OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND- OHIO. MONDAY (PONDELJEK), FEBRUARY 27,1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 40
Prizivna sodnija obrekovanju z izrazom "komunist"
j^rlvična obdolžitev s "komunist" je lahko povod za sodnijsko tožbo
Preteklo soboto je ohijska
Peacijska sodnija prvič z od-
° oni potrdila, da je "obreko-Vamp ^
tisk •	koga krivično v
ani izjavi označi za "komunista."
sodnije je v zvezi s dis?°	voditelja AFL,
rt	tajnika Painters
^ ncila No. 6 Courtney D. • ^ proti League for Justice
kat( Ward
f	John P. Moran.
je tožil ligo in Marana za
'^6° 1" marana z izia odškodnine. V tožbi je je bil krivično ozna-ge ^^."komunista" v glasilu 11-W	je, da nikoli ni bil
toist in ne član Komunistič-
stranke.
prišla pred 'iKa James C. Connella, ki sodnije, ko so se tf^it .! toženih zoperstavili s ^ 'Jo. da označanje Warda Vod	ne more biti po-
sodnijsko tožbo.
®odni 'Vložil priziv na višjo ^adev°' odločila, da se o tfiv-,!	ponovno razmo-
2vb»- ^ začeti obravnavo v ^ s tožbo.
Chav.i°^ apelacijskega sodnika "^^^^"seya iz Fo-^ ' kateri odlok sta pod-apelacijska sodnika sicitg • ^' »i Orcar Hun -"t> ^ Akrona, se elaai:
«esede
da	katere se trdi,
obtoj . J® objavljene, ne samo od	tožilca, da je bil eden
kow^^^ivnejsih in izdajalskih ga	^ Ohiju, pač pa so
^Pfa'
obtožile
.	zvez z ruskim ko-
ga dominira in kot o Stalin in da je deloval lutka Stalina in stranke pri po-^ njihovih ciljev.
obj^yi	sodnijske oblasti
Vftv,-. , besed fi oo h; aa Hirv
>». bi
besede, če bi se jim '^telia, ^	težile, da se
izpostavi sovražno-
o katerem je bilo to „i "'»o, ■
preziranju i n za-°d^^ame zaupanje O dr'	v družbi."
%	podobni tožbi še ved-
%. ^^otriva apelacijska sod-^il ^ ° League for Justice je ^ell, iieki Herman D. Bur-v'j® f^r (^ooimon Pleas sod-da	Merrick je odlo-
^Unigtjv®. objavljene laži o ko-enih zvezah
^rekovani
same po
je.
GENERALU
kazen
24. feb. - An-g^°i&8ki poveljnik lieut Keightly je '''h 2io>- obsodbo zaradi voj-bivšemu nacistič-^'^^^šalu Erichu von %h, ^ od 18 let na 12 let
Pota >
VOHUN V ŠVICI
ica, 25. feb. — Švi-
3 Ha	je danes obsodi-
,	ječe nekega Willy
Xnif' ki iA	4.
države in Ju-
i -xau je priznal, da je 2a ® držav, med njimi
'°"S' - ^
nol^ 8«e „7 --
tp7 '' (5	"Enakoprav-
^ **®j^oK so VaM prija jg ^^ndf "Enakoprav-f	vso/ci druHni
J. yj vesti in vedno ak-"Enako
IZJAVA
Zadnji teden je neki agent FBI, po imenu Matthew Cvetic, pričal pred kongresnim odborom za ne-ameriške aktivnosti o delovanju komunistov.
Cvetic, ki je izjavil, da se je kot "komunist" povzpel na vodilna mesta v komunističnem gibanju, je med ostalim bil član tudi izvršnega odbora SANSa.
Agent FBI je na pričanju omenil število ljudi, ki da so člani komunistične stranke, ali pa potom raznih "fron-tovskih organizacij" povezani s komunistično stranko. Na njegovem seznamu je več sto oseb, večinoma iz zapadne Pennsy Ivani je.
Cvetic je prvi dan pričanja rekel, da je to njegovo delo bilo "prostovoljno." Drugi dan pa je priznal, da je prejel od FBI denar, toda ni hotel povedati koliko.
Soglasno s poročili, se je Cvetic ukvarjal večinoma s komunističnimi aktivnostmi v zapadni Pennsylvaniji, posebno v zvezi z unijami. Poudaril je, da je glavni cilj komunistov, da bi se polastili vpliva v delavskih unijah in dobili nove člane v industrijskih področjih Pennsy Ivani je. Dalje je omenil tudi nekakšne "narodnostne komisije" ter med ostalim rekel, da je bil on predsednik "slovenske komunistične komisije."
Kot agent FBI je Cvetic baje svojo vlogo izborno odigral. Predstavljal se je za "gorečega komunista" in na splošno se sodi, da ga sami komunisti niso uspeli razkrinkati, čeprav je z njihovih sestankov hodil k svojemu katoliškemu župniku, ki mu je bil "duhoven vodja" in mu je dajal "odvezo" od grehov, ker da je kot "komunist" moral zatajevati svoje verske čute, se ukvarjati z vohunstvom, sabotirati v unijah in seveda tudi lagati.
Na pričanju je Cvetic omenil tudi moje ime. Soglasno s poročili sem bil označen za voditelja komunističnega gibanja na področju Clevelanda že od leta 1945. Toda več od te absurdne izjave o moji "komunistični aktivnosti" ta Cvetic ni mogel povedati. On je baje od nekoga dobil moje ime kot "vodilnega komunista," toda 1% je omenjal (razne sestanke ih imenoval posameznike^ ki Ab"^ teh SeSiankoj? udeležili, ni povedal, v čem sem jaz igral vlogo "vodilnega komunista" v Clevelanda.
Zadnji teden sem v zvezi s prvimi poročili izjavil, da so netočna. Obljubil sem, da bom podal drugo izjavo, ko dobim več podatkov o pričanju tega FBI agenta.
Povedal sem že, da sem Cvetica osebno poznal. Mislim, da sem ga prvič srečal ob priliki nekega shoda na Recher Ave. leta 1945. Kolikor pomnim, sem ga drugič srečal dve leti pozneje, leta 1947, ob priliki konvencije SANSa, ko je iz zdaj popolnoma razumljivih in jasnih namenov uspel, da je bil izvoljen za člana izvršnega odbora SANSa. Pozneje sem ga, seveda, srečal na številnih sejah izvršnega odbora SANSa, ki so se vršile v Chicagu. Mislim, da se je z izjemo zadnje seje udeležil vseh sej izvršnega odbora.
Moje ime je Cvetic- omenil v teku dvodnevnega pričanja, ko je, kakor omenjeno, za več sto oseb izjavil, da so komunisti ali pa člani komunističnih frontovških organizacij .
Daljši,seznam oseb, imenovanih na pričanju Cvetica, je bil objavljen v "The Pittsburgh Pressu" od pretekle srede. Za vsakega je povedano, če je bil član stranke, kje je deloval, kdaj ali potom kakšnih "frontovških organizacij" je bil povezan s komunizmom. Vkupno je imenovanih okrog 140 oseb. Na tem seznamu ni omenjeno moje ime. To, seveda, ne pomeni, da Cvetic ni mojega imena sploh omenjal, ampak poudarjam ta dolgi seznam, med katerimi se nahajajo tudi osebe znane našim ljudem, ker je značilno, da so stari klerikalno-domobranski sovražniki okrog A. D. izločili prav moje ime za svoje prozorne namene, koncentrirali so svoje napade prav name in postali histerični prav zato, ker je agent FBI na pričanju omenil tudi mene.
Če bi šlo zgolj zame, se na to vpitje A. D., ki takšne histerične napade dobiva ob vsaki priliki, ko vidi kakšno priložnost, da se iznebi Enakopravnosti, ne bi sploh zmenil, ker sem osebno čvrsto prepričan, da nisem nikoli prišel v noben konflikt z ameriškimi oblastmi, da me nihče ne more dolžiti protipostavnih dejanj, da me nihče ne more preganjati zaradi kakršnih koli prestopkov v okviru zakonov.
Dejstvo je: jaz nisem član Komunistične partije Zedi-njenih držav in nisem nikoli bil član kakršne koli komunistične stranke izven Zedinjenih držav. Jaz nisem nika kršen komunistični voditelj v tem okrožju, ne javni in ne podtalni.
To gornjo izjavo podajam iz razloga, ker mi je povsem jasno, da se z direktnim napadom name kot urednika Enakopravnosti, klerikalno-domobranski elementi okrog A. D želijo iznebiti lista, uničiti hočejo list, kajti te cilje so imeli (Dalje na 2. strani)
ZADNJI POSKUSI ZA PORAVNAVO STAVKE UMW UNIJE PROPADLI
VVASIUNGTON, 27. feb. — Danes s o s e končali z neuspehom vladni napori, da bi se potoni pogajanj doseglo poravnavo stavke v premogovni industriji.
