Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto II.	I	NLg	štev. 24.
vsakega In JM®®	И^ИЖИИ	12.666
15. v mesecu. Letna	шњдддш	н| ■■ |ш&	^ШЛ	Telefon Jesenice 625
naročnina 25 Din, za	. ШШ ^ВЦ ЖИ^ИШШ Kfl Ш^ДЖШ	Вв	Uprava In uredništvo;
Inozemstvo 40 Din.	шВ ЛШ @Ш «В	ШЛ SHHB	шШ ШЛ	Зе;еп1се, Krekov dom

• «- ;>f 4-' ,'''• 'j" •	*: "Г- _- .
UST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice, 15. decembra 1937
Božič delovnih ljudi
Pred 1937 leti... Marija in Jožef v hlevu. V tujem kraju, nepoznana tujca, brez denarja, brez vsakih sredstev in pomoči, v pričakovanju velikega trenutka. Tako revna sta bila komaj še dva človeka, ko sta bila v pričakovanju rojstva.
V to kruto revščino in siromaštva brezpri-merne bede je prišel Bog. Pisana postava je postala resničnost. Vera življenje. V tem je tudi največja skrivnost učlovečenja sina Božjega.
Dolga doba od takrat do danes. Pa vendar kakor skozi vse dobe od svojega početka, je tudi med nami sveta noč enako sveta, mirna in odeta v skrivnostni čar. Občutkom svete noči ne more nikdo uiti, čeprav ima še tako trdo srce. Čeprav je bil morda vse leto v službi idej piiroti Bogu, čuti podzavestno, da se je na sveti /večer zgodilo nekaj velikega, odrešilnega. To Todrešenje ni prišlo z velikim pompom in slavo, po mogočni osebi, po milijonarju v razkošni palači, prišlo je po otroku v bornem hlevčku. Pa še to čuti: To Dete je bilo rojeno iz ljubezni do človeštva, pa da bi prineslo na svet mir: »Mir ljudem, ki so blage volje.«
Da, blage volje! Življenje je velika skrivnost. Skrivnost, kako naj človek podredi postavi svoja čustva in svojo notranjost, da bo v njem moglo delovati Božje. Da se bo res mogla v njem razvijati ljubezen in ga prekvasiti in tudi preoblikovati. Z ljubeznijo je postal Otrok Odrešenik sveta. S svojo ljubeznijo in s svojim naukom in svojo dejavnostjo je postal Otrok učitelj narodov. Pokazal je, da mora človeštvo njegov nauk doživljati, da mora postati beseda
Iz Življenja
Vsak mesec se eeetaniejo najmanj enkrat ljudje, ki drugim dobro žele, pa se pri tem ne vprašajo, čigav ei, kam pripadaš, kako si v nesrečo pirišel. Misel vsem je skupina ta: lajšati bolest 'pomanjkanja, telesne in duhovne revščine, v kolikor se lajšati tla.
Čeprav ne iščejo za vzroki, čeprav iie stikajo za pripa<lnastjo, vemlar v oči udarja, cia je premnogo bede zato, ker je premalo ali je vsaj bilo premalo Boga. Prav je, da to tudi drugi zvedo, ki na te seje hi sestanke ne hodijo, ker se tako utrjuje prepričanje, da je počet elk urejenega življenja vera.
Vinceiiicijeva konferejica v imenu istega Boga T— plačnika trka ла vrata, na srca vseh, da vsi pomagajo. Kdo pomaga? Le oni po navadi, kjer je življenje po veri doma. Drugi ostanejo pre-često gluhi, stisnjeni, zakrknjenii. Kaj jim mar usoda drugih, ki so si je sami najčešče krivi...
Na vrata konference trkajo ti: z izgubljeno mladostjo, z razbito zakonsko srečo, z razočarano starostjo. V mladosti Jii bilo vere, v zakonu ni bilo Boga, v starosti jih ne podpira Četrta božja zapoved: »Spoštuj očeta in mater«..., ker
meso — sicer mu ne bo nova zapoved v srečo, temveč v padec.
Delovno ljudstvo veliko trpi. Trpi tvarno in duhovno. Koliko trenja med stanovi za obstoj, za golo življenje. Ves svet si prizadeva upostaviti med ljudi enakost, bratstvo in ljubezen. Pa vendar ves trud zaman. Vsak dan, vsako uro nam resnična vsakdanjost dokazuje neuspehe. Resnica je, da lažemo sami sebi, ko vpijemo in se bahamo s svojo izobrazbo, kulturo in svojim znanjem, ko pa je vendar res, da niti svojemu sočloveku ne znamo poiskati kruha, mu omogočiti življenje, kakor človeku gre. Milijoni brezposelnih, milijoni v pomanjkanju živečih delavskih družin so nam zgovoren dokaz, da je človeška družba duhovno močno bolna.
Mi, delovna množica, smo ogromna številčna sila. Le od nas je nastalo bogastvo sveta, je zapisal papež Leon XIII. Zavedajmo se tega in zavrzimo vse, kar nas do te zavesti brani. Dajmo svojemu hotenju po pravici, po boljšem in lepšem življenju tisto pot, ki nas bo prav gotovo dovedla k cilju. Božična noč! Doživimo jo v svoji notranjosti. Pojdimo sami vase in spoznali bomo, da nas je svet odtrgal od Boga samo zato, da nas lažje izkorišča, da je zdrobil našo moč. Povrnimo se nazaj k najbolj radikalnim, najbolj popolnim naukom Odrešenika. Njegova postava naj postane življenje, resničnost. Zahte-vajmo to zaradi nas samih in zaradi boljšega, lepšega življenja naših potomcev. Postali bomo nepremagljiva sila in doživeli Božič delovnih ljudi.
konference
so jo kot iievažno pozabili vcepiti v otroška srca. Sedaj eni sami materi številni preskrbljeni otroci ne »-morejo« dati eiiiega koščka kruha. Ti trkajo. Tu pomaga konferenca, iker so jih tisti, za katere so delali, kjer eo bili organizirani, že zdavnaj pozabili. Iz taborov izven prihajajo v tabor otrok božjih, kjer edino najdejo bratsko ljubezen. Drugih sikoro ni, ki bi prihajali tolažbo iskat, v kolikor drugi prihajajo, pridejo le, da jo drugim dajejo.
Tako je življenje v tej tihi, skromni organizaciji, kjer Ijulbezen pozablja na preteklost in zdravi njene rane in bolečine, ki s.e razgrinjajo v sedanjost.
