g^TJl'H 5IALNA «IBLE- IITIKA ^ Je tre- f^jednih sociail- ' cev s povpreč- >arja mesečne Z oseb. Ici do- ^valnino t po- •JLteu 126,40 di- -^a je v oskrbi ^ družinah 20 ^^lih oseb. Za ^ domovih ob- J^^a 35 oseb oe- L za 10 oseb pa (^Ic, za katere jjj v celoti nosi nahajajo v raznih f^utno ni večje J oddajanju otrok ^ pa se je pove- jo za nastanitvijo v domovih. Pri ^vsem za onemo- ne ljudi, brez so- bico, da bo občina ^h primerih pri- stroške njiho- va v diomo^-ih. Po- ^ sa vsaj nekaj jdi uiredi domača : posameznih dru- 'redko uspevajo in ^r je že do tega Btajajo novi pro- sa sredstva za le- jmašajo 900.000 di- oBehna pa je vsaj 00 ^ja vsota. NOaJENA ?COV!NA 1 je v Slivnici pri irečana otvoritev' obnovljene in modernizirane tiTgovine Kmetijskega kombi- nata iz Šentjurja. Nova trgo- vina bo imela na zalogi pred- vsem tehnično blago. Za sam kraj ixxmeni trgovina zelo veliko pridobitev, saj so po- tax>šniki takšno blago do adaj kupovali drugje. V tr- govini bosta aaposlena 2 de- lavca. Mdč GASILCI SO TEKMOVALI Preteklo nedeljo so ga- sillci na Ponikvi piri Grobel- nem priredili slavnostni pre- VBem nove motorne bri2igail- ne pod pokroviteljstvom piredisedniika oibčine, Franca S^retine. V programu Je bil mimohod gasiloeiv in nastop pdonirske desetine le Slivni- ce, katera je pred kratkim dosegla pirvo mesto na re- publiškem tekmovanju v La- škem. VITANJE SREČANJE MLADIH PEVCEV V Vitanju so organizirali centralnih šol s področja konjiške občine. Sodelovalo Vitanjčani so napolnili dvo- rano in tako izrekli priznanje rano in takoazrekli priznanje mladim pevcem. Pred nasto- pom je ponirski odred os- novne šole XIV. divizije iz Vitanja razvil siv-^oj prapor. KONJICE KONEC ŽEJE Ker z deli pri gradnji vo dofvoda lepo napredujejo, bo- do verjetno Konjičani letos aadnjič »žejna«. Nevsakdanje sušno obdobje je odpravil dež, ščdn- skih volitev. vi VRANSKO NOVO GOSTIŠČE čepljani, prebivalci zaselka pri Vranskem, so dobili go- stinski lokal, ki ga je odprl Slavko Grof. Lastnik postreže gostom razen s pijačo — z domačimi speaialitetami za gurmane. LAŠKO MLADI PLANINCI Mladinski odbor planinske- ga društva iz Rimskih Toplic je organiziral orientacijski pohod na Kopitaiik. Pohod Je bü bolj poučnega značaja, na katerem bi naj učenci osnov- ne šole Antona Aškerca poka- zali, kaj so osvojili pri delu v osnovni planinski šoli. Po- hod bi naj bil začetek prak- tičnega dela, ki bo trajalo čee vse poletje z izleti v pla- nine. Pj PRAZNOVANJE Cez nekaj dni, 8. junija, bo krajevni praznik Rimskih Toplic. V sklopu prazno\-anja bodo čland ZB razvili svoj prapor, mladina pa bo s kraj- šimi programi iK)častila budi spomiinska obeležja in gro- bove padlih. Med svečanost- jo bo pozdirav preživelih us- tanoviteljev pokrajinske kon- ference OF za Spodnjo Šta- jersko, Jurača, Lešnika in Di- acija. Po svečanosti bo parti- zansko srečanje. am MOZIRJE PESEM V BOČNI v zaselku Otok blizu Bočne v Zadreški dolini pridno de- la pevski zbor, ki ga vodi Jar nez Kočnik iz Podhoma. K dosedanjim uspehom so mi- nulo nedeljo dodali še enega, uspel koncert v Bočni. Zbor je zapel več narodnih in umetnih pesmi, ki so navdu- šile občinstvo. Ta koncert je v veliki meri poživel dokaj mrtvo kulturno življenje v Bočni. S programom bodo nastopili še v drugih krajih ob Dreti in Savinji. bb DOBRA LETINA v Zadreški bi Gornje Sa- vinjski dolini se letos obeta dobra letina sadja. Kmetoval- ci so bili sicer zaradi snega v maju nekoliko prizadeti, vendar k sreči nd povzročii večje škode. Kot kaže, bo najboljši pridelek jabolk. .