Pod priskom predsednikovega preiskovalnega odbora, kateremu na čelu je David L. Cole, so predstavniki premogovni'1 dražb in uradniki UMW unije imeli pogajanja skoro celo noč.
Predstavniki unije bodo danes ob 10. uri zjutraj šli na sodnijo, kjer bodo odgovorili na obtožbe Justič-nega oddelka, dk so člani premogarske unije kršili sodnijski ukaz o| prepovedi stavke.
Vladni posredovalec Cole je izjavil, da se bodo pogajanja še nadaljevala, ampak nobenih izgledov ni, da bodo uspešna.
Neuspeh zadnjih pogajanj je ustvaril še bolj kritično situacijo.. Nekateri opazovalci menijo, da bi se položaj še bolj poslabšal, če bi sodnija naldžHa UMW uniji večjo globo, ker bi vsled takšne globe lahko predsednik linije John L. Lewis postavil nove zahteve za kontrakt, medtem ko bi stavkujoči premogarji še bolj viharno kljubovali poskusom, da se jih potom sodnije pyisili, d$ hi Prenehali stavkat.
Zaloge premoga se naglo črpajo. Pričakuje se, da bodo mnoge industrije prenehale obratovati, ali bodo začele obratovati le delno, ker jim primanjkuje premoga.
V zvezi s kritičnim položajem so se ponovno začele širiti govorice, da bo morala vlada prevzeti premogovnike. Toda temu se želijo izogniti lastniki družb in njihovi zagovorniki. Dva senatorja sta podala svoji mnenji v zvezi s temi govoricami.
Sen. Murray, demokrat, je izjavil, da ni izključeno, da bo vlada morala kupiti premogovnike in jih stalno obratovati. Toda njegov republikanski nasprotnik senator Morse je izjavil, da bi to bila "največja napaka", ker bi pomenila korak "na poti v socializem."
Angleška sodalistična vlada bo imela velike težave, ker je na vobtvah dobila le pičlo večino
NACISTIČNA MAGNATA DOBILA ODVETNIKA
WASHINGTON, 25. feb. — Odvetnik George W. Davis je danes izjavil, da bo odpotoval v Nemčijo in skušal osvoboditi iz ječe dva nacistična magnata, ki sta podpirala Hitlerja.
Davis se bo zavzel za predsednika bivše United Steel of Europe Friedricha Flicka in Alfreda Kruppa, ki je nasledil ogromne tovarne za izdelovanje orožja in municije.
Flick in Kupp sta bila obsojena na sedem do dvanajst let ječe in se nahaja v Landsberg ječi.
Socializem zmaguje, pravijo "Izvestije"
MOSKVA, 23. feb. — Moskovske "Izvestije" so včeraj objavile uvodnik, v katerem zatrjujejo, da bi pogoji miroljubnega tekmovanja brezpogojno pokazale prednost socialističnega sistema nad kapitalističnim in da vojna ni potrebna socializmu, da bi to prednost dokazal.
V	uvodniku je poudarjeno, da ima Sovjetska zveza tudi nepremagljivo silo na vojaškem polju, če bi njeni sovražniki skušali zanetiti novo vojno.
V	uvodniku "Izvestije" je omenjena miroljubna politika, ki da je osnova vsake socialistične družbe. Soglasno s člankom so osnovne spremembe pri ravnovesju mednarodnih sil, ki so se dogajale zadnja leta in se še vedno dogajajo, nagibajo, v prid "tabora miru, demokracije in socializma."
Moskovski časopis je svoja zagotovila o predsednosti socia-lističi^e^gft.	, n^d kgj)ita-
lističnim podprl s statistiČnirni ekonomskimi podatki organizacije Združenih narodov, kateri podatki razkrivajo znake stalno naraščajoče ekonomske krize v kapitalističnih državah.
LONDON, 25. feb.—Ar gleški ministrski predsednik Clement Attlee je danes naznanil, da bo njegova laboritska vlada nadaljevala z delom, čeprav so laboriti dobili le pičlo večino 20 poslancev nad svojimi najmočnejšimi nasprotniki Konservativno stranko, ki jo vodi bivši premi j er Winston Churchill.
Attlee je sklep naznanil poj ;
.nujnostni seji vlade. Vse kaže, j	Flima OreVeC
dft bodo laboristi sestavili novo i	"
vlado in zahtevali v parlamentu gg^UpaHja V VeCJO zaupnico.	'
Podr. št. 48 Sans
Jutri, v torek zvečer ob osmih se vrši redna seja podr. št. 48 SANSa v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se vse društvene zastopnike, in člane, da se gotovo udeleže ker je več važnih zadev na dnevnem redu.
Ko so bili objavljeni prvi volilni rezultati je izgledalo, da bo Laboritska stranka imela vsaj 100 poslancev več kot pa konservativna. Toda nadaljni volilni rezultati so večino zmanjšali na vsega 20 poslancev.
Volilnih rezutatov še vedno ni iz pet okrožij. Toda končni rezultat se verjetno ne bo spremenil. Laboritska stranka je dobila v parlamentu 314 sedežev, konservativci pa 294. Nekoč močna Liberalna stranka ima 8 sedežev, irski nacionalisti dva, neodvisni liberalci enega, komunisti pa nobenega.
Laboritska stranka je na splošno zelo nazadovala. Od 381 poslancev jih je izgubila 67, fredtmr so konsez-vati^^ci, /ki so prej imeli 215 poslancev, dvignili njihovo število za 79.
Vkupno je Laboritska stranka dobila 13,209,400, medtem ko je Konservativna stranka dobila 1^,408,808 glasov.
Dobro ' obveščeni krogi pravijo, da se socialistična vlada ne bo dolgo držala na oblasti. Možno je tudi, da bo Anglija dobila koalicijsko vlado.
V "Enakopravnosti" dobite ledno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Program Progresivne stranke je program "progresivnega kapitalizma," pravi Wallace
CHICAGO, 24. feb.—Henry A. Wallace je danes konvenciji Progresivne stranke izjavil, da program stranke ni ne komunističen in nesocialističen, pač pa da je to program "progresivnega kapitalizma."
V govoru je Wallace obenem
pomoč iz Amerike
BEOGRAD, 26. feb. — Jugoslovanski premijer maršal Tito je danes ponovno opozoril jugoslovanska ljudstva, da ne smejo pričakovati nobene posebne pomoči iz Zed. držav, pač pa morajo biti' pripravljeni, da svoje sedanje ekonomske težave premagajo s svojimi lastnimi silami.
To je že drugič, da je Tito posvaril ljudstvo proti pretiranim pričaJfovanjim v zvezi s pomočjo )z Zedinjenih držav. V Titovifi Užicah je nedavno izjavil, da pomoč iz Amerike šs vedno ne prihaja, čeprav je bila obljubljena.
Jugoslovaiiski p remi jer je govoru v dvorani Kolarčeve univerze, v kateri so se zbrali de-legatje Ljudske fi'onte Srbije.
Med ostalim je Tito rekel, da se na volitvah 26. marca ne bo trpelo politične opozicije,- ki nasprotuje socializmu.
Prestala operacijo
Mrs. Antonia Skerlep iz 1133 E. 167 St. se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo med 2. in 3. uro popoldne ter zvečer med 7. in 8:30 uro. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja!
opozoril, da bi ^e stranka morala osvoboditi "komunistične znamke," katero so na njo pritisnili njeni sovražniki. Toda s tem še ni obhodil komuniste, le poudaril je, da bi Progresivna stranka morala dati jasno vedeti, da.ni v rokah komunistov, če želi zmagovati na volitvah.
Wallace je rekel, da se Progresivna stranka po svojih principih razlikuje od dveh starih strank in da ne bo izključila nobenega člana vsled njegove pretekle ali pa sedanje politične pripadnosti. Po njegovi izjavi ji je dobrodošla podpora vsake osebe, ne glede na politično in strankarsko pripadnost.
Voditelj progresivcev je poudaril, da bo Progresivna stranka odgovorila svojim sovražnikom, ki si prizadevajo, da bi jo pred stavljali za stranko, ki zagovar ja Rusijo in komunizem.
"Mi ne smemo dovoliti niti
najmanjših legitimnih vzrokov za verovanje, da kateri koli od delovnih članov naše stranke postavlja Rim, Moskvo ali pa London pred Zedinjene države," je izjavil Wallace.
V svojem govoru je Wallace povdaril, da stranka postane no-siteljica kampanje za mir. Dalje je izjavil, da bi Zedinjene države in Sovjetska zveza morali začeti javna pogajanja, katerih cilj naj bi bil, da se gklene sporazum glede prepovedi uporabe atomskega orožja za množično uničevanje. V zvezi s tem vprašanjem je predlagal, da se dežele Atlantskega pakta z javno izjavo obvežejo, da ne bodo prve uporabljale atomskega orožja.
Na konvenciji Progresivne stranke se je zbralo čez 1,000 delegatov, ki so prišli iz 35 zveznih držav, da začrtajo program stranke z ozirom na letošnje volitve.
