OBNOVITEV IN POŽIVITEV
Pravijo, da se koža obnovi vsa-kih sedem let, po toliko in toliko prevoženih kilometrih je treba da-ti avtomobilski motor v general-no obnovo in končno tudi ena obleka  ne traja  večno.
Pojavlja se torej nujnost obno-vitve; kože, motorja, obleke. To je    pravzaprav    naraven    prehod
iz izrabljenosti v boljšo kakovost, prehod, ki je nujen v določenem
času.
Tako je tudi z našim delom. Večkrat ga je treba poživiti z no-vimi močmi, da ne bi stagniralo, da ne bi zaradi rutinerstva ob-tičalo na mrtvi točki in s tem za-ostalo za zahtevami časa ter rast-jo naših potreb. In ta poživitev je potrebna dandanes tem bolj, ker naš čas zahteva gibčnost vsakega izmed nas in preko nas gibčnost ustvarjanja dobrin. Vpra-šanje je samo v tem, kdaj se pojavi potreba po obnovitvi in poživitvi. Morda že danes, morda šele jutri.
Ne bilo bi prav, če bi izva-jali obnovitev in poživitev le za-radi obnovitve in poživitve same. Dobro moramo proučiti, kdaj na-poči ura za tak korak.
In ko pride tisti čas, ko je po-trebno staro kakovost zamenjati za novo, je treba oceniti vred-nosti in namen zamenjave. Oce-niti je namreč treba blago, iz ka-terega je bila delana obleka in se odločiti, ali naj bo naša nova obleka iz enakega blaga ali iz boljšega. Brez dvoma se bomo raje odločili za boljše blago, ki je danes na razpolago, staro obleko pa bomo skušali še po-nositi, ali pa jo bo popolnoma odpisali.
Pri tem gre še za nekaj: eno so želje, drugo so možnosti. Že-Ije so odraz naše osebnosti — možnosti ustvarja zunanji svet. Vprašanje je, kako vskladiti že-Ije z možnostmi, ki so tudi rezul-tat našega dela in ne samo zunanjih činiteljev.
Obnova in poživitev sta nujna zakona narave. Vendar je nujno porajanje odvisno od časa in okolja. Prepočasen razvoj tega procesa je prav tako škodljiv, kot bi bil, če bi bil prehiter. Tudi o tem je treba razmisliti: kdaj in kako. Pred očmi je namreč treba imeti namen, a ta je: s časom v korak preiti iz dosežene kako-vosti in pri tem tudi oceniti po-goje, če dosedanja kakovost nu-di rojstvo boljše kakovosti in v koliki meri je to možno. Kajti večkrat se zgodi, da obnovitve in poživitve ni moč izvesti in ta-krat nastopi  smrt.
Mi pa radi živimo in se raz-vijamo, saj to je smisel nas, ki smo razumna bitja. Zato moramo skrbeti za obnavljanje in poživ-Ijanje na vseh področjih. Zato za-menjujemo staro z novim, toda starega čestokrat ne vržemo v ogenj: morda ga uporabimo za manj zahtevne stvari, morda pa ga še z velikim pridom obrnemo v druge namene. Gre pač za pre-sojo, ki mora biti objektivna, saj vendar ni vse slabo, kar je staro, a staro je in želimo si novo, boljše. Toda naša želja naj bo samo naša, saj smo samouprav-Ijalci in zato moramo biti objek-tivni,  stvarni   in  pošteni.
Tudi ko gre za tisto, kar je se-daj v modi: za reelekcijo.
Smiljan VOLČIČ