Horvat v Sepini 21.451 fl. Ant. Eučič 1635 gld. v Mariboru (3), Jan. Bayr v Cmureku 362 fl. — 1. julija Fr. Hra-stenšek 4770 fl. v Konjicah, Ant. Lampreht 4634 fl. v Mariboru; Urše Novakove zapuščina v Stanov-nem 475 fl. Jera Kandrič v Tibolcih 375 fl. (3), Fr. Zabukošek v Ponkvi (2), Mart. llomič v Babjem-vrhu (3), Ferd. PrSglhof 4760 fl. v Celju. 4. jul. Jož. Rom 6400 fl. v Brežicah. 6. julija Jan. Mo-lan v Pohanci (2), Ant. Šloser 2800 fl. v G. Radgoni, Jož. Sandrly v Celju 25.860 fl. (3), Nen-
dlova zapuščina v Karčovini, in v Ptuju 8050 fl. 7. julija Liza Gobec v Zibiki (3), Nina Gayr v Starivesi 13,290 fl. (3), Alojz Bračič v Žerijavcih 771 gold. 8. julija Mih. Podležnikova zapuščina 1040 fl.
Tržna cena
preteklega tedna po Hektolitrih. (1 HI. = X8S/«oo vag.)
Mesta	i Pšenica		>N «		Ječmen		Oves		C« o >w a H		Proso		Ajda	
	H	kr	fl.	kr.	tt	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor . .	8	20	6	20	—	—	4	—	5	10	—	—	5	—
Ptuj. . . .	8	45	6	42		—	4	30	4	80	5	—i	4	—
Mahrenberg	10	10	. 7	25	5	70	3	70	5	75	7	80	5	69
Gradec . .	8	74	7	30	—		3] 91		4	94	—	—		—
Celovec . .	'.i	68	6	82	5	-	4	—	5	30	4	40	5	74
Ljubljana .	8	88	6	40	4	80	3	80	5	80	4	80	5	60
Varaždin	10	—	6	40	—	—	4	85	5	18	7	-j-	7	—
Zagreb	11	—	6	40	7	—	4	—	5	60	—	—	—	■r-
Dunaj p	12	70	9	70	9	25	10	20	—	—	—	—	—	
Pest ' ) 2	10	30	8	48	7	44	7 14		5	60	5	-i	--	—
jYitJnovejši kurzl na Uunnjti.
Papirna renta 6610 — Srebrna renta 68 60 — 1860-
letno državno posojila 118'--Akcije narodne banke 834 —
Kreditne akcije 138'--Napoleon 9-77 — Ces kr. cekini 580 — Srebro 102-80
B.olrrijnr Hlrvilkn
V Gradcu 30. junija 1876: 41 37 90 36 78.
Na Dunaju „ „ 44 43 5 29 82.
Prli'odnjo srrtčkanje 8. julija 1876.
Oznanilo.
Ker je 2. julija t. 1. nedelja, bo pri nas letos v Petrovčah v pondeljek 3. julija letni in živinski sejm. Pri tej priložnosti bo podpisana občina tistim lastnikom, kateri najlepšo živino na sejm postavijo, darila ali premije delila. Živinorejci so uljudno povabljeni na obilo udeležitev.
Obchut Wetrme/it*.
Očitna prodaja.
Ker z družino ne morem izhajati, sem prisiljen svoje tako zvano „provizorjevo" gospodarstvo v Laporjih pri železniški postaji Windisch-Feistritz razpustiti in bodem zadnji den tega meseca, 30. junija, okoli 10 ure tam prodajal 2 kravi, telico, junca, praseti, krmo na travniku, zimsko in poletno setvo in rejo in do 10 polovnjakov vina.
Kdor hoče kaj kupiti, naj takrat tje pride, : ali mi poprej piše pod naslovom:
Juri Šabot, župnik pri sv. Roku.
pošta Ttoliitsch.