Iz Calif orni je
Mr. in Mrs. Mark Zivoder, ki sta se nahajala n a obisku v Califomiji zadnja dva meseca, sta se sedaj zopet vrnila na svoj dom na 1072 E. 74 St. Mr. Zivoder je tajnik društva Novi dom št. 7 SDZ in članstvo se opozarja, da se v društvenih zadevah obrne nanj na njegovem domu.
Klub "Ljubljana"
Jutri zvečer (v torek) ob 7:30 uri se vrši redna seja kluba "Ljubljana" v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Članstvo se vabi na polnoštevilno udeležbo.
NOVI GROBOVI
STEVE MEDVES
V soboto zvečer je umrl po dolgi bolezni Steve Medves, star 68 let, stanujoč na 1210 E. 175 St. Doma je bil iz vasi Palava blizu Savonja, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Bil je član društva Kras št. 8 SDZ.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Anno, tri sinove James, Rudolph in Albert ter hčer Mrs. Mary Cipo, v starem kraju pa dva brata, Andrew in Tom ter dve sestri, Josephine Medves in Marija Tropina. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
'IT"
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
27. februarja 1950.
" E N A K O P R A V N O ST " Po 22 letih na obisKii v rojstni domovini Društven, koledar
Owned >„d Published bv	J	i*'	" OlailW0(
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. j
6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3,	OpiO j
HENDERSON 5311-12	!
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays	i
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)	j
^ Carrier dnd Mail in Cleveland and Out of Town:	'
(Fo raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):	j
For One Year—(Za eno leto) _____________________________________cq =« i
For Six Months—(Za šest mesecev) __________________________________________5 nn I
For Three Months—(Za tri mesece) _______________________________________3 00 |
For Canada, Europe and Other Foreign Countries;	i
For One Year—(Za eno leto) ...........
For Six Months—(Za šest mesecev)
For Three Months—(Za tri mesece)
Milan Medvešek
Kominforma in drugi sovraž-
na pa pove še nekaj, namreč da z o žirom na situacijo, v kateri
$10.00: .. 6.00 i _ 3.50 i
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at i Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. '
IZJAVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
že davno, preden sem jaz prevzel uredništvo lista in so^ posluževali podobnih metod ter seveda ne bodo niti v bodoče prenehali delovati, da bi ta cilj z javnimi napadi ali pa podtalnimi, spletkarskimi mahinacijami tudi dosegli.
Nedavno je pred kongresnim odborom nastopil neki dr. Draskovich, begunec iz Jugoslavije. Tudi ob tej priliki je A. D. dobila svoj karakteristični napad histerije, ko je ta dr. Draskovich izjavil, da je Enakopravnost "komunističen list." Ob tej priliki sem izjavil, da za takšne trditve je treba predložiti dokaze.
Ker z direktnim napadom na Enakopravnost, češ da je komunističen list," naši nasprotniki niso mogli doseči svojega cilja, upajo, da ga bodo dosegli z direktnim napadom na urednika na osnovi tega pričanja. FBI agenta. Ampak v obeh primerih je cilj isti.
Da, gospodje, tudi ko gre za pričanje tega FBI agenta, je potrebno predložiti dokaze! Pred kongresnim odborom za ne ameriške aktivnosti lahko priča izjavlja kar hoče, ne; da bi morala predložiti dokaze. Takšna priča uživa tudi imuniteto, to je, da se jo ne more tožiti na sodnijah zaradi; "obrekovanja" ali kaj podobnega.	i
Predno omenim svoje mnenje o zadevah, ki so v zvezi s komunizmom, naj se pozabavam tudi s tem skozi tri dni naraščajočim histeričnim nppadom A. D., ki je dosegel svoj višek zadnji petek. S senzacionalnim trikolonskim naslovom je A. D. objavila, da sem jaz bil "eden izmed glavnih komunistov že od leta 1945." Začetkom leta 1945 sem jaz šele po več kot tri leta v zaporih gestapa in nacističnih taboriščih Nemčije prišel nazaj v svoje rojstno mesto Cleveland in skozi celo to leto po deset ur na dan, z večino tovarni uveljaviti niti kot navaden "komunist," kje pa šele, leto 1945 bi se ne mogel zaradi svoje prezaposelnosti v tovarni uveljeviti niti kot navaden "komunist," kje pa šele, da bi se uveljavil kot eden "glavnih komunistov v cleve-Jandskem okrožju," kot to pravi A. D.
To glavno tri kolonsko poročilo A. D., ki nič drugega kot ponavlja ene ter iste obtožbe skozi tri dni, je zaradi večjega efekta" izpopolnjeno tudi z neslanimi opombami urednika, v katerih prihaja do izraza vsa njegova tako značilna škodoželjnost, ki jo lahko strnemo v te njegove tri vzklike; "Aha! Ha! Fej!"
Da, sodnije so tu, g. Debevec. Sodnije zame prav kakor za Vas. Na drugem mestu je priobčeno poročilo, kiko je stvar s takšnimi tožbami. Toliko denarja nimam, da bi se ukvarjal z "iskanjem pravde" v zadevah, za katere ni stoodstotno sigurno, kako se bodo končale. Ampak če rajši verujete izjavi tega FBI agenta kot pa moji gori objavljeni izjavi, zakaj pa Vi ne greste na sodnijo in me na sodni j i tožite, da sem komunist? Dokler mi to Vaše naivno vpitje ne bo škodovalo ne v moralnem in ne v materialnem oziru, kar mora biti prvi pogoj za tožbo, nimam nobenih namenov zapravljati denar, ki si ga služim s poštenim delom. | To skrb glede sodnij, kar meni pustite, ker se še ni zgodilo, da bi Vi dajali kakšnemu nasprotniku blagohotne nasvete zaradi kakšnih krščanskih in dobrih namenov. To je vsaj jasno!
Silno se razburja A. D., ker da sem si upal "napasti" njihov list samo z namenom, da bi branil Zide. Pri vsakem "napadu" imam navado citirati samo A. D., povedati kdaj in kje je kaj objavila, čitatelji pa si sami ustvarjajo svoje zaključke. Kako pa A. D. napada naš list? Z neutemeljenim vpitjem: naročniki Enako, čitajo komunistični list! Ali je mogoče, g. Debevec, da je ta FBI agent izjavil, da je Enako "komunističen list?" Kje imate dokaze, citate posameznih člankov, da to Vašo obtožbo podprete? Zakaj ne omenjate vsaj naslove člankov?
Jaz ponovno izjavljam, da Enakopravnost ni komunističen list. Ko to izjavljam, to ni samo prazna formalnost, ampak najresnejša izjava, za katero prosim, če jo kakšni hlapci domobranskega klerikalizma in svetohlinski j zavajale i lahko zavržejo. Ce pa jo ne morejo na dostojen.' pošten način zavreči, če ne morejo prinesti kakšnih citatov j iz. Enako., s katerimi bi obtožbe o njenem "komunizmu"! podprli, pa naj ostanejo v temi svoje zakrknjenosti in j vpijejo kolikor hočejo! Oni, ki gubijo, imajo vsaj to zado-i
niki Jugoslavije so že nekajkratl^j^	Jugoslavija pospo-
obtoževali jugoslovansko vlado = Sovjetsko unijo, vlada oziioma Rdeči križ, da slabo po-	P^\tako da se je so-
stopa z grškimi otroki, da so prazniku težko zasidrati v no-
slabo oblečeni, da stradajo	'
Mi smo se prepričali, da imajo'	"^Jbrze mislijo, da
te sirote najboljšo oskrbo, ena-lSi^'^"!^ ""t'	"
ko grške ozir. makedonske uči-lp^^"':".'
telje in so bolje oblečeni kotpo-j^"^^
vpi^čnijugoslovanski otroci. 8eJ°P'=^!	domovino,
veda, ti otroci niso vzgajani y ^^^^J^no ah kakor raj lepo
monarhofašističnem duhu, pač pa v novojugoslovanskem. Zapeli si nam nekaj lepih partizanskih pesmi in seveda tudi o maršalu Titu. Zaplesali so tudi kolo.
Za te otroke se posebno zavzema Milica Dedijer. Kakor hitro smo dospeli v zavod, so prihitele k njej grške vzgojiteljice in jo pričele poljubljati kot svojo mater.
Ko smo se do dobra razgovorih s predstavniki oblastev v Beli Cerkvi in vzgojitelji grških
speli šele potem, ko smo pre posebno mati in oče, so v časo-potovali vse republike razen Črno goro. Slovenijo smo prvič zagledali šele 23. novembra, to je po mesecu dni po našem prihodu v Jugoslavijo.