ŠOŠTANJ SREČANJE NA GRAŠKI GORI Mladi ia Gaberk pri Šošta- nju so organizirali srečanje na Graški gori, na »Gori ju- nišev«. Po srečanju, katerega se je udeležilo poleg velikega števila mladih tudi mnogo občanov iz sosednjih zasel- kov, so se poveselili ob glas- bi pri kmetu Maticu. MIRAN ME.IAK V VELENJU v ponedeljek je obiskal Ve- lenje član zveznega izvršnega sveta MIRAN MEJAK. V to- varni gospodinjske opreme »Gorenje« in v »Crometalu« si je ogledal proizvodnjo, se zanimal za poslovne uspehe in perspektivo obeh podjetij. še Ustih nekaj par pristavi, da ne bi kdo obubožal. Vsak dan pa te presenečajo go- stinci. To, da z hitrostjo elektron- skega računanlika kar na pamet iz- računajo tvoj zapitek, ni nič ne- vsakdanjega. Nevsakdanje pa je to, da velja malica v snack baru ho- tela Celeie (kimiarčna omaka s po- lovičko hrenovke) toliko, kot polo- vica rahitične hrenovke sama. Za- torej: naročite polovičko hrenovke! Vse ostalo, kimiarice, krompir, kruh, krop in začimbe so potemta- kem ~ zastonj, Nani PONEDEUKOV DEŽ Primorca, ki pripeljejo češnje v Celje, so »srečali« dee oto treh zjutraj nekje med Žalcem in Celjem. Vsem ljudean je to jutro šlo na spanje, kajtS zrak se Je ohladil in očistil dušečega prahu. Nekaterim je rahel toda v?Btrajen dežek pokvaril isslet. Koliko šolarjev se je v ponedeljek odpravljalo na šolski izlet. Vreme je takšna stvar, da nikoli vsem ne ueitreiže, vendar ponedeljkov dež je ustregel večini. LUDVIK DERMOL, uprav- nik vrtnarije v Medlogu: Dež je veliko vreden, čeravno v globini zemlja še ni bila iz- sušena. Za vse solate, kapus- atročnice je bil dež kot na- ročen. Ce se bodo pridelki pocenili? Mi v Sloveniji ne moremo vplivati na cene. Tu- di na celjskem trgu diktira- jo cene večji proizvajalci, zlasti kadar gre za sočdvje, zelenjavo. Priporočam, da po d^ju takoj gremo na vrtove in nji- ve. Okopavanje je hkrati tudi varčevanje z vlago. KARL DEBENJAK, samo- stojni proizvajalec vrtnin: Od štirinajstega leta že proda- jam na trgu in obdelujem vrt. Ta dež je vreden zlata. Nimam priprav za škroplje- nje, zato je že kazalo, da bo šlo mnc^o posevkov in sadik po zlu. Motika se več ni pri- jela trde skorje, solata, ki bd morala delati glave, je šla v cvet. Dež, ki je danes zju- traj začel padati, je vreden Eflata tudi zato, ker je rahel in ne bo zemlje še bolj zbil, marveč jo bo lepo razmočil. DRAGO CERNETIČ, direk- tor »Plinarna-vodovod«: Misli- te, da je dež, ki pada, naš glavni »liferant«? Imate prav. Suše letos še ni bilo, čerav- no jo je v vašem Tedniku Franček Frakelj že napove- dal. Vode nam zaenkrat še ni zmanjkovalo, in je kje ni- so dobili, je bilo to zaradi popravil ali okvar na omrež- ju. Sicer je pa dež prav pri- šel tudd nam. Manj nas skr- bi, kajti če bd bilo tako vroče še kak teden, bd začelo vode zares primanjkovati. IVANA TOÖAJ, samostojna proizvajalka s Tmovelj: Dež je vreden tisoče in tisoče. Sdnočd sem zalivala "grede in rečem vam, zemlja je kar cvrčala pod curki vode. Nič md ni žal, da sem zalivala nekaj ur pred dežjem. Triin- sedemdeset. let imam in 35 let že prodajam na celjskem trgu. Vse delam sama, obde- lujem m prodajam. Zame je to kruh; in dež, ki jadajle pada, nui ga reže bolj rado- darno. Pravijo, da se Angleži lahko ure in ure pogovarjajo o vremenu, seveda če niso preveč gostobsedni. Tudi pri nas je vedno dovolj govora o vremenu, toda ne zato, ker bd ne imela druge pogovorne snovi, marveč zato, ker je vreme 2sires važna stvar. Tako tudi po večdnevni suši ponedeljkov rahel dež ,.. • ec.