Prav za božične dni gotovo lepše misli ni kot ob bogastvu božje ljubezni, ki v reševanju ni izbirala, misliti, kako je lepo, pozabiti na vse in biti dober vsem. Bodimo zato čisto človeški in čisto božji v naših dobrih delih, potom svoje dobrodelne konference, ki jemlje iz verne dobrote in daje v ljubezni potreibnim. Morda tako rešimo kako boJno dušo in ji v memo mir, ki ga ob božjem rojstvu nebesa oznanjajo zemlji, imorda ga najdemo tudi sami.
Vesele božične praznike, polne božjega blagoslova želi čita-teljem upravnistvo in uredništvo »iVa mejah«.
Z Jesenic
Na zgodnjo jutranjo mašo ponovno opozarjamo. Ta sv. maša je vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik v žup-ni cerkvi na Jesenicah ob 5 zjutraj.
Pastirčke kupimo za nove cerkvene jaslice.
V	jaslicah mora biti res življenje. Premalo kipov pa diha le praznino. Kipi za naše cerkvene jaslice so že dospeli, prav lepi so. Samo zdi se nam, da jih je odločno premalo. Kaj, ko bi se dobili med nami dobri ljudje, katerih vsak bi bil pripravljen kupiti za jaslice svojega pastirčka. Prispevek za enega pastirčka je 50 dinarjev. Ali ne bo lepo, če boš vedel: tale pastirček je pa moj! Prispevke lahko odd as te upravi lista ali pa v župnišču.
Advent je tu. Katoličanom in slovenskemu narodu zlasti je to čas priprave na najlepši praznik, ki ga doživlja človeška duša v vsej njegovi neposrednosti.
V	svetost teh dni pa se kakor kričeča nasprotja s čutenjem naroda iz dveh jeseniških hiš razlega duha ubijajoča plesna glasba. Plesali so v adventu v sokolskem domu, neprestano pa to ponavljajo v kavarni Novak.
Miklavževo nedeljo so vse Jesenice stale pod vtisom nebeškega dobrotnika. Zlasti pa je bilo življenja polno v Krekovem domu. Mlado in staro, vse se je trlo v obširnih prostorih. Marsikdo je odhajal bogato obdarjen in vesel, nekateri pa tudi kislih obrazov in zavihanih nosov. Tem poslednjim je že škrat vrinil med darila kakšno pristno jeseniško zafrkacijo.
Nameščenci KID so imeli, v četrtek, dne 9. t. m. ob 8 zvečer v dvorani kazine propagand no-informativni sestanek, ki naj bi služil
predpripravi za ustanovitev Aero-kluba na Jesenicah. Sestanka, ki je potekal vseskozi v prijetni tovariški debati, se je udeležilo okrog 30 nameščencev KID, med njimi športniki in kulturni delavci.
G. ArCon je v svoj-stvu delegata ljubljanskega Aero-kluba razložil pomen civilnega letalstva za narod ter poudarjal potrebo vzgoje naše mladine tudi na tem polju obrambene sposobnosti.
G. ing. Pretnar je orisal težkoCe, ki so nastale že takoj pri prvi zamisli organizacijskega osnutka vzporedno s preskrbo finančne podpore, ki jo realizacija te, za naš gorenjski kot nove športne panoge, nujno potrebuje. Iskrena pripravljenost vseh navzočih, da od svoje
Eoti ne odstopijo v nočnem primeru, naj bodo težkoče še tako velike, daje upanje, da bomo na Jesenicah že spomladi imeli priliko opazovati vsaj jadralno letalo.
K temu početku bi radi rekli, naj ne bodo udeleženi pri tem delu samo nameščenci KID, ampak naj se skuša pridobiti vse prebivalstvo, da bo uspeh čim boljši in hitrejši. Pri vsem tem pa naj snovatelje vodi misel, da ob pehanju za uspehi nc bodo pozabili vzgajati mladine ne samo v letalsko športnem duhu. ampak tudi v narodnem, ker to dvoje je glede na namen vsekakor neločljivo. To smo pristavili zato, ker se je pri tem sestanku malokdo potrudil, da bi tudi o stroki govoril res slovenski, kar se pri tozadevni vzgoji mladine v bodočih tehnično-teore-tičnih tečajih ne sme zgoditi. Zato naj bo propaganda široka, zajame naj vso stanove, da bo pomen splošen in smer jasna.
Dr. Viktor Marčič se
je preselil z ordinacijo iz dosedanjih prostorov v hotelu »Triglav« v svojo novo prezidano vilo na Kralja Petra cesti.
Vlncencijeva konferenca še trkal
Vedno bliže je Božič. Že v zadnji številki smo se obračali na dobrohotna srca, da bi nam darovala že rabljeno obleko in obutev za naše siromake.
Da ne bi bila naša prošnja pozabljena, Vas danes ponovno nanjo opominjamo.
Bog plačaj tistim, ki so se vabilu takoj odzvali. Vsem drugim pa: Vsaj z malim darom osrečimo brata — reveža za božične dni in v lepi sveti noči bo dvakrat lajjo in toplo v naših dušah.
Luč vstaja
Mnogo jih je med nami, 'ki vedo, da je le jiaša pot prava. \si ti čakajo trenutka, ko bodo po pretrganih ničevih ozirih stopili na to pot in pomagali še drugim, da bodo šli z nami.
Kako mislijo naši delavci v resnici, nam kaže dopis našega delavskega prijatelja, ki med drugim pravi:
»Dosed a j sem dobil vedno časopis »Na mejah« in sedaj sem ga kupil. Bil sem v bolnici. Težko sem čakal, kedaj ga zopet dobim v roke, kakor vedno, in takoj po cesti sem čital »Luč v zmedo«. Vse take in podobne članke pozdravljam. Vse to je gola resnica. Ne smete misliti, da vse imenovane člane to zadene, ne. Lahko pa rečem, da so
neki funkcionarji, kateri se v resnici opirajo na palico marksizma. Zato bi bilo v resnici potrebno vsem tistim odpreti oči, kateri še vedno mislijo, da so na pravi katoliški poti. Tudi jaz sem mislil tako in sedaj sem streznjen in vsaj upam, da ne postanem več pijan od tega komunizma, kateri me je bil vedno največji trn v peti.
Kolikor več Vam je mogoče razširjajte list »Na mejah« in kar več mogoče takih člankov, kot je ta, zakaj, ker je še mnogo med nami tistih, kateri so samo žrtev te organizacije.«
Preprosta pa jasna beseda je to. Naj bi razsvetlila srca onih, ki jih naša še ne more.