Moji sorodniki v Sloveniji, posebno mati in oče, so v časopisih zasledovali potovanje naše delegacije i n nestrpno čakali mojega prihoda. Nekajkrat sem jim sporočil, da pridem kmalu, nato p a zopet, še ne pridem. Pozneje mi je mati dejala, da
i I	J	. se ie bala, da me sploh ne bo
otrok, smo se odpeljali nazaj vj ,
Beograd. Naš avtobus ni bili	^ _
kakšen ameriški "greyhound", .	° ^^ra i tudi cita-
ampak precej stara škatlja,
Wra]epri6e,a"k^,jaU:.ekaj|-,^2Z ° "
kilometrov pred Pancevom pa
se je ustavila. Kaj sedaj ? Gene-1 Po povratku iz Banata smo ral Dulič nam je končno pre-! obiskali tovarno težkega orod-skrbel tovorni avto, s katerim ja in strojev v Železniku. Za
stavracijo, v kateri dobijo de-j lavci hrano po primenii ceni. j Delavske mezde so nizke, če|
— Clairwood št. 40 SDZ — Ples v SND 5. marca, nedelja — Slov. Catholic League — Predstava v jih primerjate z mezdami ame-i Slov. nar. domu riškega delavca, niso pa nizke, i	sobota Cleveland-
če jih primerjate z mezdami v j	Slovenci štev. 14 SDZ —
stari Jugoslaviji. Plača tovar-: Plesna veselica v SND. niškega delavca znaša mesečno I	c a petek — Sons &
od 3,000 dinarjev naprej. De- Daughters of Erie — Ples v lavci, kateri se trudijo in po-' Slov. nar. domu
18. marca, sobota—Progresivne
Ples v
Slovenke št. 2 selica v SND.
Plesna ve-
smo nadaljevali našo pot.
Bila je temna noč. Predno smo se prepeljali preko mostu v Beograd, se je primeril dogodek, katerega ne bom tako hitro pozabil. Ustavila nas je straža. Vojak, kateri ni imel niti ene zvezde, je vstopil v avtomobil, posvetil po nas z električno svetilko in strogo vprašal, če je v avtu kakšen vojak. General Dulič je hitro vstal, izvlekel iz žepa legitimacijo in jo izročil vojaku.
Vojaka ni motila generalska uniforma, ni se stresel pred njo, pač pa je pazljivo pregledal legitimacijo, je nato vrnil generalu, salutiral in izstopil iz avtomobila.
General se je moral legitimirati pred navadnim vojakom! Meni je to zelo ugajalo. Smejal sem se in se malo ponorčeval z generalom. V stari Jugoslaviji bi navaden vojak najbrže zmrznil pred generalom. Ta discipli-
stopniki delavcev in uprave so nas prisrčno sprejeli, razkazovali oddelek za oddelkom in rade volje odgovarjali na vprašanja. V tej tovarni je uposlenih približno 3,000 delavcev. Delavnice so moderne in natrpane s stroji vseh vrst in izdelkov. Stroji so večinoma švicarskega, ameriškega, angleškega, nemškega in italijanskega izdelka, pa tudi domačega, na primer stružnice (lathe-machine), ki jih že v velikem številu izdeluje tovarna "Prvi maj" v Zagrebu.
Vsaka jugoslovanska tovarna ima tudi šolo za učence. V tovarni v Železniku se uči strojništva nad 500 mladeničev. Za te učence imajo posebne oddelke. Njih plača je dovolj velika, da se skromno preživljajo. V bližini tovarne imajo posebna stanovanja za učence, katera so udobna in snažna.
Vsaka tovarna ima svojo re-
večavajo produkcijo nad normo,
dobijo posebne nagrade, katere so čestokrat precej znatne. Se-i veda, vsakdo ne more biti udar-1	sobota Slovenska
jjjj^	I narodna čitalnica — Plesna
Razumljivo, delavec se ne bi: veselica v SND.
mogel preživljati s plačo 3,000, j	APRILA
niti ne s 6,000 dinarjev na me-1 2. aprila, nedelja. — Pasionski sec, ako bi svoje potrebščine! klub — Pasionska predstava kupoval na tako zvanem,svo-| v SND
bodnem trgu, toda oblasti gle-j 8. aprila^ sobota — Decimer dajo, da dobi delavec vsaj najnujnejše potrebščine po vezanih cenah, katere so trikrat, pet-1 9- aprila, nedelja — Društvo
klub — Plesna zabava v Slov. nar. domu
krat, desetkrat nižje kot na svo bodnem trgu. Velike težave pa so, ker danes v Jugoslaviji primanjkuje malone še vsega in tako se mora tudi delavec čestokrat zateči na svobodni trg. Sicer pa bom o pomanjkanju različnih potrebščin še pisal. Naj tu rečem, da kontradikci-ja v tem, da Jugoslavija že marsikaj producira v veliko večji količini kot stara Jugoslavija, vzlic temu pa so trgovine še vedno precej prazne.
Toda ta kontradikcija je samo navidezna. Danes je namreč distribucija drugačna kot je bila nekdaj. Danes ima priliko do zaslužka sleherni državljan, sleherna žena, sleherni kmet, zato s e je potrošnja ogromno povečala. Na primer v stari Jugoslaviji je prišlo na sleherno osebo samo pet kilogramov sladkorja na leto na osebo, danes pa še enkrat toliko, to je
Spartans štev. 576 SNPJ — Ples v SND
14.	aprila, petek — Immaculate Conception Church Holy Name Society — Pies v SND
15.	aprila, sobota—Društvo Danica št. 11 SDZ—Ples v SND
16.	aprila, nedelja — Pev. zbor Zarja — Spomladanski koncert v SND
21.	aprila, petek. — Golden Gophers Club — Ples v SND
22.	aprila^ sobota — Društvo Vodnikov Venec štev. 147 SNPJ — Ples v SND
22.	aprila, sobota—Spomladanska veselica društva Brook-lynski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave.
23.	aprila, nedelja — 30-letni-ca zbora "Jadran". Popoldne opereta "Grof cigan", zvečer ples v SDD, Waterloo Rd. »
23. aprila, nedelja — Glasbena Matica poda opereto "Gosp-dična Nituš" v SND
ščenje, da lahko vpijejo. Temu tudi pravijo: psi lajajo karavan gre naprej.
Da, jaz se v polni meri zavedam resnosti sedanjega položaja, posebno resnosti, če se nekoga obtoži, da je komunist. Kajti politične ideje in svetovni nazori so danes postali stvar mrzle vojne. Ker smo v mrzli vojni z Rusijo, so preganjani komunisti. Ce bi bili v mrzli vojni z Vatikanom, ki je v nekem pomenu besejde tudi velesila, bi bili preganjani oni, ki so lojalni Vatikanu.
Kot Američan sem vedno verjel, da so politična prepričanja stvar posameznika, da so posamezniki na ta prepričanja upravičeni prav kakor so upravičeni na pravico glasovanja. Menim, da nihče ne bi smel biti preganjan in zatiran zaradi svojih idej, pač pa bi moral odgovarjati za svoja dejanja. Jaz ne verujem, da se kakršne koli ideje da zatreti s silo. Jaz ne verujem in ne propagiram nobeno nasilno spremembo reda, ki sloni na demokratični samoodločbi prizadetega ljudstva. Verujem pa v tekmovanje idej. Mislim, da'^e prav to tekmovanje idej osnova vsake demokracije. Kjer tega ni, tam ne more biti demokracije.
Seveda, v Ameriki si prizadevamo, da bi izboljšali demokracijo s pobijanjem predsodkov, ki temeljijo na verski, plemenski ali pa narodnostni pripadnosti državljanov. Toda poleg gornjih obstojajo tudi politični predsodki.
Osebno nimam nobenih predsodkov—ne verskih, ne plemenskih, ne narodnostnih in ne pohtičnih. Poznam mnoge poštene ljudi, ki so katoličani, demokrati, socialisti in verjetno nekateri tudi verujejo v komunizem. Jaz jih ne sodim po njihovih prepričanjih, pač pa po dejanjih. Zakaj bi moral nekoga sovražiti zgolj zato, ker ne deli moje mnenje?
Toliko sem smatral za potrebno povedati v zvezi s tem najnovejšim histeričnim vpitjem A. D. Vem, da je včasih človek postavljen v takšne okolščine, ki zanj niso ugodne. Ampak ker še nikoli nisem dvomil v zmago pravice nad krivico in v zmago resnice nad lažjo, sem popolnoma prepričan, da tudi v tem najnovejšem napadu naših starih nasprotnikov zmaga ne bo na njihovi strani.
I. BOSTJANCICH.
10 kilogramov, kar je za ame-i^g	petek _ Mependent
riski pojem ae vedn« malo, to J veterans Club - Ples v SND da veliko v pnmeri s konsum-	„a, sobota - Društvo
e.jo sladkorja v star. Jugosla- ^Ipa št. 129 SNPJ - Ples v
Slov. nar. domu (Dalje prihodnjie)	3«, a,,rila, nedelja - Pevski
„	, , .	zbor "Abraševič" — Koncert
Nesramno podtikanje!	y
Nekateri ljudje, ki se zbirajo;	nedelja—Koncert in
okrog A. D., so ljudje bre karak-i 1^^®® zbora "Slovan" v SDD terja. Gonja, ki jo ti ljudje vodi-' Recher Ave.
jo proti naprednim skupinam in i	MAJA
posameznikom, je satansko ne- i 5. maja, petek—Veterans Blas-sramna. Poslužujejo se vseh j kovic Post No. 5275 — Ples sredstev, da bi dosegli svoj na-' v SND.	'
men. To je uničiti nasprotnika. | 6. maja, sobota — Društvo Sv. I
Laži in podtikovanja so jim i Anne št. 4 SDZ _ Ples v!
dnevna hrana. Tožbe, izdajstva i Slov. nar. domu	I
ia vohunstvo so jim slast. Na 7. maja, nedelja—Koncert pev.
krščansko načelo, na katero se sklicujejo, "Ljubi svojega bližnjega," se požvižgajo. Matere bi prodali, Boga bi zatajili, da bi dosegli svoje namene.
Z veliki črkami je prinesla A. D. na prvi strani, neko obdolži-tev, da je Ivan Bostjančič, urednik Enakopravnosti, komunistični voditelj.- (Z vprašanjem in klicajem na koncu!) Podtikovanje, da je Bostjančič komunist, je btez pomena, in če bi tudi bil, kaj
terans WW No. 2 Slov. nar. domu
20.	maja, sobota — Društvo Sv. Katarina št. 29 ZSZ — P'®® v Slov. nar. domu
21.	maja, nedelja — Otvoritev pikniške sezone na SNPJ mi
26.	maja, pett^k — Društvo Washington št. 38 SDZ Pl® v Slov. nar. domu
27.	maja, sobota — Društvo Sr ca Marije — Plesna veselica ^ Slov. nar. domu
28.	maja, nedelja—Piknik d''" štva "Soča" št. 26 SDZ Domu zapadnih Slovence^' 6818 Denison Ave.
JUNIJA
3.	junija^ sobota. — Glasb®®' Matica — Plesna veselica Slov. nar. domu
4.	junija, nedelja —
društva "Združeni bratje ^ 26 SNPJ na farmi SNPJ
10.	junija, sobota—Društvo tranja Zvezda št. 137 ABZ Ples v SND
11.	junija, nedelja, — društva "Strugglers" št-SNPJ na farmi SNPJ
17.	junija, sobota—Sportsm^^ Club of "Slovenec" št. 1 — Plesna veselica v SNp
18.	junija, nedelja — Piknik "Naprej" št. 5 SNPJ mi SNPJ	.
24.	junija, sobota — ^ krožka št. 1 Prog. SloV-farmi SNPJ	_ j
25.	junija, nedelja — društva "V Boj" št. 53 S na farmi SNPJ
JULIJA 1. julija, sobota —
štva "Loyalites" št. 590 S na farmi SNPJ	.
4. julija, torek — Piknik ™ skega zbora "Slovan SNPJ farmi.
9. julija, nedelja—Piknik štva "Concordians" št. SNPJ na farmi SNPJ ^ 15. julija, sobota—Piknik
skega odbora SNPJ IG. julija, nedelja — Piknik p štva "Utopians" št. 604 ^ na farmi SNPJ	^i-
23. julija, nedelja—Piknik ^ štva "Napredne Slovenk® 137 SNPJ na farmi SNP^^, 30. julija, nedelja — Piknj^ štva "Mir" št. 142 SN* farmi SNPJ
AFGC/STA ^ 6. avgusta, nedelja — ggč društva "Comrades"
SNPJ na farmi SNPJ 13. avgusta, nedelja ^ js krožka št. 1 Prog.
farmi SNPJ	pf
20. avgusta, nedelja ^ .{o-
•ven-
pev. zbora Triglav na
zbora Triglav v SachsenheimI
dvorani, 7001 Denison Ave. i	Denison p
13. maja, sobota - Clev. Athle-i	,ršt
ticLeagueofSNPJ-Plesv	,
' SNPJ na farmi SNPJ .j^gi
37. avgusta, nedelja - ' fjr
Mlad pev. zbora SDD mi SNPJ
Slov. nar. domu.
14. maja, nedelja — Materinski dan — veselica ženskega odsega Kluba zapadnih slovenskih društev, 6818 Deni-1	SEPTEMBRA. son Ave. , j 3, septembra, nedelja 14. maja, nedelja — 25-letnico, Farmskega odbora
društva Euclid št. 29 SDZ v Slov. društvenem domu n a Recher Ave.
_ piKii
SNP-^' .40-
.1«';
17. septembra, nedelji'^
niča
društva Brooklyn ® '
jo s tem narobe? Saj imamo ven-: jg. maja, petek-American Ve Jar zajamčeno v ustavi politično svobodo. Ljudje brez značaja okoli A. D. ne morejo nikjer in'
nikoli dokazati, da je Bostjančič i kot urednik Enakopravnosti pro-'
pagiral v listu komunizem. Bost-1 lančič ni nikjer jn nikoli propa-1 giral ali navajal naroda na ■
spremembo sedanje vlade. i
O kakšnih narodnih skupinah,
ia jih bi Bostjančič organiziral,
so vredne smeha in nedolžne že- i je. Vemo pa, da so organizirali;
I lav okrog A. D. "narodnostne!
-kupine," ki propagirajo nasil-|
i.o spremembo vlade v deželah,,
katerih so mnogi zaradi svojega političnega in moralnega bankrota zbežali.
Torej, bodite pošteni! Ne podtikajte neumnih neslanosti drugim, v katerih sami bredete do vratu.	John Filipič.
SNPJ v Domu zapao

vencev, 6818 Denison
4
Naročajte, širite in pitajte "Enakopravnost!"
Beauty .sits on buiidlc.s in a truck load of new Cleveland directories as a bit of inspecting is dmie bv two Ohio Bell directo""' .jij' pariment -supervising clerk.s, Mrs. Dorothy Morris and Mrs.
Stazyk,
27. februarja 1950.
ENAKOPRAVNOST
STRAK3
NA ISTRSKIH GRADBIŠČIH
Obiranje oljk se je lani v Istri za vleko daleč v december. Le-tina je bila prav dobra in koder ''iso zmogli opraviti vsega dela domači sami, so jim priskočili "a pomoč sosedje, zadrugam pa cele skupine obiračev. Delo iia gradbiščih zadružnih domov v tem času malo zastalo. Po-so prišli prazniki, otroci so veselili in pripravljali na novoletno jelko. Lepo vreme z milo pa je po' novem letu spet gabilo na gradbišča dovolj delovne sile.
Pobežani in Cežarjanci so se ^'Oteli postaviti že ob novem le-naš zadružni dom mora biti 'la novega leta dan pokrit, so
zadnji teden starega le-
ta. Vsa vas se je dvignila k delu, celo taki, ki doslej niso na graditev zadružnega doma gledali prijazno. Poleti se jim je graditev zavlekla zaradi dela na polju. Žene pa so že takrat dale pobudo. Čez dan na polju, ponoči na gradbišču. Prve so se lotile čiščenja opeke v nočnih urah, kmalu so se ženam pridružili pionirji med njimi vozniki vode. Vzporedno z delom pa je rasla zavest, da grade dom za velike potrebe in naloge vasi. Ob zimskih dneh je delo znova zaživelo in vaščani vasic Čežarji-Pobegi so si letos voščili novo leto ob veliki delovni zmagi.
Lani je ob visokih topolih ob cesti, ki pelje v Babice in Mare-
Dve predstavi za ceno ene dobite v našemu gledališču.
^®iprvo se vam pokaže regularni film, potem pa si lahko ogledate predstavo na televiziji.
Za dobro zabavo, obiščite
Alhambra Theatre 10403 Euclid Ave.
KLUG ELECTRIC SUPPLY CO.
je dvorila svojo prodajalno v novih prostorih na
1738 CRAWFORD RD.
Datn o C	DANES, 27. FEBRUARJA
° 30% popusta na vsej opremi za razsvetljavo. Izvršimo ekspertna popravila na radijskih in televizijskih apratih. _____Pokličite CE 4226
Sun Life of Canada je zvišala uividende lastnikom certifikatov
Lei
o 1949 je bilo dobro lelo za Sun Life. Organizacija je v trdni Poziciji z skoro 50% vsega premoženja investiranega v Zed. "državah. Lansko leto je skupno plačala $114 milijonov.
šek nti -.JJV—izdaten povi-dend- ^ 1949—prideljeni za divi-do Dia;i 1	polic, ki se bo-
Suti I tekom letošnjega leta, je 80 I t . Canada stopa v svo-postrežbe z obe-g '"1 izgledom za 1950.
j® bila aktivna v Z-ed. kot pol stoletja in v 4(1 "Ja podružnice in agencije "kfežia	obrežja do
,?tiašai„' jGkom minulega leta je ^Vai-rT	vsota življenske
ki so jo kupili kot	Sun Life več
^3liov-ii- "^'lijonov ter s tem na-Proda nezlomljcn rekord, da ^arov-^i^- "ove življenjske za-drug-	na leto kot katera
družba. ZavaKp-liifp ZGBj v veljavi pri Sun kot šp ?? $4,187,000,000, višek, hodki ^ poprej. Skupaj do-leta 1949 so bili
®oo,ooo.