Najmlajši sistem
Ko beremo članek v »Novi Pravdi« št. 23, stran druga pod naslovom: Vsi na delo in agitacijo, se nam ne zdi prav nič čudno, da je vseskozi programsko grajen in agitatorsko kričeč, vendar je omembe vredno to, da skrbno onolči o načinu te agitacije, ki pa je — v kolikor ni zaznavna med vrsticami — večini organiziranih delavcev izven njihovih vrst kaj dobro znana. Toda tisto, kar je članek zamolčal in kar samo nejasno veje iz njega, hočemo očrtati mi.
Ne gre ise čuditi, če se organizacija z ohromelimi nazori poslužuje vseh mogočih sredstev, da ohrani na zunaj svojo borbo upravičeno, da morejo olxlržati pokonci plot, ki brani izhod zbeganim pristašem.
Za to je treba sistema. V takih primerih pa postane sistem pravo okovje za člane, ki se niti ne zavedo skritih posledic, ki jih nosi v sebi. Iz tega se porodi geslo, nad katerim osupnejo
najbolj zbrani in zavedni. Geslo, ki kakor bič udari po nasprotniku, ki jim je zrasel čez glavo in grozi s svojo zdravo načelno borbo porušiti njih stavbo. Dovoljeno je vse. To je množici po godu. Sistem je dobil popolnoma novo lice. Ni naperjen proti zlu, ki celo družbeno življenje ograža in oklepa, ampak proti nasprotnemu zdravemu sistemu, ki se mu saj deloma in postopoma zoperstavlja. Nastaja boj za zasluge, za prvenstva v družbenih edinicah, kateremu' podlegajo zahteve družbenih osnovnih težišč. To je pot k pravemu pokol ju idealov in k teptanju vere v pravico. Zakaj se potem še pritožujemo, če je nikjer ne najdemo!'
Tako je z družinami, tako z organizacijami, ki ne rastejo iz zdravega temelja, ampak iz brez-božja za sebe, za osebne koristi, na škodo družbe, ki bo morala naperiti vse sile proti temu najmlajšemu sisteanu.
Prelcletstvo nedeljskega dela
(Nadaljevanje)
Doslej smo razpravljali o pogubnih posledicah nt4leljs.kega dela, ki že leže pred nami, kot dejstva, katerih nihče ne more ovreči, ker -bi se dal vsak primer tudi z imeni podpreti in dokazati. Tu nismo navajali imen zaradi pietete do mrtvih ter zaradi nokaterih še živečih svojcev, ki bi bili morda, četudi so sami uedolžni, neupravičeno užaljeni. Zato bomo z današnjim člankom zaključili te primere še z enim dejstvom, ki naj dokaže, da se Bogu tudi že nakopičeni milijoni ne morejo ustaviti, ako jih On hoče razpršiti. Podjetje z milijonsko osinovno glavnico, ki je bila večkrat krita z velikanskimi posestvi lastnikov, je napravilo žalostni konec, tudi vsled tega, ker se jc k ostalim napakam pridružilo še to, <la so morali ljudje in stroji
začeti skruniti Gospodov dan. Za kalkulacijo proizvodnje se je začelo računati s sedmimi delovnimi dnevi na teden.
Človeka boli srce, če pogleda na tako, po človeški razsodnosti nezlomljivo podjetje, kako. je do tal in še globlje uničeno in strto, ter kako že leta in leta v tuji lasti čaka žalostnega konca, ter tiho zadostuje sedaj za nek<lanji ro)>ot ob Gospodovih dneh, j)otCim, ko so se že med obratom uničile vse milijonske rezerve v nič. Da celo zmanjkalo jih je, tako, da so razni mali ljudje trpeli težke izgube.
Da, Bogu je vse mogoče, in zato bomo v prihodnjič naša razmišljanja posvetili bodočnosti našega kraja z ozironi na nedeljsko delo.
Zakaj naš boj proti komunizmu?
I.
l'ežke juzniore zadii.jili let pritiskajo kakor mora iia naš proleturski živelj. Mnogi se morajo boriti za svoj obstanek. Za golo življenje, drugi sicer šo morejo skromno živeti, vooxlar jim je dano- opazovati na eni strani nepregledno množico obupanih, na drugi pa malo število tistih, ki žive v bogastvu in razkošju. Vedo, da je to krivica, ki po besedah sv. Očeta samega vpije do neba. Zato je več kot razumljivo, da knr hlastajo za vsako rešiiluo vrvjo, ki kakorkoli obljublja i^joljšanje in pomoč. Le žal, <la so dostikrat kruto razočarani in po nekaj uspehih in neuspehih vrženi še v hujšo bedo in duševno za-grenjenost.
1 aka rešilna vrv hoče biti tii<li komunizem. Predstavlja se za vsejnogočnega odrešenika revnih in zatiranih, proglaša se za edino sredstvo, ki more ozdraviti sodobno razkrojenost človeške družbe. Nobena tajnost ni in vsi vemo. da razpolaga s številnimi "fanatičnimi agitatorji in zagovorniki. Nič čudnega; čujmo njegov blesteči program:
Komunizem bo osvobodil proletarcu iz jarma kapitalističnih zatiralcev,
bo pomedel e pomanjkanjem in bedo, iztrgal Ik) imetje gnilim l)urzuji4Yi ter ga bralovsko razdelil med uboge in zatirane,
vse Ik) storilfenake; kralj in berač, inteligent
ill preprosti bodo sedeli pri isti mizi, nihče ne bo imel oblasti nad drugim,
brezposelnosti ne bo več, revščina bo izumrla s kapitalizmom vred,
zasijala bo zlata svoboda, človeštvu se bo zasmejala sreča in ta zemlja se bo spremenila v raj, ki ga verstva obetajo šele onkraj groba.
Vse je lepo in prav. Tudi mi bi se z obema rokama zapisali temu programu, če vse to ne bi l)ilo le bridka prevara, s katero komunizem slepi ljudske množice, le krinka, za katero skriva svoj pravi obraz. \ resnici je namreč najhujši sovražnik človeštva, največja nevarnost dvajsetega stoletja, ki grozi uničiti dvatisočletno krščansko kulturo ter oropati človeka iijegovili uraviiih pravic ill dostojanstva.
Nemogoče, bo kdo <lejal. Tako pisanje je laž-iijivo in obrekljivo. Toda, poglejmo komunistični nauk v njegovi pravi luči, ne tak, kot se hlini proletarcem in kakršnega nam podaja komunizmu vdano časopisje. Premctrimo komunizem, kakršen je v resnici v teoriji in praksi in potem sodimo.
11.
komunistični nauk temelji na načelih, ki jih je učil Marx; vse kar je, je samo snov in materija. Iz nje sestoji vesoijstvo in naša zemlja, iz nje so se razvile rastline, živali in tudi — človek (!). Bog, duša in božje zapovedi so le bajka in laži, ki so se jih izmislili kapitalisti, da bi z njimi strahovali uporne množice.
Na tej osnovi hoče komunizeim preoblikovati človeško družbo, ker je človek le košček materije, nima nikakih svojskih pravic, ampak je kakor kolesce v stroju človeške družbe, ki ima samo eno nalogo: delati v smislu celotnega stroja, t. j. družbe.
•Vsaki oblasti ali avtoriteti odreka upravičenost, enako zanika pravico do zasebne lasti, češ da to dvoje krši enakost in daje prednost enim pred drugimi. Družba se mora vladati sama in le ona ima pravico do lastnine. Zakonska vez je nesmisel, zato je tudi družina buržujska razvada, ki mora izginiti, kakor preprosto izpiješ kozarec vode, tako jireprosto smeš po mili volji zadostiti vsem svojim gonom in strastem. Družba ni drugega kot gospodarska skupnost, ki vzdržuje posameznike (kolesca).
Približno tak naj bo novi red ali kakor obljublja koiuiunizem: raj na zemlji.
Ne bomo teh naukov filozofsko wenjevali, temveč se bomo ozrli po svetu in pregledali, kakšne sadove so ti nauki v praksi rodili.
Rusija je prva postala žrtev komu nižina. Le-tos 7. uovemi)ra smo praznovali dvajsetletnico, odkar so boljševiki strmoglavili tisočletno car-stvo in zavladali. In od takrat? Strašno gorje se je razlilo nad Rusijo. Milijone nedolžnih je bilo jireganjauih, mučenih, izgnanih, zverinsko umorjenih. Milijone družinskih sreč je bilo ste|)ta-nih. (Terkve so zaprli, porušili ali spremenili v
DAROVI
delajo veselje I
Krasna izbira teh darii pri
Janku Bogataju
Jesenice, Gosposvetska c.
Za božične praznike poseben popust!
javne lokale, škofje in duhovniki so morali v fimrt in izgnanstvo. Dvakrat, trikrat so boljševiki menjali taktiko, trikrat, štirikrat spremenili gospodarski. načrt, toda ruski človek je ostal nhog, lačen, razcapan, suženj po duši in telesn. Kljub gigantskim socialnim načrtom mase gla-dnjejo, kljub frazam o demokraciji in svobodi morajo novi tisoči >nezanesljivih« pred puške, novi tisoči v pregnanstvo robotat in umirat. Obljubljeni raj se noče in noče uresničiti. Nasprotno! l^oljševiška llusija se pogreza v vedno večji kaos in globlje v kri...
Španija! Malo je dogodkov, o katerih bi se toliko pisalo in govorilo in obenem toliko varalo in lagalo. Ves svetovni framasonski in židovski tisk že leto dni polni dolge stolpce z grozodejstvi uporniških generalov in proslavlja človekoljubno delo legalne vlade. Tako je ustvaril javno mnenje, da se v Španiji bije boj med imperialističnim fašizmom, ki je iz Nemčije in Italije vdrl na J^irenejski polotok, in med španskim ljudstvom, ki žeja po pravici, svobodi in demokraciji. Toda prihajajo pa tudi glasovi, ki pričajo, da je vse to veliko sleparstvo in laž. Ti glasovi, ki so vedno močnejši in samozavest ne j ši, gredo po vsem svetu in govore resnico: V Španiji si gledata iz oči v oči rdeče barbarstvo in evropska krščanska kultura. Gre za to, ali zmaga krščanstvo ali njegov kleti sovražnik, brezbožni komunizem.
Strašno se je razdivjal organizirni rdeči teror. Uničili so ogromno edinstvenih umetnin, katerih vrednosti ni mogoče oceniti, in počeli so grozodejstva, kakršnih ne pozna zgodovina. ]3o danes so porušili okrog 20.000 cerkva in kapel, pobili 40—80% duhovščine, redovnikov in redovnic, zaprli, uničili in zverinsko umorili na<l 500 tisoč ljudi, ki niso zakrivili ničesar drugega, kot to, da so verovali v Boga.
To je bilo treba storiti, da se more uresničiti ^demokracija in svoboda« in se »odreši« proletariat. in vendar je bila duhovščina tista, ki je s svojimi škofi na čelu prva začela s socialnimi reformami veliko pred sanjami o komunizmu. Redovniki so bili edini, ki so skrbeli za ljudsko izobrazbo, samo redovne družbe in samostani so podpirali revne sloje in oniiljevali brezposelnost. Državiia oblast, v kateri so že dolgo prevladovali framasoni in levičarji, pa ni storila ničesar! I oda Cerkev in njene ustanove je bilo Ireba brez ozira na dejansko stanje oblatiti kot zatiralko ljudstva in jo uničiti. Tak je bil pač ukaz iz Moskve. Zaio se je moralo zgoditi, kar se je zgodilo.	•
Taka so dejstva in kdor bi drugače mislil ali celo trdil, je slepec ali podel lažnik.
III.
Po vsem tem je kakor na dlani odgovor, zakaj katoličani s komunizmom nc moremo v skupilo fronto.
1.	Komunizem je v svojem bistvu protiver-ski in brezbožen. Veruje le v materijo in njene sile, zato vsako vero v Boga neizprosiio sovraži. Maldkuje materijo in njene sile in hoče doseči nebesa na tem svetu. Zato uničuje vse, kar kliče po posmrtiiosti in božanstvu. Prva njegova briga je, da izruje vero iz človeških src in pogazi vse, kar spominja na Boga. S takim sovražnikom katoličani pač ne moremo delati družbe. Bog, duša. posmrtnost so nam osnovne resnice, komunizem pa smatra vse to za prevaro in »opij za ljudstvo«. Ker verujemo, smo tudi prepričani, da mora ])ropasti vsak sistem, ki hoče ljudstvo osrečiti brez Boga in njegovih zapovedi. Zato s komunizmom ni kompromisa!