Cai dr,
?}: kto
"da.
o poročilo Sun Life of pravkar
tužKi„ '"•»vKar izdano kaze kjer io ° ^^upanje v Zed. države, več kot 48% ®l'69n	iR kjer je
^''Upno„	ali 40% njenega
Mači). uradovanja v teku. Iz-(em	polic in dedi-
Polica , ie bila izdana prva ?2,24o noA so sedaj dosegla bilA - Samo prošlo leto OOo,Qoo	preko $114,-
seji v glavnem uradu
®od predsednik, Arthur B. •■asu	o znameniti po-
pfeko ZH ,	zavarovalnine
Jo bilo	50 let. V 1900, ko
irtipip y ^^^Istva 7G milijonov, ^^arnv.,1 države življenjske "imine kakih $7 bilijonov
ali okrog $90 na osebo. Danes se je prebivalstvo skoro podvojilo, toda zavarovalnina je narasla na $215 bilijonov ali $1430 na osebo. Uradovanje Sun Life je korakalo s tem napredkom s tem, da ima danes skupno $4,187 milijonov v primeri z $53 v moči začetkom stoletja. Tekom teh 50 let je Sun Life mnogo razširila privilegije in provizije ter mnogo novih koristi dodala. Celo pred 1900 je bila ta družba prva, ki je predstavila "brezpogojno" polico, potem pa poularni Sun Life zavarovalninski načrt brez preiskave. Družba je tudi prva izdala skupinsko zavarovalnino, ki se da kjer koli v Severni Ameriki, ki je zgodovinski dogodek v zavarovalnih družbah.
Ena odličnih točk v Sun Life . delovanju tekom 1949 je bil po-višek v skupinskem zavarovanju. Na stotine tisočev oseb v uradih, tovarnih in drugih zaposlitvah v trgovini in industriji po vsej Severni Ameriki je danes zavarovanih po tem Sun Life skupinskem načrtu. Danes je važnost tega skupinskega zavarovanja priznana od vseh, ki jim je za dobre odnošaje ■ med vodstvom in delavstvom ter ki jim je za dobrobit in socialno varnost posameznega uslužbenca.
Poročilo Sun Life za 1949, vključno govor predsednika na letni seji, se lahko dobi na željo pri vseh podružnicah družbe..
MICHAEL IN JOHN TELICH, oče in sin zastopnika 2121 NBC Building CHerry 7877 Cleveland, Ohio
zige začelo rasti med trsjera in vrbovjem zidovje za nov zadružni dom. Dolgo so Vanganelci do-važali kamenje, pesek, apno in "opeko, kakor da hočejo postaviti dva zadružna domova. Danes se zadružni dom dviga .skoraj višje kakor veliki topoli in trepetlike ob cesti. Vnema, s kakršno so se lotili dela v teh dneh, pa obeta, da bo dom kmalu pod streho.
V Marezigah so dobili elektriko. Vsa Istra ve, kako so Mare-žani že leta 1921 naklesaili fašiste, ki so jim hoteli prepovedati volitve. Na to so še danes ponosni. Njihov ponos pa je zanje velika pobuda. Napredno vas hočejo imeti. Brez elektrike pa ni napredka. Zato ap se z velikim prizadevanjem lotili dela, kopanja jam, postavljanja drogov in vseh drugih priprfav. Danes je v Marezigah luč, ki sveti v napredek in novo življenje.
Marežani se zvečer pogovarjajo ob tej luči o nadaljnjem napredku svoje vasi, o novih gradnjah, da bo vas še lepša in pri-kupnejša. Velik zadružni dom so
URADNIKI LOVSKEGA KLUBA ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik John Urankar; tajnik-blagajnik Andy Bozich, 1201E. 177 St., tel. IV 7074. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
ŽENSKA DOBI DELO
za kuho in oskrbo kuhinje v gostilni. Mora biti zanesljiva in poštena. Delo podnevi. Katero veseli naj pokliče čez dan
KE 5624
V blag spomin
ob prvi obletnici smrti naše ljubljenega'in nikdar pozabljenega sina in brata
JOSEPH
Hraster
Svoje mile oče je zatisnil za vedno , dne 26. februarja 1949.
Luna in zvezdice svetijo na
samoten grob,
kjer spava naš ljubi sin in brat, katerega smo tako ljubili, a ga nismo mogli rešiti.
Ni ure ne dneva, da bi ne bil
v naših mislih,
v življenju bil si odvzet nam, po smr^i združimo se spet!
Žalujoči ostali:
Mary Hraster, mati William, bral
Mary, Elsie in Marlene, sestre
Cleveland, Ohio,
dne 27. febriiarja 1950.
že pokrili in v veliki dvorani imeli več kulturnih prireditev.
Velik uspeh za istrsko okrož' je bo izročitev prometu nove ceste šmarje-Nova vas. Pomembno dtlovno zmago "bodo slavili še ta mesec. Z otvoritvijo nove ceste bodo odprta vrata mnogim vasem, predvsem pa Koštaboni, Pučam,, Krkavcem, Novi vasi, Padni in Sv. Petru. Omenjene vasi bodo med seboj imele boljšo zvezo pa tudi z gospodarskim središčem okrožja bo s tem odprta dobra zveza, pesar niso mo gli domačini doseči ne pod Avstrijo ne pod Italijo, jim je sedaj prinesla ljudska oblast.
Za gospodarski dvig istrskega okrožja bo nova cesta velikega pomena. Z načrti za graditev ce-
ste so začeli v pozni jeseni leta 1947. Pri gradnji sami so veliko pomagali domačini sosednjih vasi, glavni delež pa so opravile istrske mladinske brigade, med katerimi so se odlikovali predvsem mladinci in mladinke iz Puč in Šmarij.
Posebno gradbišče so tudi istrske soline. Delo na teh v zimskem času ne počiva, saf jih je treba preurejati in popravljati, graditi -nasipe in podobno za no-
vo sezono, ki začne v začetku aprila. Na solinah ob spodnjem toku reke Dragonje dela okoli 200 ljudi, ki popravljajo male nasipe solnih bazenov in plovnih kanalov. Izredne plime, ki so vsako leto, večkrat podrejo nasipe, voda vdre v soline in naredi veliko škodo. Lani je uprava solin v pravem času zavarovala soline pred takimi nezgodami s tem, da je dvignila nasipe.
Izredne plime v novembru in
južni vetrovi pa so močno raz-jedli nasipe in jezove, zato sedaj solinarji dovažajo na tisoče ku-bikov gline, da popravijo okvare na nasipih. Poleg solin je treba v tem času skrbeti za vzdrževanje in popravilo solinarskih hiš, ki zaradi starosti tudi razpadajo. Tako je tudi na tem posebnem istrskem gradbišču v zimskem času dovolj razgibanega dela in življenja.
(Po "Slovenfksm poročevalcu")
Klub "Ljubljana"
Uradniki kluba ""Ljubljana" za leto 1'950 so sledeči: Predsednik George Nagode; podpredsednik Frank Derdič; tajnik John Barko-vich, 20270 Tracy Ave., Tel.: IV 3438; blagajnik Louis Godec; zapisnikarica Louise Derdič; nadzorni odbor: John Ludwig, Amalija Strgar, Andrew Ogrin; kuharica Angela Barkovich; zastopniki za Klub društev: Frank Segulin, Amalija Strgar in Andrew Ogrin; stric Joseph Plevnik, teta Frances Rupert, maršal Louis Starman, pevovodja Frank Rupert.
Seje se vrše vsak zadnji torek v mesecu v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
V blag spomin
ob drqgi obletnici smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta ter starega očeta
John Zaje
Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 26. februarja 1948.
Minilo jo že leti dve,
odkar si Ti zapustil nas, a v naših srcih .le tuga žalost, šc vedno kakor tisti čas.
Sladko spavaj v tihem grobu, odšel si tja, odkoder ni vrnitve, a enkrat se snidemo na vekomaj.
Žalujoči ostali:
Agata, soproga John, sin
Mary, poročena January, in Agata/ poročena Smerke, hčeri zet je in vnuki
Cleveland, Ohio,
dne 27. februarja 1950.
^NTON INGOLIČ:
Mlada leta
POVEST
Ti
Ali ^ "Strmel: Za pol ure ?
Sa ^	'■
^ora zgoditi to v pol
'Nadaljevanje)
lire 7
In
Se
12
je planilo:
iločem te sobe! Ho
^ JG zasmejala, si in potegnila Ti-
hodnik;
v„	v. - v
. ^	noces, dragec, pa za
^ Ort,. imaš Ifi rlfinar!"
jg	je v drugo sobo;
ženska, ki ji je deset frankov in ^^''•javnico. V tem se je ° '"azbistril. Zavedel se
je, da je pri vlačugi. Prišlo mu je na misel, da bi pobegnil; a spet je zapadel v otopelost; naj se zgodi, saj enkrat se mora zgoditi. Strasti pa ni čutil nobene.
Sedel je na posteljo, ženska pa je sedla k njemu in se ga o vila:
"Dragec, sedaj pa darilo za mene."
"Koliko?"
"Sto frankov!"
"Nimam več toliko. Na, kolikor imam."
In dal ji je denarnico. Do zadnjega centima mu jo je izpraznila.
"Niti osemdeset ni, pa naj bo, ker si študent. No, sedaj pa ne glej več tako hudo, kakor bi me hotel ubiti. Če boš dobre volje, boš zadovoljen z menoj, kakor še nisi bil z nobeno žensko."
"Jaz še,sploh nisem imel ženske."
"Lažeš."
"Ne lažem. Ti si prva."
"To je pa lepo, dragec. Tega še nisem doživela."
Tine je vzdignil glavo.: nad njim je'pela sinička, tam daleč je žvižgal šk6rec in preko vasi pe je oglasil farni zvon, ki je vabil k maši. Vse telo ga je zabolelo od gnusa, pognal se je po sadovnjaku, da bi se otresel studa nad samim seboj.
Ni mogel verjeti, da je vse to on storil, da se je vse to pred dvema dnevoma z njim zgodilo. Medtem pa so doma peli oblici in žage po delavnicah in dvorišču je bil razlit vonj po lesu in kleju in tam onkraj njihovega vrta so ga čakale Martine otroške oči, njene ustnice, ki si jih je pred
V blag #omm
ob šesti obletnici nenadne smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega sina, brata, nečaka in
bratranca


.
1922
1944
Ensign Waller F. Cerkvenik
Svoje mlado nadebudno življenje je izgubil dne 27. februarja 1944, ko je v službi domovine pri manevrih treščilo njegovo letalo v Oregonu na zemljo, pri čemur je dobil smrtne poškodbe.
Težko smo se ločili od Tebe.
ko odhajal si v službo domovine, nadeja j oč se, da se kmalu zdrav povrneš, ko kruta usoda je drugače odločila, in v službi Ti je vzela življenje!
Britko smo zajokali ob vesti,
da Tebe, ljubi sin, btat, ni vec med živimi, šest dolgih let je že minulo ko žalujemo za Teboj, nam (kagi, a spomin na Te še vedno živi v naših srcih!
Šest let je že minulo,
odkar zapustil si nas Ti,
odšel si tja, kjer ni trpljenja, tja, odkjer več vrnitve ni.
Trda Ti je postelj ca, mrzla Ti je jamica, prazna zdaj je naša hiša, ko Tebe od nikoder ni.
Utihnil je Tvoj glas mili,
a v srcih naših trajni so spomini, neizbrisni spomini do konca dni, ko pridemo tudi mi tja, kjer si Ti.
Žalujoči ostali:
Frank in Theresa. Cerkvenik, oče in mati;
Mrs. Emma Zore, sestra; Stanley J. Zore, svak; Stanley Walter Zore, nečak; Cyril Obed, Jack Obed, Anton Cerkvenik, strici; Rose Salamant, Lillian Obed, teti; Edward in Robert Sala-mant, Dolores, Ronald in Frances Maria Obed, Frances, Mary in Olga Cerkvenik, bratranci in sestrične.
Cleveland, Ohio, dne 27. februarja 1950.
desetimi meseci komaj upal rahlo poljubiti.
Ne, ne, vse to je bil samo grozen in gnusen sen, tu doma sredi obličev in žag, ob pesmi njegove Marte, tu je resnica!
Proti poldnevu je stopil k Lu-žarjevim v trgovino.
Lužarica, velika, suha ženska, ga je obsula z vprašanji in Iju-beznjivostmi, nazadnje pa ga je odvedla v jedilnico in se nasmejala ob vratih:
"Marta še nič no ve, da ste doma."
Tine je vzdrhtel, ko je zaslišal pred vrati njene korake.
Vstopila je.
Nekaj trenotkov sta vse pozabila. Brezumno sta pritiskala lice k licu, gladila drug drugega po ramenih, rokah in laseh in se poljubljala.
Tine je bil pijan od njene lepote. Ni mogel verjeti, da je fo tista Marta, ki jo je jeseni prvič poljubil. Tedaj je bila še vsa otroška, v lice in telo nekoliko preveč debela, sedaj pa je vitkejša, obraz ima sicer poln, a
lepši, bolj dekliški, in oči, da bi se izgubil v njih.
"Marta, kako si lepa!"
Marti pa je bilo, da bi se jokala in smejala. Držala se je na smeh, a po licih so ji tekle solze. Tako srečna je bila in skrivala je svoge oči, da bi Tine ne videl sreče, ki je bila v njej, ker je imela spet Tineta in vedela, da jo ima rad.
"Tine, da si le prišel," je ponavljala.
Čez dolgo časa sta sedla na zo-fo in se držala za roke. Hotela sta govorili, si povedati, kar se je bilo zgodilo v tem dolgem času, toda nista spravila besede iz sebe samo objemala sta se in iz-nova poljubljala.
Tine je vzel njeno glavo v svoje roke in ji gledal v oči:
"Marta, Marta, zakaj si tako lepa! O, da sem vedel, kako si lepa, bi n^ bil mogel niti en mesec strpeti brez tebe!"
Marta je vse pozabila, vse grozne dni na Oglenšaku, vse dvome, ko včasih teden dni ni bilo Tinetovega pisma: sedaj je
bila neizmerno srečna in je čutila, da se bo zanjo začelo nekaj novega, čudovitega. Kar tako bi sedela tu in pustila, da jo objema in poljublja. Da, kar tako! Saj ji je zadnje mesece bilo vendar tako hudo.
Čez čas ga je vprašala, da bi bila še srečnejša:
"In ti si vedno mislil name? Si me imel vedno rad?"
Tineta je dušilo. Spustil se je ob Marti-na kolena in zajokal na glas. Ni mogel drugače.
PETI DEL
Tine je ves teden delal v delavnici.
Kako čudovito mu je bilo, ko je spet držal oblič v rokah, ga vodil po deski, da je pel in metal cblance iz sebe, ko je v njegovi roki drsela žaga po začrtani poti, ko se je dleto pod udarcem njegovega kladiva pogrezalo v les in dolblo, dolblo! In potem stroji! Kakor s starimi znanci se je pogovarjal, prisluškoval njih brnenju, jih ustavljal, spravljal v pogon in delal z nji-
mi. Oče mu je vselej našel delo, ki ga je veselilo. Ob večerih se je izprehajal po domačem sadovnjaki, se pogovarjal z ožo-tom ali materjo ali pa prebiral tisti# nekaj Martinih pisem, ki jih je nevede prinesel iz Pariza v raznih knjigah in zvezkih.
O, kako so mu pela! Vse rau je pelo, ves dom, polja in travniki, les in stroji, in najlepše Marta. Vse, kar je se pred dnevi doživel, se mu je dozdevalo vedno bolj kakor fantastične in mučne san^e, a kar ga je oblto-lievalo, kakor mehka, resnična lepa domača'pesem, ki se ji je predajal bolj in bolj.
V soboto popoldne se je odpeljal k Marti na Oglenšak.
(Dalje prihodnjič)
1939 International Pick-up Truck
Vz tone se proda po zmerni ceni. V prvovrstnem stanju ter je pripraven za karpenterja ali plumberja. Zglasite se pri
A. MALNAR
EN 4371

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
27. februarja
FERDO GODINA
BELE TULPIKE
ROMAN
(Roman je bil spisan leta 1941)

t t
(Nadaljevanje)
Pred kavarno nas je Kram-pač ustavil.
"Mimo pa ne." Jaz se zaradi •Rahele nisem pomišljal, čeprav me je to neprijetno spreletelo. Stopili smo v kavarno. Težak zrak po tobaku me je neprijetno zaščegetal v nosu. Nekaj napol oblečenih žensk je sedelo na odru za instrumenti. Ko smo vstopili in se razgledali za prostorom, so nas natakarji obkrožili.
Sedli smo v kot. Krampač je bil razigran. Ves je gorel od veselja. Takega ga nisem videl, odkar sem bil v Lendavi. Mnogi so pasli poglede na nas.
Na odru so zaigrali. Močno, razgibano, da je šlo do kosti. Tu in tam je kdo pel ob godbi in primaš je šel od mize do mize. Kozarec je zažvenketal. Drobci so leteli po kavarni.
Primaš je igral nemoteno. Niti ena guba na njegovem obrazu se ni spremenila. Rejen človek pri oknu je zagrabil steklenico in jo zdrobil na mizi. Mogoče je bil Madžar, ki je dal duška svoji nacionalni mržnji. Zopet je zažvenketalo nekaj kozarcev. Nastal je pravi pekel. Mnogi so peli, ne peli, tulili so, bili z nogami po taktu in razbijali vse, kar jim je prišlo do rok.
Mene je to vznemirilo. Sedei sem pri Raheli in nisem vedel, kaj bi. Ni bilo prav, da sem šel.