2.	Komunizem je dejansko dokazal, da je nezmožen, srečno urediti človeško družbo. Kjerkoli se je povzpel do dblasti, povsod je povzro-
Naročnikom in prijateljem!
z današnjo številko zaključujemo drugo leto lista »Na mejah«. — Mnogo skrbi in ljubezni do dobre katoliške stvari je bilo položene v tem času v teh skromnih straneh. Vse, kar smo prinesli, je pisano samo v nameri, našemu kraju in okolišu in prebivalstvu v njem koristiti, podpreti ga v zdravi borbi za narodne, gospodarske, prosvetne in kulturne interese. Posrečilo se nam je list ohraniti vsebinsko priznano na višini, ki običajno presega obeležje malih podeželskih lističev. Mi smo torej storili svojo dolžnost.
Sedaj pride vrsta na naše bralce in naročnike, da jo store. Mnogi so še za ves čas v zaostanku z naročnino, nekateri samo za to leto. Prosimo vse, da naj nas s svojim odlašanjem pri plačevanju naročnine ne tlačijo k tlom. — Zavedni katoličani pa bi nas morali podpreti tudi s svojimi, če le mogoče stalnimi oglasi.
Če bi moral list kedaj prenehati, bi moral samo zaradi naše n e k a -t o 1 i š k e brezbrižnosti.
Tej številki prilagamo vsem prejemnikom položnice, da tisti, ki še niso storili svoje dolžnosti, to čimprej store.
Zasip
Miklavž nas je to leto prvič obiskal v našem novem domu. Prav lepo za nas, ki nismo razvajeni. nebeško lepo je l)ilo. Samo tako bogat naš Miklavž ni l)il, kakor je drugje po velikih mestih. l'a mu vseeno kličemo: še d rti go leto na svidenje!
Za posvetitev naših duš prej mimo adveiitne dni sv. zakramente. Zadnjo sol)olo pred božičem zvečer in v nedeljo zjutraj 1)0 v naši župni cerkvi »iKivedoval č. g. kaplan čainpa z Jesenic.
Najlepši je Božič v krogu domače družine ob jaslicah.
Veliko zanimanje in občudovanje pastirčkov in ovflk je pri otrocih ob izlož])i trgovine v Krekovem domu. So res tako ljubko postavljene jaslice, da se vsako oko vernega razveseli ob pogledu nanje.
Postavimo jaslice še na svojih domeh. Ob njih nam bo toplo in mehko v božični noči in dntša nam bo pela zaupno; Mir vsem ljudem na zemlji — mir tudi naši družinici!
Z Bleda
Kranjska »Sobota«
je mislila v nedeljo blejsko ljudstvo iiznenadlti, (oda ^koda, da je pri nas tako malo poznana, saj čita jo itak nobeden ne, ker pri nas vsakdo dobro ve, da prinaša samo prazne fantastične želje njenih prijateljev.
Tako željo je tudi pri-Mesla dne 20. novembra. Odgovora eploh ljudstvo ne daje, ker dobro pozna položaij na Bledu. Sicer pa itak mislimo, da je bil dopisnikar malo »ponedeljkov*. Javnosti toliko pripominjamo, da odborniki občinskega sveta, kakor: gg. dr. Benendik, Černe, Župan, Burja, Sku mavec itd. stoje trdno kot en mož, in »želje viteških* jih ne bodo omajale.
Ugotovitev: Letaki So-kolskega odra sploh niso bili raztrgani. Pač pa je resnica, da so bili nalepljeni eokolski plalkati na še Tie izrabljene plakate dru.štva ».Slovenskih fantov«. Svoje plakate trgajo sami in«e drugo, češ, to dela katoliška mladina. Poglejte si v srce, saj nismo slepi!
Predstava »Podrti Križ' je zelo dobro uspela, ljudstvo je vsakokrat prav zadovoljno zapuščalo dvorano, in jo šp želi videti. Drugi odri nas vabijo na gostova-nje.
Fare in kraji v RadoviJI-ilcem oicraju, dopisujte v ilst „Na Meiah"
Z (aorij
Novice iz društva
Dekliški krožek je na občnem zl>oru, ki se je vršil dne 7. novembra, izvolil nov agilni odbor, ki i C šel takoj na delo. II coni sestanki krožka se vršc ob torkih. Novemu odboru želimo kljub temu. da je brez duhovnega voditelju — iiajtepšili uspehov.
Poset okrožnih organizatorjev br. Savinska in Rajncrja je dul in pokazal l'"an lovskemu ihI-seku novo smer. Fantovski (xlsek bo po zgledu jeseniškega izvedel temeljito reorganizacijo. Ileiini sestanki in telovadba se vršc v ponedeljkih. Novi člani vub-^ I jeni!
Dejstvo, da je bil tik pred mladinsko akademijo upijanjen eden naših najmlajših telovadcev kletni Tonček Л. (mI tiuega naših kulturnih nasprotnikov, je žalostno in vredno vse obsodbe. Dokazuje nam, kako podlih sredstev se poslužujejo naši nasprotniki.
Praznik zedinjenja i)a smo proslavili na iniciativo občine skupno z
čil še večjo zmedo in vpeljal še hujše zatiranje mas. Namesto raja je povsod ustvaril pekel. Tolažijo ee s tetn, da je današnje stanje le »prehodna doba«. Morda! A ne pozabimo, da jc : prehodna doba« zahtevala milijone mrliče v in jezera krvi, grozodejstev in gorja. Kdaj bo te »prehcxl-ne dobe« konec? V Rusiji traja že dvajset let, pa še nič ne ponehava. Nasprotno. Grozi še večja zmeda, nova nasilja, krutejše žrtve. O, svoboda, demokracija, sreča, raj. kam se odmikate v nedogled !
*
Kdo se bo še navduševal za skupno fronto?
Komur ni mar družinske sreče, naj le sili v komunizem, ki je družino razdrJ, ženo oropal časti in jo predal možu kot predmet njegovih nizkih gonov.
Naj se navdušuje za komunizem, komur je prav, da bodo njegovi otroci živeli v skupnih zavodih, kjer bodo trpeli telesno pomanjkanje in moralno škodo.
Naj se zapiše komunizmu, komur ni žal za osebno dostojanstvo in si bo štel v čast. če ga bodo registrirali kot številko ali kolesce, ne pa kot človeka.
Naj le upa v komunizem, kdor je pripravljen živeti še v večji bedi in shajati s sramotno nizko plačo na račun človeških bogov po vzorcu Stalina.
Kdor se ne boji, <la se bo tudi njemu nekoč zgodilo, kakor z Radekom, Smirnovom, Kame-njevom, Zinovjevom in s tisoči in desettisoči drugimi, ki so morali v ječo, pregnanstvo in smrt, četudi niso bili nič manj navdušeni komunisti kakor njihovi krvniki in preganjavci.
Naj le propagira komunizem, komur se zdi lepo, če bodo nekoč skrunili njegov grob in grobove njemu najbližjih, kakor so v Barceloni stoletja stara okostja izkopali in razstlali po trgu.
Kdor z veseljem čaka dni, ko bodo ognjeni zublji objeli naše cerkve in prosvetne domove, ko bodo tisoče duhovnikov in najboljših mož postavljali pred puške, ko bo tisoče nedolžnih zverinsko umorjenih, ko se bo skrunilo vse, kar je lepega in plemenitega — ta naj le vzklika komunizmu!
Mi pa bomo še na<lalje verovali v svojega Očeta, od katerega smo mi in vse, kar imamo. Ostali bomo zvesti katoliškim načelom in z upanjem v njihovo resničnost in moč bomo kovali nov svet. ki mu mora vladati Kristus!
„Alahov vrt"
st' bo te dni, ocl Ib.
do 20. t. m. predvajal v kiuu Krekov dom iia Jesenicah.
Film obdelava močno dramsko delo o človeku, ki se jc izneveril svojemu redov niškemu poklicu,
pa y;a ljubezen ženske, katera ceni božji zakon višje, kot vse na svetu, dovixle do tega. da se skesa, se povrne k veri in ponovno najde svoj re-dov.niški poklic.
1 a kočljivi prixlmet olxleluje film zelo realno, a obenem dostojno. z velikim spoštovanjem ter v popolnem skladu z nauki katoliške vere.
.Mučno in ganljivo borbo človeka, ki je zapustil Boga in prekršil obljubo, veliko zaupanje žene v Boga, katera stori vse, da ga reši. predstavljajo najodličnejši igralci zelo prepričevalno in pretresljivo.
Zaradi tega je film, ki more na vsakogar učin-
kovati duševno globoko in vzpodbudno, uvrstil katolik«, glasilo češke katoliške Akeije. v vrsto dobrih in vzgojnih filmov. Istotako ga priporoča tudi Centrala katoliške Akeije. v Zagrebu, katera je izdala v to svrho 10.000 letakov.
Film je 100 % v naravnih barvah in bo predvajan v nemškem jeziku. Film zasluži, da si ga vsakdo ogleda.
Pogojna ljubezen
.l5ri'/,l)i'ižiH>st tlo iicčtfiii. kur človeku ne zadeva vziMHedno 7, iiujiiiiiu življenjskimi dejanji in njegovimi tvornimi (vlilikaini. brezbrižnost proti vsemu, kar mu iie more osebno koristiti ter ga tvarno podpreti, je razumljiva že zgolj z vidika materialističnih teženj posameznika, ki mu je vsakdanje življenjsko kretanje edino inerilo splošnih potreb.
Taki momenti pa postanejo uscxini 'takrat, kadar ljudje takega kovu in gledanja vodijo inicijativo nekih skupin in organizacij in — z diktatorsko manjšino — s kakršnimikoli sredstvi zaseže j o oblast, kljub temu, <lw narod čuti taksno osnovno napako v vsiljenem gospodstvu. se mu pod zahrbtnim pritiskom vda kot že tolikrat. l i-stini pa, ki so narod s svojo pogojno ljubeznijo v to palm i I i. izkazuje čast uajpravičnejših.
Taki ljudje zahtevajo od naroda, da slejio zaupa v program, ki ga narekujejo njih osebne
koristi in interesi politične skupine, ki jo vodijo. Če bi narod trenutke vzpenjanja takih ljudi ua oblast spregledal, bi mu danes ne bilo treba preklinjati različnih zakonov in odredb us(xlnih avtoritarnih režimov, ki so jih v blazni kratkotrajnosti vrgli nalik okovju med narcxl in se še danes naslajajo nad posledicami.
kje pa je tlunes vsu tista ljubezen do nartxlai' Ni je. ni sledu o njej, ker ni več pogojev, kamor bi se je splačalo obesiti. Ostali so samo še znani interesi, ostal jim je v ustih okus političnega slutlostrastja, ki izginja v sovraštvu do večine iiartxla. <lo tistega, ki je spregledal njih zlohotne namere ter jih je v trenutku večje svo-l)(xle (xlstavil od j)olitičnih korit.
Upravičenost tega nar<xlovega mnenja, <la ne rečiMno obsodbe, se potrju vsak dan iii ob vsaki priliki, ob kateri naj se izrazi prava ljubezen, občestveno sočutje do vsega, kar je narodu sve-
5
tega in kar zamore služiti njegovi združni misli in besedi. Kje so zdaj vsi oni, ki so vpili o svoji ljubezni do njega?
Stojijo ob strani in nič jih ni sram svoje golote, ni jih sram svojih laži, na katere so sami brezsramno pokazali v trenutku, ko je narod proslavljal dan svojega vstajenja. Stali so ob strani v bojazni, da se njih nežna telesca ne pre-hiadijo in ne zmrzne patriotični čut; saj so se menda zaobljubili tistemu narodu, ki je v mrazu
in snegu manifestiral svojo narodno misel. Gospodje patrioti naj kar stojijo ob strani in dobro naj se zavijejo pred mrazom. Narod želi, da gredo na zapeček, ker mraz bo zmerom hujši in rets bi bilo škoda takih mož. Ta zadnji izraz pogojne ljubezni do naroda velja zapomniti in ga prihraniti za čas, ko pogoji ne bodo več tako mrzli, ampak času in potrebi primerno kar najbolj vroči.
Dvolični veljalci
Popolnoma razumljivo je, če si človek lasti zaratli dela, ki ga je izvršil v korist poedinca in občestva, neko pravico odločanja tudi v poznejši dobi, kateri je to delo dalo potreben izraz takratnega časa. To je potrebno že zaradi tega, ker je vsako tako dejanje s vojsko osnovi tistega življenja, iz katerega je ustvarjalec izšel in je torej on sam najtesneje povezan z njim ter mu je tem bolj blizko, čim bolj ga čuti in razume, S tem prevzame na svojo vest tudi odgovornost za vse morebitne napake, ki jih je njegovo delo krilo v nerazvitem jedru in so se pokazale šele v neposrednem stiku z realnostjo. Baš ta nepredvidena možnost pa hkrati ustvarja potrebo, da ustvarjalec sam vodi razvoj s tistim umevanjem <lela, ki ga nihče tako ne more dojeti ter sproti ublažuje nevarne posledice, dodaja k pomanjkljivostim, če hoče, da delo ostane res v skladu z namenom njegovega srčnega in umskega ustvarjanja, ne pa skrpucalo različnih nebodijihtreba, ki se hočejo doriti ob njegovo stran, da prestrežejo vsaj majhen žarek hvaležnosti паго<1а s svojim slavolačnim obličjem.