Krampač je pel. Krilil je z rokami, da ga je Berta smeje mirila. Tudi Brunner je pel, toda mimo, zmerno in niti za las ni prekoračil svoje običajne do-.stojnosti.
Rahela je bila vznemirjena. Ne vem, kaj me je prijelo takrat. Tudi jaz sem pel. Pomagal sem Krampaču in Brunner-ju. Sicer pa žive duše ni bilo slišati.
Ves prostor je bil en sam krik in žvenket. Razgret sem bil od vina, kajti tokrat sem se spozabil. Nagnil sem se k Raheli in jo nalahno prijel. Ona me je pogledala s svojimi velikimi, lepimi očmi — tega ne bom nikdar pozabil.
Drugega dne so še lastovke, ki so letale v bregove, znale povedati, kaj sem ponoči počenjal. Vrabci in kalasture, vse je drobilo samo o mojem ponočnem grehu. Po Lendavi so o tem povsod govorili. Od okrajnega načelnika pa do najzadnjega odvetniškega pisarja je šlo od ust do ust.
v Lendavi živijo ljudje samo zato, da gledajo drug drugemu na prste. Madžari sovražijo Slovence, Slovenci Madžare. Vsi se med seboj poznajo. Vedo točno, kdaj in kaj je kdo proti komu rekel. Še to vedo, kdaj je kateri ugasil luč in legel v posteljo.
Od pisarja pa do načelnika, vse se mi je smejalo. Kaj šele mali trgovci in židovski branjevci !
Mene je bilo pred svetom sram. Sram me je bilo pred vsakim človekom. Vest mi je očitala. Ne bi smel iti v kavarno in kaj sem si mislil, da sem prijel Rahelo za roko.
Maševal sem kot ponavadi. Želel sem si, da me nihče po maši ne bi čakal na spoved. Pa me je. Nikdar nisem šel tako težko na tolažilno pot z Gospo? dom kakor tedaj. Sram me je bilo, ko sem sedel z Najsvetejšim na vozu. Bog me je kaznoval. Zdelo se mi je, da pokle-kujejo ljudje pred Jezusom in kažejo s prstom name, da sem tega nevreden. Sklenil sem in obljubil Bogu, da kaj takega ne bom nikdar več storil.
(Dalje prihodnjič)
\ ■
# # #
za inštalacijo PLINSKE KURJAVE
pokličite najstarejšo prodajalno BRYANT v Clevelandu
W. F. HANN & SONS
Prebivalcem v Clevelandu smo na uslugo že izza le+a 1907 ter smo v tem času inštalirali na tisoče grelnih naprav. Vaši rojaki poznajo nas-vprašajte nas po njih imen-in oglejte si delo, ki smo ga jim izvršili.
Mario Koleno
Louis Planine
Pokličite nas sedaj, da vam pripravimo načrt za inštalacijo vašega novega......
bryant
FORNEZA NA PLIN KONVERZIJSKEGA GRELCA ALI
PARNEGA KOTLA
Bryant "Modernaire" fornez na plin
Za zimsko umetno prezračenje
Tu je boljša kurjava za vaš dom po nizki ceni—nov Bryant Modernaire izvrši štiri dela v enem, ob samem dotiku termostata. Popolnoma avtomatičen, s plinsko kurjavo — Modernaire segreje, sčisti, prezrači in gladko cirkulira zrak v vašem domu. In kakšne prihranke imate za čiščenje!
Bryant avtomatični parni kotel na plin
če grejete s vročo vodo ali paro —dobite zadostno in zadovoljivo toploto s tem kompaktnim Bryant parnim kotlom, ki je trpežno in natančno izdelan za dolgo trajnost. Kurjava s plinom, popolnoma avtomatična—pridite in oglejte si nov Bryant Model št. 26!
Byrant konverzijski grelec
e
Nudi moderno, popolnoma avtomatično plinsko kurjavo—z uporabo vašega sedanjega forneza.
BREZPLAČEN PREGLED IN PRORAČUN
Naši veščaki za gretje vam bodo na željo pregledali in podali popolen proračun za popolno delo v naprej.
Ni treba
predvplačila
3 LETA ZA ODPLAČEVANJE!
Prvo plačilo plačate
tri mesece po inštalaciji naprave. Na obroke pa lahko plačujete tudi skupno z vašim računom za plin
Bryant s plinsko kurjavo
popolnoma avtomatičen
fornez na vroč zrak
Primeren za majhen dom!
Nizki stroški za vzpostavitev, nizki stroški za vzdržavo.
I
VSA INŠTALACIJA IN OPREMA JE POPOLNOMA JAMČENA ZA ENO LETO!
15505 EUCLID pri TAYLOR
Telefon MU 4200
I	Pridite—telefonirajte—ali pošljite kupon
I W. F. HANN (jr SONS: Jaz se zanimam za
I □ KONVERZijSKI GRELEC i □ FORNEZ NA PLIN I □ PARNI KOTEL NA PLIN
i Ime ................
I Naslov ............................
: Telefon .......
Naznanilo in zahavala
žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt nenadoma pretrgala nit življenja ter nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče
1883

1950
LOUIS UPANJE
Zatisnil je svoje mile oči dne 23. januarja 1950. Pogreb se je vršil dne 26. januarja iz Grdinovih pogrebnih prostorov na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Marije Pomagaj na Neff Rd. ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen v Zagori pri Vipavi.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. John Debeljak, Mr. in Mts. John Zalar, Miss Beatrice Dawning, Mr. in Mrs. Adolph Usaj, Mr. in Mrs. Joseph Brazis, Mr. in Mrs. Al Usaj In družina, Mr. in Mrs. Joseph Dzurik, Mr. in Mrs. Robert G reve, Mr. in Mrs. Elmer Bruener, Mr. in Mrs. Charles McGonigal, Mr. in Mrs. John Zalar, Mr. in Mrs. Edward Zalar, Mr. in Mrs. John Tekautz, Mr. in Mrs. James C. Hovey, Mr. Anton Slopko, Mr. in Mrs. Ralph Slopko, Mn in Mrs. Albert Pugel, Mr. in Mrs. J. T. Miller, Miss Theresa Radic, Mr. in Mrs. Dominik Lusin in hčerke. Dr. in Mrs. Carl Rotter in družina, Mrs. Klasgye in hčerka, Mrs. Kanowski in John, Mr. in Mrs. Frank Fett, Mr. in Mrs. Lou in Shirley Turk, Mr. in Mrs. Joseph Mersek in družina, Mr. John A. Fakult, Mr. in Mrs. Frank Jelerčič in družina, Lambda Sigma Chi Fenn College, Schedule Dept. Cleveland Transit System, Barbers from E. 185 St., društvo Cleveland št. 126SNPJ.
Dalje srčna hvala vsem onim, ki so darovali v gotovini in za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj njegove duše, ter za druge namene, in sicer sledečim: Mrs. Manzo, Mr. in Mrs. John Yager, Mrs. Zulich, Miss Frances Zulich, Mr. Anton Grdina in sinovi, Mr. in Mrs. J. Lake, Mrs. Mary Smerdel in sinu, Mr. in Mrs. M. Krivačič, Mr. John E. Debeljak, Mr. in Mrs. Frank Likovič, Mr. in Mrs. John in Mary Zalar, Painesville, O., Mrs. Angela Lunka v Fairport Harbor, Mrs. Ana Svigel v Fairport Harbor, Mr. in Mrs. John Zalar, Mr. in Mrs. Bob Grive, Mr. in Mrs. Elmer Bruemer, Mr. in Mrs. Charles McGonigal, Mr. Joe Dzurek, Mr. Edward Zalar, Mr. in Mrs. Frank Debeljak, Mr. in Mrs. Joseph Rott, Josephine Klein, Mr. Joseph A. Drasler, Mr. in Mrs. Janezich, Schedule Dept. Cleveland Transit System.
Našo globoko zahvalo naj sprejmejo oni prijatelji, ki so dali svoje avtomobile brezplačne v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Lepa hvala tudi vsem, ki so pismeno poslali svoje izraze sožalja.
Naso zahvalo izrekamo Anton Grdina in sinovi pogrebnemu zavodu^ za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala čst. g. Angelaites za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Hvala tudi pogrebcem od društva "Cleveland," ki so nosili krsto.
Posebno zahvalo želimo izreči Mrs. John Debeljak, Mr. John E. Debeljak, Mr. Joseph Smerdel, Mr. in Mrs. Adolph Usay za vso* veliko pomoč ob času smrti.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni soprog in oče.'Bil si dober in skrben in ta nenadna izguba nas je težko zadela, vsaj smo Te vsi ljubili kakor si nas ljubil tudi Ti. Zaman so solze, ker kar vzame smrt ne da več nazaj. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših srcih dokler bodo utripala.
Spavaj sladko večno nezdramno spanje, ljubljeni!
Žalujoči ostali:
ANTON I A, soproga LOUIS JR., sin Dorothy, hčerka
v stari domovini pa zapušča sestro KAROLINO FABČIČ in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 27. februarja 1950