'Po tem načelu se vzpenjajo in nastajajo najboljši voditelji društev, organizacij in — naroda.
Takšen voditelj pa ne morg sprejeti odgovor--iiosli za v&e škodljive spremembe, ki jih povzročajo baš ti slavogoltni vrinjenci s svojo borijo za oblast, ki prezirajo bitne potrebe naroda samo zaradi tega, da ustvarijo pogoje za osebne koristi. Da jim to kaj rado uspe na škodo občestva, je često kriva brezbrižnost naroda samega, ki se niti toliko ne zgane iz svojih življenjskih kolesnic, da bi razgalil umetno zvite sunke raznih potvorjenih idej, ki so vsikdar
Za Božič in za Novo leto bodete imeli največ užitka a ko si nabavite
„PHILIPS"
radio pri
]. Pucko, Jesenice
predhodnice političnega preloma oblastilačnih s trenutnim narodovim vodstvom. V takih trenutkih se jasno pokaže razlika med tistimi, ki delajo za narod in zaradi njega ter med onimi, ki hočejo za vsako ceno kvišku. Prvi naj bi se sadovom svojega dela in trpljenja odpovedali, drugi pa bi se teh sadov polastili — čeprav so jim prej odrekli zrelost — narod pa bi spoznal, da je bila njegova borba in delo od osamosvojitve pa do danes zaman.
Samo nekaj pomnimo. Slovenska deklaracija je bila sad dela teh voditeljev slovenskega naroda, ki so jo podpisali v nevarnosti za osebno svobodo. Narod jim je sledil, ker se je zavedal, da je to temelj bodočnosti. In ti drugi, ki si hočejo danes te temelje lastiti, so takrat strahopetno bežali pred njimi. Niso upali dati svojega podpisa.
Nihče ne trdi, da nima vsak izmed nas pravico s svojim delom koristiti narodu. Tudi vsaka kritika^ če je objektivna in koristna ter v dostojni obliki podana, je vsikdar dobrodošla. Odločno pa odklanjamo vsaiko tako delo, ki ni v skladu s potrebami naroda in ne z njegovim katoliškim svetovnim nazorom. Ne rušiti, temveč graditi je vredno moža. Takemu pa vsekakor to ni dopustno, ki se 'ob vsaki priliki trka na prsi, da je za svobodo in enakopravnost naroda, za njegovim hrbtom pa napreza vse sile, da bi ga v svoj lastni dobiček prodal.
Obrtnik in stanovska zavest
Eden najtežjih problemov je danes obrtniški stan. Vsi stanovi, kmečki, delavski so se kolikor toliko konsolidirali. Kmet je zaščiten, delavec ima svoje strokovne organizacije, potom katerih se bori za izboljšanje svojega gmotnega *n socialnega položaja. Samo obrtnik je prepuščen samemu sebi.
Vse bi še bilo, ako bi med obrtništvom vsaj malo obveljalo načelo skupnosti in da bi ne bilo med obrtniki samimi toliko konkurenčne borbe. Vse blago se je jjodražilo, plače obrtnoizvežbanih moči so se po])ravile, samo delo obrtnilka danes ni plačano tako, da bi obrtnik mogel živeti svojemu stanu'primerno.
Pojavile pa so se še druge stvari, da politični prijatelji vpeljujejo svoje obrtnike in tako uvajajo umazano konkurenco, kakršne Jesenice še ne pomnijo. I a konkurenca pa ni v čast sedanjemu obrtniku, ki na ves glas vpije, da je le v stanovski zavednosti možno izboljšanje.	• .
To sem napisal zaradi tega, ker se med našimi obrtniki, zlasti onimi, ki se čutijo naj>redne, vedno govori i h poudarja stanovska zavest, a jo je v dejanju tako malo ali nič, da &e o nji sploh ne izpl^iča govoriti.	, Obrtnik.
Ali ste poravnali naročnino?
ostalimi društvi. Vprašanje je samo, čemu se te prosla/\'e ni udeležil korporafivno državto-tvorni Sokol? Zdaj s6 v resnici vidi, kdo je proti enotnosti in strpnosti med gorjanskimi društvi.
Jubilejni mednarodni kongres kat. etperan-tistov v Ljubljani
T udi katoliški espe-rantisti imajo svojo organizacijo, ki je - razširjena po vsem svetu. Vsako leto.se vršijo kongresi, na katerih se obravnavajo važna vprašanja. Na letošnjem kongresu v Haagu so obravnavali temo »Katoličan v javnem življenju«, za kar so dobili pohvalni brzojav iz Rima od sv. Očeta.
Drugo leto pa se bo vršil 20. jubilejni mednarodni kongres v naši slov. prestolnici Ljubljani, za (katerega vlada precejšnje zanimanje ne samo pri nas, temveč tudi v inozemstvu.
Pokroviteljstvo kongresa je prevzel prevzv. knezoškof dr. Gregorij Rozman, častno predsedstvo pa dr. Marko Natlačen, ])an dravske banovine. V častni odbor so pa še vstopili: dr. Stanko Majcen, podban; dr. Matija .Slavič, univerzitetni profesor: dr. Fran Lukman, predsednik Prosvetne zveze; dr. Lovro Ilacin, načelnik policije; dr. Sušnik, prosvetni inšpektor in dr. Eltschkner, pomtržni škof v Pragi, ki je izvrsten esperantist in častni predsednik češkoslovaške esperantske katoli-. ške fige.
Zanimanje za esperanto je letos veliko in povsod so se otvorili nov^ tečaji. Posebno delavstvo' se oklepa tega mednarodnega jezika, ker je lahek in praktičen.
Na mednarodni evha-ristični kongres, ki bo v
Budimpešti od 25. do 30. maja i9>s, vabi pripravljalni (Klbor. Za Slovenijo prejema prijave udeležencev tujsko-pro-metna sekcija kluba es-„perantistov v Ljubljani. 1 a meclnarodni kongres, bo po svoji zamisli in izpeljavi v veličastnosti gotovo presegal vse dosedanje slične kongrese.
Romanje pod okriljem .esperaiitistov se prične 25. maja okoli poldneva iz Ljubljane. Vožnja tretjega razreda v posebnem ' brzovlaku tja in nazaj, prevoz z avtobusi v hotele, zajtrk, kolektivni pot. list in vizum in-zopetni prevoz iz- hotelov n-a kolo-< dvor do vlaka stane 550 din. Za vožnjo drugeg^ razrwia bo treJja dopla' čati okrog 100 do 15(1 dih. Plača se
m esečn ih obrmnlfl^ ' ffo^ čenši s k joTittai jciii -pe <■] 10, din. .lii-.i! i	T S
s Hruške
Prejeli smo: »Prav razveselilo nas je pisanje vašega lista o potrebi in primernosti lastne cerkve in posebnega bogoslužja pri nas. Zares umestne mi; I i so to. Samo ne vemo, kako naj jim pomagamo v življenje.«
Prav lahko, samo če vam je res kaj za to. Obrnite se na župni urad in na druge naše merodajne ljudi, pa vam bodo gotovo radi prav svetovali. Zvedeli smo že, da eden hruiščanskih domačinov brezplačno nudi za cerkev primeren prostor na razpolago. Nekaj boste še drugi dali, nekaj zbrali, nekaj podpor prejeli, pa bo cerkev stala.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim svojim odjemalcem. Naznanjam, da imam v zalogi veliko izbiro dam-skih klobukov zadnje mode po nizkih cenah.
Se priporoča PINTAR ROZIKA
modistinja, Jesenice Gosposvetska cesta 17.
Klavir prodam za 1200 dinarjev. — M. Svetina, Žirovnica.
Lepa, nova dvostano-vanjska vila z vrtom v
firekrasni legi blizu ko-odvora Višnja gora se odda v najem z novim letom. Mesečna najemnina za vrt in celo vilo 500 din. Informacije v Hranilnici na Jesenicah.
Slavko Savinšek:
(Dalje)
Trepetaje je splahutala Aničina roka z listom na mizo. Oči so ji zastrmele skozi okno in nekaj je v-zkalilo v njih, kar ee popisati ne da. Bilo je kakor blesk in kakor cvet, bilo kakor bolečina in vprašanje, brez odgovora. Srce je bilo nemo in ni znalo niti besedice odvrniti na vsa vprašanja v pismu, ni znalo niti s tihim pritrdkom sprejeti zatrdila, V prsih pa je bilo valovito morje, ki ni imelo, kamor bi se razlilo. Roka je trepetala, kakor bi drhtelo v njej drobno srce. In prsti, ki so oklepali ljubeče črke iz daljave in nehote poljubljali pozdrav iz daljine, so se začudeno spogledovali: Kaj?
Mati vstopi.
:»Kdo ti je pa pisal, Anica?«
»Dreja.c
»Ali ni čisto pozabil nate? Mislila sem že, ker ni še nič pisal, odkar je odšel.«
Anica pa, kakor bi ji šlo na jdk.
»Kaj pa ti piše, Anica?«
»Oh, nič posebnega: da mu je dolgčas po meni in pozdravlja vse skupaj.«
»Ali kaj piše, kako je z učenjem?«
»iPiše, da hiti. Rad bi že končal.«
»Ko je odhajal, mi je dejal, da še tri leta najmanj. Potem pa še par skušenj preden bo profesor.« In čez hip pomembno: »Dolgo je še to, Anica.«
»Čemu mi to pravite?«
»i, kar tako. Tri leta še od doma, potem par let, preden bo služba kaj prida nesla, pa še vse mogoče pride vmes. In kar nič prida pri zdravju ni. Zadnjič mi je njegov oče tožil, da nekam pokašljuje in da je zmerom čudno nemiren. Menda ima živce bolne, kali?«
»Meni se ne zdi bolehen.«
»E, veš, če zmerom kdo v knjigah čepi, ka-
kor Dreja, pa droben in šibak in do vrha zrasel^ brž dodela. In koj je jetika tu.«
»Nate mati, berite, če hočete.«
Anica čaka ob oknu, da mati prebere pismo.
»Kdo bi to bral, ko je pa tako zveriženo pisano. Kot bi se mu roka tresla.«
In bere dalje, počasi in premišljaje vmes. In pogleda kaj krat Anico. Ona pa ne vidi teh pogledov.
Prebere in pismo na mizo položi.
»Anica, ali mu verjameš?«
»Zakaj ne, mati? Saj vem, da me ima rad.«
»Pa ti?«
Molk.
»Kaj pa z Jožo. Nekaj mu moraš kmalu dati razumeti. Jaz se mu že nič več ne znam izgovarjati. Kaj naj mu pa rečem, če me vpraša?«
»Nič!«
»Tako ne more iti dalje, Anica. Bodi pametna; pomisli še enkrat in se odloči. Jaz te ne silim nikamor, ali rečem ti, premisli!«
»Drejo imam rada!«
»Ja, zdajle, ko še pismo držiš. Kaj pa vse dni, ko ni bilo nič glasu od njega? Še spomnila se nisi nainj. Samo Jože pa Jože! Kako naj ne bo potem fant neumen, ko mu vendar z vsako besedo daješ upanje?«
»Ah, kako ste sitni!«
»Nič sitna. Skrb me je zate. Tako si čudna in preveč vihrava. Kako naj bi kdo vedel tvoje misli, kdo uganil, kaj skrivaš za licem. Zmerom bolj izbirčna, vsak dan kaj drugega, pri tem pa v leta greš. Vse bo šlo mimo tebe-, ti pa ostaneš nam. Saj veš, kako je težko, ko ata tako malo služi; ona dva sta še majhna, ti pa zmerom nove obleke lin to in ono. To vendar ni zastonj.«
»Saj zaslužim!«
»Da, morda za par kril in rutic. Kje pa je vse drugo, Anica? Bodi pametna in daj si k sebi! Kaj boš odgovorila Joži, če te vpraša?«
»Nič!«	(Dalje prihodnjič.)
Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v
LJUDSKI KUHINJI
3ESENKE
KREKOV DOM
4
mi*' 1%
Ш

Vesele božične praznike želi
Шсшпсц Smotei
urar in zlatar
Jesenice, Gosposvetska 20
Dobro postreženi boste v modni trgovini pri
ALBIIVU
Jesenice, Prešernova cesta it. 7
Klobuki, kape, kravate, nogavice.
pletenine in druga nianufuktura po najnižjih cenah
Vestna postrežba! Prepričajte sel
Ir^ 5.
M B
=
Ш №
m

Za elektriko
vse nolceneiSe In ugodnejše pri
3ože liarkež
elektrotehnično podjetje
Jesenice, Murova, tel. 605
Hranilnico m posojilnica na Jcscnicah
obrestuje vse vloge
nih določene meje. Nove vloge izpisuje vedno promptno.
Za koMzoKij lista »Na mejah«: Andrej Križmao, Jesenice. - Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejeo