POLITIČEN LIST
H.
Leto XXXII.
V Lkjubljsmi, v ponedeljek, 1. avgusta 1904.
Izhaja vsak dan, isvzemši nedelje In praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: aa cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništv* prejeman: la celo leto 20 K, za pol leta 10 k, za četrt leta 5 k, za 1 mesec 1 k 70 h. Z* pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.

Upravnlštvo je v Kopitarjevih ulicah 5tev. z.,
Viprejema naročnino, Inserate Iti reklamacij*. ,<r-I n « e r a 11 se računalo enostopna petitvrsta (dolžin« T3 milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat ll ta, aa trikrat
9 b, za več kot trikrat S b. V reklamnih noticah dane enostopna (armondvriti 3« b. — Pri večkratnem ob|avljen|a primeren popail.
UprHvnlAke&a telefona iter. 188.
-
T MTadolitvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dvorliče nad tiskarno).
Z urednikom je mogoče govoriti le od 12. ure dopoldne.
Rftajticl se ne vračajo; nefrankirana pisma •e ne sprejemajo.
^^	UTedni&keta telefona iter. 74.	^
-
Učiteljske plače na Kranjskem in deželne finance.
11.
Kaj pa zahtevajo naši učitelji glede svojih plač in kak učinek bi uresničenje njihovih terjatev moralo imeti na deželne finance?
Pred vsem je konštatovati, da so učitelji tekom zadnjih let zelo poskočili s svojimi zahtevami. Še 1. 1899. je prosilo »Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani v svoji peticiji deželni zastop, naj se dovolijo vsemu učiteljskemu osobju petletnice po 200 K, poleg tega pa še, a le definitivno nameščenim učiteljem, aktivitetne doklade po 200 K. Finančni efekt zgolj teh zahtev, katere sicer obsegajo jedro omenjene peticije, izračunalo je deželno knjigovodstvo tedaj na okroglo svoto 231.000 K, za katere bi se zvišala potrebščina normalno-šolskega zaklada. A pri tem se ne sme prezirati, da se vsled zvišanja starostnih doklad tudi zvišajo pokojnine ter potrebščina učiteljsko-pokoj-ninskega zaklada, da bi torej novo obre-menjenje deželnih davkoplačevalcev bilo še višje.
Deželni zbor, kateri se je 1. 1900 meritorno posvetoval o tej peticiji, jej ni ugodil, navzlic temu, da je i v njem gospodovala liberalna večina. A učitelji postali so odsihmal še dražji! Na svojem velikem shodu dne 8. aprila 1903 zahtevali so načeloma, naj bodo njih plače enake onim državnih uradnikov XI., X. in IX. čina ter le kot neki prehod, »dokler ne izvedejo pristojna oblastva tega", so se zadovoljili z zahtevami, združenimi v devetih točkah. Sedaj so že terjali petletnice po 2 00 K, uštevne »od izpita učne usposobljenosti". Poleg tega aktivitetne doklade po 200 K, službeno dobo 35 let, drugo razvrstitev plačilnih vrst, vsled katere naj se postavi v I. vrsto (1600 K letne plače) mesto 10 odstotkov 2 5 %, v najnižjo, IV. plačilno vrsto (1000 K letne plače) pa mesto sedanjih 45% le še 2 0%. Dalje naj se p r o -v i z o r n o nameščeno učiteljstvo takoj uvrsti — očividna »contradictie in adjeeto" — v stalni IV. plačilni razred Ne dovolj tega, »vsemu učiteljstvu se mora pripoznati stanarina" in končno naj se še izdatno zvišajo opravilne doklade, in sicer tako, da se iste odmerijo po številu razredov dotične šole v zneskih od 150 — 600 K!
Finančnega efekta zahtevane odredbe, naj se učiteljem nakažejo dohodki 9.—11. čina državnih uradnikov, niti izračunati ne maram. Ta zahteva je zame in baje tudi za slehernega resnega presojevalca povsem nedopustna. Posledica take organizacije bi bila, da bi vsak učiteljiški gojenec, kateremu se zgolj na podstavi zrelostnega izpita podeli kaka začasna učiteljska služba, ipso facto mesto sedanjih 800 K moral prejeti najmanj 1600 K letne plače in 240 K aktivitetne doklade, tedaj takoj vsaj za 1040 K letnih prejemkov več! Deželne doklade morale bi se potrojiti, ako bi se v istini kedaj mogel dobiti tako lehko-
miseln deželni zbor, kateri bi hotel uživo-tvoriti to preskromno tirjatev naših ljudsko-šolskih pedagogov.
Toda tudi s svojimi provizornimi in prehodnimi zahtevami so tirjali naši gospedje učitelji več, nego je dopustno s stališča urejenega deželnega gospodarstva. Očividno si niso bili v svesti, koliko pomenja devetorica točk njihove resolucije, izraženih v suhoparnih številkah deželnega šolskega proračuna. Po mojem računu bi se vsled sprejetja teh zahtev zvišala vsa šolska potrebščina najmanj za 130 — 150%, in tudi o tem se težko dd resno obravnavati v sedanjih tužnih gospodarskih razmerah dežele naše.
Velikega učiteljskega zborovanja se je lani bilo udeležilo 10 deželnih poslancev; vse deželnozborske stranke so bile na njem zastopane, v meritorno debato pa je vendarle izmed poslancev posegel edini župan ljubljanski Ivan Hribar. Toda govoril ni zgolj za svojo osebo, tolmač je bil ob enem samega dr. Ivan Tavčarja in cele »narodno-napredne" stranke. Zlasti kar je govornik bil povedal imenom priznanega kolovodje naprednjakov, je skozinskozi tipično za stranko in za moža. Saj dr. Tavčarja nikoli nisem precenjal, saj sem že zdavna uverjen, da mu je — po besedilu narodne himne — pač »Bog podaril dar jezika", a niti trohice več, ter da na neplodni krševini Tavčarjeve darovitosti nikoli ni bila vzrastla niti najmanjša bilka samostalne ideje. Vendar to, kar je poglavar glavnega mesta na učiteljskem shodu izustil kot zastopnik odsotnega naprednega voditelja bil je že vrhunec gorostasnosti. Sporočil je obradoščeni skupščini, da se dr. Ivan Tavčar »strinja z vsem, kar bode shod ukrenil". Šlo se je za znamenito manifestacijo prevažnega učiteljskega stanu, šlo je za blagostanje, morda za obstanek stoterih bednih učiteljskih rodbin, šlo je pa tudi za obremenjenje deželnega gospodarstva z velikanskimi svotami, pro-vzročenimi po primerni ureditvi učiteljskih plač, obravnavalo se je torej najdelikatnejše pitanje avtonomne finančne politike, in glejte — vodja politiške stranke, vrhovni poveljnik slovenske prosvete, možak, kateri si prisvaja pravico do nadvlade nad celim narodom slovenskim, on pri taki izredni priliki slovesno izjavlja, oprostivši svojo neprisotnost, da a priori odobrava vse, karkoli bi shod utegnil skleniti. Kje si, ali kedaj se bodeš rodil slovenski Aristofan, da bi z dostojno skelečo ironijo opeval, a ob enem tudi ožigosal enake burke in glume na politiškem odru?!
In drugi aspirant na prvenstvo med posvetnim našim razumništvom, poslanec župan g. Hribar, kateremu je tačas deželni zbor bil poveril prevažni referat o deželnem gospodarstvu, kaj je ta poklicani prvak bil odgovoril na obsežne terjatve zbranega kranjskega učiteljstva?
Priznavam, da je poslanca Hribarja meriti z drugim vatlom, kakor družnika njegovega dr. Iv. Tavčarja. Pomanjkanja idej in projektov, glavne te napake dr. Tavčarjeve, noben vesten presojevalec ne more očitati ljubljanskemu primatorju. Baš nasprotno, mnogo preveč jih ima, en načrt podi, tlači in izpodjeda drugega. Ce se glede pozitiv-
nega gospodarskega dela pri dr. Tavčarju more diagnosticirati impotentnost se da z druge strani pri njegovem tekmecu konštatovati malo manj škodljivo „p r o -t i f e r a c i j o". Pričakovati bi tedaj bilo od tako gibčnega, v finančnih zadevah kolikor toliko izkušenega realnega politika, da bode z dobrohotnim posvarjenjem do učiteljev, naj nikar predaleč ne sežejo s svojimi zahtevami, združil vsaj nekoliko praktičnih migljajev, kako se je lotiti stvari, da se odstrani istinita učiteljska beda, a ob jednemne zaduši in ugonobi ubogega našega davkoplačevavca.
A žalibog, kruto se je varal, kdor je kaj sličnega pričakoval od reprezentanta napredne inteligence! Kaj je dejal ljubljanski župan na učiteljskem shodu 8. aprila minulega leta? V vestnem poročilu »Učiteljskega tovariša" nahajamo ne baš preokusno govorniško cvetko, da »bode morala dežela rada ali ne vendar ugrizniti v to jabolko". Priznal je, da „mu je bolj simpatična resolucija pod A (t. j. ureditev učiteljskih plač po izgledu in merilu uradniških plač v XI — IX. činu) kakor pod B (t j. prehodne koncesije v smislu stavljenih devetih točk učiteljske resolucije). In končno je med burnim odobravanjem svojega občinstva svečano obljubil imenom narodne - napredne stranke, „da bode deloval na izpolnitev vseh predlogov."
Ne mislim tako slabo o duševnih zmožnostih izvežbanega politika Hribarja, da bi mogel verovati v iskrenost njegovih izjav. Pred vsem je moral govornik biti do duše uverjen, da za ogromno zvišanje deželnih doklad, kakor jih mora prouzročiti pokritje potrebščine za tako ureditev učiteljskih plač, nikoli ne bodo dobili večine v deželnem zboru vojvodine k r a n j s k e. Najmanj v oni stranki, katera ima dandanes v istini deželno krmilo v svoji oblasti, pri nemški levici! Kak pohleven mandatek za deželni odbor si morete pač še izprositi pri eksc. baronu Schweglu, ako ste namreč lepo ponižni in poslušni, toda da bi ta politik in pod vodstvom njegovim stoječa peščica nemških graščakov kedaj privolili v to, da se njihove doklade podvojijo ali potrojijo le v to svrho, da bode učitelj one ljudske šole, kamor niti sami ne pošiljajo svoje modro-krvne dece, laglje mogel shajati, — to so vam tako očividne budalosti, da jih verziran človek, kakor župan in poslanec glavnega mesta, nikoli niti za trenotek ni mogel smatrati resnim finančnim načrtom.
S tega stališča opuščam vsako natančno dokazivanje, da bi pokritje dotične potrebščine za zboljšanje učiteljskih plač potom priprostega zvišanja deželnih doklad povsem nedopustno bilo tudi v finančno-tehniškem in finančno - politiškem oziru.
Treba tedaj v to svrho poiskati drugih virov. Tu pa sem primoran najprej pojasniti, zakaj da odklanjam kot neizvršljivo tudi misel, sproženo po dr. Šusteršiču nekoliko dni kasneje, 19. aprila t. 1. na shodu v »Katoliškem domu". Z njim se ne strinjam navzlic temu, da drage volje priznavam blagi namen tega nasveta ter njegovo opra-
vičenost po načelih socialnega naziranja davčne vede.
O tem več v prihodnjem članku.
Fran Š u k 1 j e.
Umor ministra plehveja.
Nekatera poročila še vedno trde, da niso prijeli pravega zločinca. Če so ta vesti istinite, bodo brezdvojbno trpele zanj osebe, ki niso bile naravnost prizadete pri napadu.
Dne 28. m. m., ko je bil izvršen napad na Plehveja, so prijeli sokrivca napadniko-vega. Stal je ob .Obvodnem prikoou" pripravljen vreči drugo bombo, ce bi se bil prvi napad izjalovil. Ko je eksplodirala prva bomba, je vstopil v čoln, češ, da se hoče peljati na izprehod. Med vožnjo je vrgel neki težak predmet v vodo. Brodniku se je to zdelo sumljivo m je pustil aretirati moža. Potapljači so prinesli iz vode bombo. Nasproti vestem, da je morilec rešen vsake nevarnosti. pa zopet drugi poročajo, da je na-padovaleo že umrl in da ruska policija zakriva njegovo smrt.
Ruska policija je na sledu veliki zaroti nihiliatiški. Voditelji so v inozemstvu. Ker ujeti napadalec trdovratno molči, je zelo težko zasledovanje sokrivcev. Zadnje dni so zaprli več sto oseb. Prenapolnjene so vso peterburške ječe.
Za Plehvejev pogreb delajo velikanske priprave. Car ne bode šel za pogrebom, ker je policija poizvedela, da je več nevarnih in znanih prekucuhov na potu v Peterburg.
Soproga Plehvejeva se je udeležila pre-peljave trupla v palačo ministrtva za notranje zadeve. Cir ni bil navzoč, ker se je ravno takrat poslovil od vojažkih čet, ki so odšle na mandžurijsko bojišče. Obedno dvorano so spremendi v žalovalno kapelo. Plehve leži na mrtvaškem odru tam, kjer je po napadu umrl svoječasno njegov prednik Sipjagin in kjer je bilo že umorjenih več ruskih policijskih uradnikov, med njimi polkovnik Mezencov in orožniški polkovnik Otakjov. Pred dvema mesecema je umorjeni minister napravil svojo oporoko, katero bodo priobčili, ta oporoka obsega tudi ministrova po-litiška načela. Policija trdi, da je takozvani bojni odbor za napad na Plehveja izdal 75.000 rubljev, med katerimi izdatki so tudi oni za delavnico zboljšanih bomb.
Izmed ranjencev sta v smrtni nevarnosti 3letna deklica in 641etna ženica. Car je poprašal o stanju ranjencev.
»Standard« poroča iz Peterburga, da je za časa napada padel iz tretjega nadstropja, nasproti varšavskemu hotelu neki mož in obležal mrtev na ceBti. Ni še znano, ali je izvršil samomor ali pa je padel vsled eksplozije.
Največje veselje vlada med rdečimi pristaši mednarodne židovske soo. demokracije vsled grozne Plehvejeve smrti. Kdor ve, kako globoko je prodrl židovski vpliv med delavci, se mu to ne zdi čudno. Tako je govoril v Betolinu Liebknecht: »Zločin je strašen in grozen, a nismo se zgražali, ko smo čuli o njem. Veliko veselje je bilo v Berolinu, ko se je dognala vest o napadu. Naša dolžnost je, da podpiramo ruske soc. demokrate".
V Novem Jorku so imeli boc. demokrati shod, na katerem so zločinca slavili kot junaka svobode in pravice. S tem dokazuje soc. demokracija, da tudi ona ne obsoja anar-histiških načel in činov, četudi tuintam navidezno nasprotuje anarhistom.
Poročali smo, da je tajni svetnik Dur-novo po smrti ministra Plehveja začasno prevzel vodstvo ruskega ministrstva za notranje zadeve, a najbrže no bode imenovan ministrom. Peterburšbi krogi so marveč mnenja, da imata največ upanja ministra W i 11 e in Muravje v.
»Berliner Tageblatt« "prinaša nove po drobnosti o napadu na Plehveja. Ko se je pribliial nspadnik vosu Plebvejs, ga je hotel
fovoziti policist, ki je spremljal na bioiklju lehvejev vos, s v tem trenutku je nspadnik ie vrgel bombo. Policist in nspadnik sta padla na tla. Bomba je raztrgala Plehveju obraz in gorenjo lobanjo, razdrobila desno roko in zlomila Bedem reber. Plehve je bil takoj mrtev. Truplo njegovo je padlo is voza na tla in je ležalo v krvi v raztrgani uniformi. Pod mrtvim truplom ministrovim je ležalo popolnoma nepoškodovano njegovo poročilo na cari», katero je Plehvejev tajnik takoj spravil. Tajnik je pristopil k napadalcu in vprašal, kako mu je ime. Napadnik je bil vidno zmešan in je mrmral neraz-ločljive besede. Po groznem poku je bil omamljen in ranjen na spolnjem telesa. Zdravniki so odstranili kos bombe, ki je povzročil rano in bode moril* c najbrže ostal pri življenju. Na mestu, kjer se je izvišil napad, so prijeli Ie napadmka.
Rusko - Japonska vojska.
Port Artur.
London, 30. julija. Maršal O y a m a je zapustil Daljni v torek in sedaj osebno vodi operacije pred Port Artarjem. Kitajski begunci poročajo, da je rušilca torped »Poročnika Burukova« uničila mina, dve drugi ru ski torpedovki pa Bta se rešili v notranjo luko.
London, 30. julija. Reuterjev dopi-sovalni urad poroča iz C fu: Iz Port Arturja je došla džunka s 30 imenitnejšimi inozemci, ki so zapustili trdnjavo v četrtek. Ti poročajo, da se je vršil v torek, sredo in četrtek ljut boj na vzhodni in severovzhodni strani na suhem in na morju. Najljutejši je bil boj v četrtek. Ruske utrdbe b streli niso dosti odgovarjale.
London, 30. julija. Iz Čifu poročajo: Neka džunka, ki je v četrtek opolnoči za pustila Port Artur, poroča, da se bije tam i na morju i na suhem ljut boj, in sicer že tri dni. Japonci so nameravali v torek napasti trdnjavo ter jo zavzeti. Pri otočju Miao-tav stoje že džunke, da odplujejo pri zavzetju Port Arturja v pristan šSe. Nemci v Čifu so stavili z Angleži 20 proti 1, da trdnjava ne bo padla še deset mesecev.
Tokio, 30. jolija. Reuterjev dopiso-valni urad poroča : Generalni štab je danes naznanil, da je bilo v boju pred Port Artur jem v torek ubitih 5 častnikov, 41 pa ranjenih. To je prvi uradni razglas o obleganju. Iz tega sklepajo, da se bije ljut boj.
London, 30. juliia. Reuterjev do-pisovalni urad poroča iz C fu : Neki tukajšnji japonski trgovec je dobil od nekega Kitajca obrestilo, da so Japonci pred Port Arturjem zasedli vse pozicije razven Z ate gore. Izgube so na obeh straneh velikanske. Četudi poročevalci ruske brzojavne agenture taje, da je Port Aitur padel, vendar bo Japonci tam dosegli velike uspehe. Nekateri Kitajci pa. ki bo v petek zapustili mesto, pa še vedao trdijo, da so se Japonci že polastili mesta (?). Japonci so bombardirali trdnjavo do petka zvečer, ko so zavzeli zadnje utrdbe.
Njučvan.
Petrograd, 30 julija. Ruska brzo* javna agentura je včeraj poročala iz Muk deoa : Osebe, dospele iz Niučvana, poročajo, da je ruska garnizija dne 25 t. m. ob 5. uri zjutraj ostavila to meito vzemši seboj vse zaloge in vbo železniške vozove in stroje. Vse dragocenosti podružnice rusko kitajske banke so bile že prej spravljene v varnost. Po odhodu čet so pričele kitajske čete ple niti kolodvore in razna druga poslopja; 120 mož japonske vojske je prišlo ob 5. uri popoludne v mesto ter je zasedlo javne trge in upravne zgradbe. Kitajske oblastnije so Japonce prijazno sprejele. Ruski podaniki, ki so ostali v Njučvanu, so pod zaščito francoskega konzula.
Njučvan, 30. julija. 1600 japonskih vojakov se je yčeraj nastanilo v ruskem od delku mesta. Železniška proga med Vafan-kovom in Dašičavo je večinoma nepoškodovana, le nekaj mostov je razdrtih. Ker pa so Rusi odstranili lokomotive, vlečejo va gone z živežem in strelivom kuliji. Štiri topove, katere so pustili Rusi nepokvarjene, so prepeljali Japonci pred Port Artur, da jih uporabijo pri obleganju trdnjave. Japonci so prevzeli upravo, katero vodi neki častnik evropske izobrazbe.
London, 30 julija. Skozi Njučvan je kerakalo več tisoč japonskih čet. Rusi ee morajo umikati s vso hitrostjo ter zapuščajo votove s strelivom in živili. V japonskih rokah je sedaj velik del železnice, katero uporabljajo pri prodiranju. Njučvan bo glavno japonsko torišče. Kitajski in japonBki uradniki se posvetujeio o bodoči upravi. Japonci so se polastili tudi topničarice »Sivuč», ki je stala že t d pi.četka vojske v Njučvanu.
N ) a o v a n , 81. julij«. 5000 Rusom, ki so z^,.uitili Njučvan, ko so se bližali Ja« ponci, so Japonci zaprli pot. Ti Rusi se
utrjujejo pri Hocanu. Pričakovati je, ds jih Japonci uničijo ali pa vjamejo.
Ruike ladje.
Odesa, 30. julija. Sedem ladij prostovoljnega brodovja in štiri druge trgovske ladje so pripravljene, da odplujejo s premogom na daljni vzhod ali pa v baltiško morje. Ladje le še čakajo povelja.
K o d a n j , 31. julija. Danes dopoldne sta pluli tu mimo dve ruski torpedovki in dva velika parnika pod rusko bojno zastavo.
Japonoi prodirajo.
Hajčen, 30. julijs. Včeraj ob 5. uri zjutraj je pričela napadati prva japonska ar> mada rusko južno armado. Boj so pričeli Japonci s streljanjem iz težkih topov. Pod varstvom topov j« korakala japonska pehota ob železnici. Opoldne je nastal majhen odmor, nakar se je boj iznova sopet pričel. — Izid bitke še ni snan.
Dunaj, 31. julija. Tu pričakujejo b'tke pri Ljaojanu v par dneh. Rasi stoje 10 k'lometrov južno in 20 kilometrov vzhodno od Ljaojana. Med prednjimi četami se vrše vedno boji. Vse kaže, da se bo Kuropatkinu posrečilo v pravem časa združiti umikajoče se ruske čete z glavno rusko močjo. Splošna sodba je, da se Janonoem sedaj ne bo več posrečilo obkoliti Rusov.
London, 30. julija. Kuropatkin je postavil dve diviziji vzhodno od L aojana ob cesti iz Ihjčena proti Hanpalinu. Ta cesta se križa z ljaojansko cesto pri Tanhojenu, kjer je glavno taborišče, dočim stoje pomožne čete pri Anojnu Čete, ki so se umaknile iz Hs-hojena se koncentrirajo sedaj pri Hanpalina. Te dve diviziji ščitita tudi levo krilo pri An-šantienu, kjer Be bo tudi Kurooatkin odločno postavil Japoncem po robu. Takušanska ja ponska armada stoji le 18 milj od Hajčena pri Panlinu. Hajčen ni sposoben za večji odpor.
Peterburg, 31 julija. Uradni list poroča iz Ljaojana, da so pri Hajčena včeraj pričakovali resnih dogodkov.
Poročilo generala Saharova.
Peterburg, 30 julija. (Uradno.) Brzojavka generala Saharova na genaralni štab od dne 29. m. m. se glasi: Na reko-gnoBc ranju, ki se je dne 25. m. m. izvršilo na vztočni fronti, se je konštatiralo, da se nahaja zapadno od Sihojana oddelek so vražne prndstraže, močan približno 3 polke pehote s 5 eskadroni in 18 topovi.
Sest kilometrov južno od Tavuana je naletel neki japonski izvestiteljni oddelek, močan pol stotnije, na naš oddelek. Naši so pričeli streljati, nakar bo Japonci zbežali. Na južni fronti so zapazile naše nredstraže pri rekognosciranjih dne 28. in 29. t. m. gibanje znatnih sovražnih oddelkov s trenom, ki so marširali od vztoka proti zapadu. Južno od Simučena je neki sovražni oddelek, ob stoječ iz 1 polka pehote z eno baterijo in 1 polka konjeništva. pričel dne 29 t. m. zjutraj prodirati od Kujuantuna proti Dašičavu. Ta oddelek so pa zadržavale naše čete. Na naši strani je bilo šest mrtvih in ranjenih.
Ruska mobilizacija
Peterburg, 30. juliia. V kratkem prično mobilizirati 3., 4. in 18. vojni kor.
Na morju pred Port Arturjem.
Peterburg, 30 julija. „Pravitelstv. Vestnik" piše, da Japonci nimaj« več morja pred Port Arturjem v oblast". Rusko port-artursko brodovje lahko plove, kadar hoče, iz luke. »Hacuso« in »Jošino« so Japonci izgubili vsled min, katere je položila ruska transportna ladja »Amur«, skrita v meglo, na kraju kamor so Japonci vedno prihajali s svojimi ladjami.
Mnenje listov.
Vojaški kritik »Standarda« očita Japon cem, da jim manjka potrebne drznosti. Pri Dašičavu je bilo najmanje sto tisoč Japoncev proti 30 000 Rusom. Zato se ta kritik kar divi spretnosti, s katero je znal poveljnik ruskih zadnjih straž izvršiti svojo nalogo. Dajstvo je, da so Japonoi trebali pet dni za pot iz Kajpina do D*ši5ava, to je daljava kacih 27 kilometrov. Rečeni kritik sklepa iz te počasnosti, da Japonci niti niso pripravljeni za odločilen napad proti severu, katera akcija se napoveduje toliko časa.
Berolinski »Lokal Anzeiger" pa trdi, da je sedaj vsa japonska vojska v Mandžuriji in da ni v Japonski nič več izvežbanetra vojaštva. Slednjič poročajo francoskemu libtu »Journal« iz Ljaojana : »Rusi so bili dovolj močni, da bi bili mogli dolgo braniti pozicije pri Dašičavu. Zapustili so to pozicijo le zato, kerjetako zahteval s t r a-tegični načrt , določen že dolgo časa! Tako govore neruski kritiki različnih narodnosti. In od teh je menda vendar pričakovati nekoliko več objektivnosti, nego od zagrizenih japonofilov, ko govore o — ruskem Sedanu, ko ni bilo niti enega ipopada še Japoncev z glavno rusko armado.
Premog v Via divoitoku.
London, 30. julija. Iz Cardiva poročajo, da je ruska vlada naročila do 200.000
ton premoga za avgust in september. Bržkone je namenjen ves ta premog v Vladivostok. Dalje trdijo, da je Rusija najela šest parnikov s prostorom za 40.000 ton, ki odplujejo proti Manili, odtod pa proti Vladi-vostoku.
Japonski pogoji.
V	Londonu so baje že poučeni o pogojih, pod katerimi bo Japonska sklepala mir. Dosedaj so listi mnogo poročali o japonski spravljivosti, da bodo Japonci prepustili Mandžurijo Rusiji, ako dobe sami Korejo. V Londonu pa so mnenja, da bo Japonska stavila večje zahteve, ter bo odločno zahtevala, da zgine ruska zastava iz Tihega morja ter se ruske čete umaknejo do Amurja. Japonci se bodo v Mandžuriji polastili le onih prednosti, katere uživajo sedaj Rasi.
Iz bitke pri Dašičava.
Pariz, 30. julija. »Agenca Htvas« ima od 27 t. m. sledeče poročilo iz L aojana : Število krogelj. ki so bile izstreljene v bitki pri Dišičavu dne 24 t. m., je velikansko. Sest baterij v japonskem centrumu je moralo umolkniti. K>tajci zatrjujeio, da so Jaoonci izgubili nad 10 000 mož. (?)
Tokio, 30. julija. (Uradno.) General Oku poroča, da se je zadnjih bojev, kakor pripovedujejo vjeti ruski častniki, udeležil tudi general Kuropatkin. Rtniena «ta bila generala Suhanv in Kudradovič. Rusi so irgubili do 2000 mož, Japonci pa do 1000 mož.
Dunaj, 30. julija. Oku se laža, ako trdi, da se je Kuropatkin udeležaval sadnjih bojev. Iz Kuropatkinovega poročila j« po sneti, da niega in generala Saharova ni bilo v teh bitkah.
Vladivostoška eskadra.
Tokio, 30. julija.3 (Rauteriev urad.) Vladivostoška eskadra i« ob 1. uri popol dne plula skozi ožino Cagaru proti Vladi vostoku.
London, 30. julija. Iz Tokia brzojav-Ijajo: Is Ošinre poročajo, da so videli danes zjutraj rusko vladivostoško brodovje v bližini Idzu. N<to so opazili štiri japonske bojne Udje, ki so zasledovale Ruse v jnžni smeri. Obi brodovja sta bila oddaljena drug od drugega 14 milj. pet drugih japonskih bojnih ladij stoji 14 milj oddaljeno od Ošime. Tri ruske bojne ladje bo sedaj ob vzhodnem vhodu do čugarske morske cžine. Opazili so lih ob 1. uri popoldne, dočim ja ponskih ladij niso opazili. Končno še p^ro čajo: Vladivostoško brodoje ie izginilo. Parnik »Korea« ostane v Jokohami, »Siberia« pa v Kcbi, dokler ne bo promet popolnoma varen. Ta izlet vladivostoškega brodovja je napravil Japoncem škode do 15 milijonov jenov.
Ogrski tlržavni zbor.
V	sobotni seji ogrske zbornice so pričeli podrobno razpravo o proračunu ministrstva za bogočastje in uk. O proračunu je poročal grof Teleki. Naučni minister izjavi, da hoče vlada postopati sporazumno z raznimi cerkvami na Ogrskem. O katoliški avtonomiji minister ne bode svojega stališča preje pojasnil, dokler tega ne store v to poklicani faktorji. Minister bode podpiral tudi umetnost Preosnovati se morajo vseučilišča, zlasti pravoslovni pouk. Predvsem je potrebna pomnožitev pravoslovnih akademij na Ogrskem. Tudi srednješolski učni načrt potrebuje premembe. Meščanske šole bodo preosnovane tako, da bodo razbremenjene gimnazije. Tozadevni načrt, o katerem se bode posvetovala posebna komisija, ima tudi določila o pouku mažarščine na ljudskih šolah. Vsakdo, ki na Ogrskem obiskuje ljudsko šolo, mora biti popolnoma zmožen mažarščine v govoru in pisavi. Skušnja uči, da nemažarski rojaki na Ogrskem, ako so zmožni mažarščine, ne nasprotujejo mažarskim stremljenjem. In ravno zato mažarske narodnosti napadajo nameravani naučni zakonski načrt v ljudskih šolah na Ogrskem. V e r e s z dvomi, da bi novi ljudskošolski zakon povročil, da bi nemažarski otroci se popolnoma naučili v ljudskih šolah mažarščine. Czernoch govori o avtonomiji katoliške cerkve in obžaluje, da novi ljudskošolski zakon celo omejuje avtonomijo.
Proti tr pičen ju vojakov
je izdalo vojno ministrstvo zopet odlok, ki zaukasuje podrejenim poveljnikom, da morajo ravnati z vojaki dobro in taktno. Brezpogojno je prepovedano surovo zmerjanje ia trpinčenje vojakov. Kdor ae ne bode ravnal po tem ukazu, se bode moral zagovarjati in bode strogo kaznovan. L? v izvenrednih slučajih bode kazen olajšana.
Francoska in Vatikan.
Francoski listi trdijo, da hode diploma-tiška zveza med Francosko in Vatikanom gotovo pretrgana.
Franc oski zastopnik pri Vatikanu se je v soboto ob 11. uri dopoldne peljal v Vatikan. Papeževemu državnemu tajniku Merry del Valu je vročil dopii francoske vlade.
Zaslišanje je trajalo kakih 10 minut. Ko sa je povrnil v poslaniško palačo, je ukazal osobju, da odpotuje in satvori pisarne. S tem je diplomatiška zvesa med F/anoosko in Vatikanom pretrgan«. Ni dvoma, da fran« coska vlada apostolski stolici tudi odpove konkordat. Oktobra se bode pokazalo, ali bode zbornica tudi sklenila ločitev cerkve od države. V Vatikanu so zelo mirni. Papež se je izprebajal in je bil prijazen, kakor po navadi. Tajnik francoskega poslaništva pri Vatikanu je odpotoval že v soboto.
Francoski minister za vnanje zadeve, Delcastč, je poslal papeževemu nanoju v Parizu dopis, v katerem mu naznanja, daje njegovo poslaništvo v Pariza brezpomembno, ker so pretrgane diplomatiške zveze med Francosko in Vatikanom.
»Figaro« je mnenja, da bode C >mbes sam imenoval za nezasedene škrfije škofe, ne da bi poprašal v Vatikanu. Nasprotoval ne bode, ako bodo škofje naknadno prosili pri apostolski stolici za potrditev. Vatikan se bode na|brže začel tudi pečati z vprašanjem, komu izročiti v sedanjih razmerah pokroviteljstvo katoličanov v orientu.
Vatikansko glasilo »O iservatore Romano« kratko poroča, da je fransoska vlada pretrgala diplomatiške zveze z Vatikanom.
Combes je pisal dijonsken u škofu, ker je brez vladnega dovoljenja zapustil svojo škofijo in odpotoval v Rim, da mu je francoska vlada ustavila plačo.
Papežev nuncij msgr. Lorenzelli je v soboto zvečer odpotoval a svojim tajnikom ic Pariza v Rim. Radikalni in socialistiški listi čestitajo francoski vladi, ker je pretrgala diplomatiške zveze z Vatikanom. Poživljajo vlado, da naj izvrši popolno ločitev cerkve od države. Proti vladni listi dvomijo, da bi šla vlada v vprašanju ločitve cerkve od države do skrajnosti in očitajo Combu, d. hoče za vsako ceno podaljšati svojo vlado. »Soleil« opozarja na zle posledise razdora s papežem in sa čudi, da se ne skliče ob tako važni priliki zbornica.
Nemška kultura.
Nemški podčastnik Peschel je bil obsojen te dni po vojnem sodišču v Mecu na eno leto ječe in izgubi p'd<»8tniško čast. Ob-dolžen j® bil, da je v 376 slučajih mučil vojake in 3S2krat ravnal z njimi proti predpisom. Sodišče je dognalo, da je v 144 slučajih mučil vojake in v 34 slučajih ravnal ž njimi proti predpisom.
Z Balkana.
Srbski minister za notranje zadeve je razposlal prefektom oklic, v katerem jim naznanja, da agitirajo socialni demokrati proti častnikom. Prefekte minister poživlja na odločen nastop napram socialni demokraciji. Prijeli so že tudi vač socialno-demokraških voditeljev. Socialna demokracija je priredila v Srbiji že več shodov, na katerih nastopa proti srbskim častnikom.
Črnogorska vlada namerava proglasiti mesto Bar za prosto luko. Kakor je izjavil vojni ataše neke države, kateri je nedavno potoval po Mtkedoniji, je stanje v Makedoniji nad Vbe obupno. Prepričan je, da se po žetvi prične splošna ustaja.
Poslanik Zedinjenih držav je zahteval od sultana v avdijenci povračilo za škodo, katero so povzročili Turki amerikanskim misijonarjem v Armeniji in v drugih turških pokrajinah. Vsled sultanovih zagotovil, da bodo Zedmjene države dosegle, bar zahtevajo, je amerikanska vlada sklenila, da ne pošlje svoje vojne mornarice proti Turčiji.
Turško bolgarski dogovor ima zelo zanimive posledice. Pred nekaj dnevi je bila pred nosom bolgarskega diplomatskega agenta v Carigradu obiirna hišna preiskava po bolgarskih zavodih. Natančno so Tarki preiskali zlasti bolgarsko semenišče in bolnico. Turki so iskali prepovedane knjige. — Našli niso ničesar, a vkljub temu zasledujejo mirne Bolgare. Predsednika krajevnega šolskega bolgarskega sveta v Ksanti so Turki surovo odstavili, več bolgarskih članov občinskega sveta zaprli in turški orožniki so pretepli občinskega tajnika. Po zadnjih napadih na železnice so Turki razkačeni in, kjer le morejo, se maščujejo nad Bolgari'. Zlasti strogo postopa turška cenzura proti bolgarskim časopisom.
Iz Makedonije dohajajo vznemirljiva poročila. Turčija zelo hiti z oboroževanjem, prebivalstvo je zato zelo vznemirjeno in obupano. Ker Turčija sluti po žetvi nov vstanek v velikem obsegu, tako hiti z oboroževanjem. Prebivalstvo in voditelji upornih čet pa tudi niso slepi in zato tudi oni ne drže križem Bvojih rok.
Vojaške zahteve čeških radi-kalcev.
Češki radikalni poslanca Choo jo izdal brošuro, v kateri ae bavi 8 češkimi vojaškimi zahtevami. Choc sahteva ustanovitev čisto čeških polkov s češkim poveljnim in polkovnim jezikom. Češki polki bi morali imeti zgolj češke častnike. Choc zahteva češke polke za Češko, M^avsko in Slezijo.
Položaj v Maroku.
V Boboto so zborovali člani diplomacije v Tangeru. Pri zborovanju je bil zastopan
tudi maroški sultan Mohamed el Torrts po posebnem zastopniku in dveh svetovalo h. Predmet posvetovanja ni znan, a sodijo, da je bil na razgovoru sedanii položaj v mestu Tangeru in okolioi. V Tangeru so pomnožene straže in oboroženi <eedeoi krožijo po* noči po meBtmh ulicah. Evropejci, ki stanujejo zunaj mesta, so dobili poiiv, da naj bo prešel j i v mesto.
Upor Hererov.
»Standard« poroča, da je njegov poročevalec govoril z odposlancem Hererov, ki je pczUal zamorce rodu Damara, kateri de lato po rudnikih v Johannesborgu, da naj »e udeleže upora Hererov preti Nemcem. Ha rero je rekel poročevalcu, da imajo Hertri dovoli orožia in se ne boja, da bi jih Nemci pora*i'i. Pri zamorcih rodu Dimara doslej Se ni imel uspeha.
Štajerske novice.
š Otvoritev .Narodnega doma" v Brežicah priredi brežiška čitalnica v nedeljo dne 14 avgusta. Spored: A Pred-poldne ob 11. uri: a Slavnostno blagoslov-Ijenje „Narodnega doma", b promenadni koncert popolne godbe c. in kr. pešpolka 3t. 16. B. Popoldne ob 3. uri: a Sprejem narodnih društev na kolodvoru, b nastop sokolskih društev v prostih vajah. Slavnostni koncert: 1. Skupno petje vseh pevskih društev, 2. nastop posameznih pevskih društev, 3. koncert popolne vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 16. C. Zvečer: a Prosta zabava, b ples v veliki dvorani „Na-rodnega doma". Vstopnice k slavnosti 1 K, k plesu 1 K. Odbor.
š Ob otvoritvi »Narodnega doma* v Brežicah bod« naval gostov jako velik. Kdor ei hoče csigurati prenočišče, naj na vsak način takoj pite odboru brežiške čital nioe, ki bode poskrbel, da se ukrene vse potrebno.
š Ogenj V Poberši je pogorel skedenj goipou« Nendla. zgorel ie neki dela vec, ki prenočeval na skednju.
š Imenovan je za učitelja na meščanski šoli v Celju Avgust A i s t r i c h , ki je bil načelnik zveze nemških učiteljskih društev na Moravskem.
š Velik pož*»r je dne 30. julija po-poludne uničil v Šmartnem pri Slovenjem gradcu 4 velika poslopja. Šmarski in slo-venjegraški požarni brambi se je zahvaljiti, da ni pogorela cela vas. Škode je nad 50.000 kron.
š Nemiko časnikarstvo. Uredništvo „Marburger Zeitung" je prevzel Norbert j a h n , doslej urednik lista „Altdeutsches Tagblatt" na Dunaju.
š Poročil se je dne 30. julija t. 1 na Kr. Vinogradih praktikant c. kr. vseučiliščne knjižnice v Pragi g. Fran H e r i c , doma iz Kokorič pri Ljutomeru, z gdč. Elzo S1 e-z &. k o v o , hčerko namestnijskega svetnika.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. avgusta.
Prihod škofa Strossmsyerja v Zagreb. Iz Zagreba 31. julija. Včeraj zvečer se je povrnil škof Strossmayer iz Slatine v Zagreb odkoder odide že v pondeljek zjutraj v Djakovo. Pretrgati je moral starček svoje bivanje v Slatini radi bolezni, ki ga je iz-nenada napala, ali si je hitro opomogel ter je za svoja leta prav krepak. Koliko simpatij uživa plemeniti domoljub po vsem slovanskem svetu, se je pokazalo ravno pri tej priložnosti, ko so popraševali od vseh strani slovenske zemlje o njegovem zdravju. Razume se, da so bili najbolj potrti Hrvati, ko so izvedeli o bolezni svojega dobrotnika. A vsak rodoljub se je zopet razveselil, ko je izvedel da je bolestnik izven vsake nevarnosti. V Zagrebu so hotele Hrvatice prirediti slovesen sprejem ter se je snoval za to že odbor, toda sporočilo se je, da naj se opuste vse slovesne izjave z ozirom na stanje starčka-škofa. In tako je tudi bilo. Slovenci so priredili na Vidmu in v Brežicah potujočemu Strossmayerju lep pozdrav. Lepo število domoljubnih Slovencev se je zbralo na obeh kolodvorih, pozdravilo visokega potnika ter mu zapelo lepo domorodno pesem. Škofa je ta slovenska ljubeznjivost jako genila ter se je lepo zahvalil. Na zagrebškem kolodvoru se je zbrala precejšnja množica rodoljubnega prebivalstva, ali ne toliko, kakor se je pričakovalo. Ko se je pokazal škof na hodniku kolodvora, ga je pozdravilo občinstvo z burnim „živio", a on je ozdravljal s smehom na licu. Ko mu je bil izročen krasen šopek cvetlic s kratkim pozdravom, ga sprejme njegov sorodnik general Adrovski v kočije ter se med burnimi „živio" klici odpelje v mesto. V časopisih se je izjavila želja, naj bi meščani razobesili
zastave v čast onemu možu, ki je storil za Zagreb toliko, da je zdaj središče znanosti in umetnosti. Toda ta želja se ni izpolnila, le na nekih javnih zgradbah smo opazili zastave. So pač čudni odnošaji pri nas, če sta mogla postati Banffy in celo ban Khuen-Hedervary častna meščana, škof Strossmayer, narodni mecen, pa ne. Ali je potem čudno, da se za narodne stvar tako zaslužnemu domoljubu ne izkaže čast niti na ta način; kakor se je želelo.- Je pač mnogo gnilega pri nas na Hrvaškem, a Zagreb že zdavnaj ni ono, kar bi moral biti — srce celega Hrvatstva.
Se enkrat zadeva Potočnjak -Korač. O tej stvari smo v »Slovencu* že <b*un> poročali. Znano je, da je bil Potcč-niak v Zigrebu pri prvi obravnavi oprofcčen. Korač pa obsojen na 14 dni zapora. Kaša c jsko sodišče je pa sedai odredilo za Potočnjaka novo razpravo, Vitomira K o r a č a pa jo obno dilo na deset mesecev težke ječe.
Pododbor „Sloven kršč socialne
zveze sa Koroško ima dne 4 avg. v Celovcu svojo sejo.
— Na Breiniei bodo » sred , dne 8. avgusta, < Dhajali letošnji srebrnomašn<ki svojo i^tindvajsfctletnioo. Duhovnikov, ki s > leta 1879. dovršili bcgoslovske rauie v hubljaiiSAem semenišfu tivi ie 13, ti so: A ž m a n Simon, Župnik na Studencu ; Bobek Alojzij, župnik v Godoviču ; Dr. Dolnnec Jožef, pr fieor bogo slovja v Ljubljani; Koblar Anton, dekan v Kranju ; Malenšek Martin, župnik pri sv. Petru v Ljubliam; Potočnik Tomaž, župnik na Breznici; R e a e n Jožef, župnik na U mu ; S a m i d e Jožef, vpok. župnik na Riki (Rieg.); Sakser Janez, župnik pri Sv. Jakobu pri Savi; T r č e k Mihael, dekan v Smariji; Zalokar Jožel, župnik v Bridgeville v Ameriki; Zoreč Frančišek, župni upravitelj v Novi Osslici; Zu-o a n e c Jernej, župnik v Motniku. — Umrlo ]ih je pa pet, in sicer: Belec Janez, kot župnik pri Sv. Duhu; B e r -č i č Peter, kot vpokojeni župni upravi, telj v Starem L^gu; Gregori Frančišek, kot župni upravitelj v Zitičini; M e r č u n Rok, kot mestni katehet v Ljubljani; V a k s e 1 j J a n * z , kot župni upravitelj v Laskovici. — Živeči srebrno-mašniki Be snidejo vsi na Breznici, razun č. g. Zalokarja, ki ni mogel dobiti namestnika za »vojo župnijo, da bi šel v Evropo.
—	Kranjska gasilna druStva zborujejo, kakor srno lo poročali, v nedeljo, 14 t. m. v Postojni začetek ob 11. uri. Na dnevnem redu so: Načelnikov pozdrav; poročilo o delovanju in blagajnici; posebni predlogi Ob 2 uri popoludne obisek jame. Južna železnica je dovolila poseben vlak, ki pojde iz Ljubljane zjutraj ob 7. uri 20 minut, iz Brezovice ob 7-31, iz Preserja ob 7 48, iz Borovnice ob 7 56, iz Logatca ob 8'86, iz Planine ob 853, z Rnkeka ob 9*4 in pride v Postojno ob 9. ur 23 minut. Iz Postojne se povrne vlak zve-čt-r ob 7. um 24 minut in pride v Ljubljano rb 9 uri 20 minut. Vožnji tje in nazaj za lil. razred 2 K 70 b, za II razred 4 K 10 h. Naročila sprejema do 8. avgusta g. tajnik F r. T r o š t na Igu.
—	301etnica gasilnega društva Vič Glince se je včera| jako slovesno pra zrio»ala. Navzoča so bila gisilna društva SiSka, černuče, B-emvicu, Vič. Liubliat<» in Kranj približno s 150 možmi. Oo pol 12 uri odkorakala so zbrana gasilna društva k sveti maši. Mimogrede si je mo&tvo ogledalo gasilni dom. Pred cerk»i|0 so trasilci rt - b 1 i načelnika zveze kranjskih gasil ev g. Do-b e r I e t a , blagajnika g. A h č i n a , načelnika 1 ubl anskega gasilnega društva go spoda Strici j a ter društvenega zdravnika g. Finca. Po pridigi, v kateri je iro vornik z ganljivimi besedami vspodbujal ga s lce k nadalnjem delovanju, je bila sv. m^sa, nakar se je sprevod zopet pomikal proti Glinoam. Pri kapel ci na glavni cesti priča koval je sprevod g. žup»n J a v o r n i k , ki je pozdravil g. Doberleta, povdarjajoč njegove zasluge ia zasluge gasilnih društev. Zahvalivši se g. županu za prijazen sprejem, pozdravi g. Doberleta in vsa društva gdč. Antonija Knez z jako laskavimi besedami, povdarjajoč. da je go spod Doberlet takorekoč pravi oče kranjskih gasilcev. Podarivši mu šopek cvetlic mu ie želela še mnoga in mnoga leta. Načelnik viškega društva je podaril imenom viških gasilcev svojemu članu Jerneju Svet-linu diplomo za 30letno delovanje, nakar so gasilci pred zgoraj imenovanimi gospodi defilirali. Poveljništvo je pri tem imel pod-načelnik ljubljanskega gasilnega društva g. Jos. T u r k. Po končanem defiliranju so med zvoki ljubljanske društvene godbe gasilci odkorakali k Travnu, k er je napil g. Turk g. Dober letu, naštevajoč njegove
zasluge. Član Pogačar je popisoval de-ovanje tega društva tekom 30 let, povdarjajoč, da še nikoli ni bilo tako dobro raz-nerje med občino in gasilnim društvom, takor zdaj. Želel je, naj bi še dalje ostalo. ! društvo je imelo pred nekaj leti 2000 kron dolga, a vsled delovanja načelnika, se je ta dolg skrčil že na 800 kron. Tudi bolniška blagajna, ki se je ustanovila pred enim etom ima že 700 kron. Spominjajoč se še umrlih članov, napije svojemu načelniku. G. Doberlet povdarja, da je že iz tega vidno dobro razmerje med občino in društvom, ker je g. župan društvo tako laskavo pozdravil. Wapil je g. Doberlet slednjič še g. Svetlinu, ki se že 30 let žrtvuje za bližnjega, želeč mu še mnogo let. Ko odkoraka ljubljansko društvo, pozdravi še g. Turk g. Doberleta, g. Ahčin pa napije zbranim društvom. Popoludne je bila prijetna ljudska veselica z raznimi zabavami. Zvečer se je užigal umetalni ogenj. Ljubljanska društvena godba se je odlikovala z dovršenim prednašanjem. Vrlemu gasilnemu društvu jubilantu želimo, da bi tudi še nadalje tako požrtvovalno in izvrstno delovalo svoji občini „na pomoč".
—	Slov-hrv abiturljentski sestanek dne 6. avg. se zaradi nepričakovanih ovir ne bode vršil.
—	Kruh draže. Iz Gorice pišejo: zadruga pekov v Gorici je sklenila v seji 27. t. m. podražiti kruh, in sicer s 1. avgustom tako-le: Vseh vrst kruh se podraži za 4 vin. pri kilogramu. Finejši izdelki, žemljice, kornoti itd. od 10 na 12 vsaki 4 komadi. Moka se je podražila za okolu 8 kron pri kvintalu.
—	Cena mesa. „Gorica" piše: Zadnji čas padla je cena goveji živini za najmanj 20%. Mesarji zvišajo navadno ceno mesu, koj ko cena goveje živine poskoči le za par kron. Zdaj pa ko je cena goveji živini padla skoro za jedno petino, se ti ljudje za to prav nič ne zmenijo.
—	Hrvaško gledališče z Zagrebu je pričelo danes s svojimi predstavami. Član hrvaškega gledališča je sedaj tudi gdč. K. R ii c k o v a.
—	Med brivskimi pomočniki je v Zagrebu nastalo gibanje za boljšo plačo. Izročili bodo mojstrom memorandum. Pripravljeni so tudi na stavko.
—	Plinovo razsvetljavo so dobili na Opčinah pri Trstu.
—	Žtvo srebro v brizgalni. Iz Logatca nam poročajo: V gorenjelogaški briz-galni, s katero so gasili 17. julija zadnji požar v Dolenjem Logatcu, so pri snaženju iste našli pol kozarca živega srebra Ni še pojasnjeno, odkod je prišel: Najbrže ga je voda prinesla po vodovodu, iz katerega so zajemali vodo.
—	Nesreče. Skvarči V. iz Št. Jišta pri Polhovem gradcu je konj izbil d »a zoba in mu prebil čel ust. — Alojzija Jenka v Dolenji vasi pri SkofjiLoki je zagrabila slamo-reznica in mu poškodovala roke.
—	Krvava stava. Janez Kt šir in Janez Smuk v Podpeči sta stavila, kdo bo drug druzega vrgel. Košir je vrgel Smuka. Smuk ga je pa zato nabil z srčkom po glavi ter mu priz«dal nevarna rane.
—	Jugoslovanska umetniška raz stava OjDor za priredbo te razstave razpisuje tri nagrade za kolajno, ki bo podarjena udeležnikom.
Ljubljanske novice.
Prestavljen je inšpektor tukajšnje tobačne tovarne g. Topolanski v Iglavo.
Razstava. Včeraj ob 8. uri zjutrai se je riztuvii cerkvenih oblačil slovesno odprta. Zinimanje, zlasti zaradi ročnih del, je l&ko veliko, dvorana je bila ves din napolnjena. Razstava ostane odprta do t rlin z.e^er.
Dež. predsednik baron Hein se je včeraj zjutraj vrnil v Ljublano.
Umrla je včeraj popoldne gospa Ana Škerjanec, soproga gostilničarja in občinskega svetnika. N. v m. p !
Albert Kordesch zoper pod ključem. V Pasavi so aretirali Alberta Kordescha, po poklicu ^časnikarja", doma iz Ljubljane. Kordesch je na vse mogoče načine goljufal ljudi.
Bitka v ljubljanski okolici. Fantje iz Mjsi so sli v souuto zvečer z godbo v Sle faojo vas. O ldi so jih spre;eli fantje s kolmi in noimi. Dva hnta sta amrtnonevarno poškodovana, in se« Franc Kjprmc, ki ima na glavi pet ran in Matevž Kolteneger, ki ima šest ran. Trije fantje imajo lahke poškodb*.
Napad. Zakotnikovega delavca Antona Lončarja so včeraj na Dunajski cesti napadli trije možje in mu zadali tri nevarne rane na glavi in životu.
Strojevodjo ranil. V soboto ponoči je pri brzovlaku neki potnik vrgel skozi okno steklenico, ki je zadela strojevodjo tovornega vlaka Strojevodja je na glavi poškodovan. Dotičnega potovalca niso dobili, dasi so po dohodu brzovlaka na tukajšnji postaji med potniki preiskavah.
Gorenjski vlak je imel danes opoludne pol ure zamude zaradi velikega števila poto-
valcev. Brzovlak ga ni čakal. Potniki proti Dunaju morajo tu čakati.
Vojaški vlak pešpolka štev. 47. iz Celja se je danes peljal iz Ljubljane, kjer se je ustavil nekoliko časa.
Iz Amerike je došlo včeraj 147 oseb.
Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer na vrtu g. Mraka pri .Levu" društven koncert. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
Ozdravel je sekcijski sluga dež. bolnice g. Benedikt K o m a n.
Trije mladi prlsiljenci so ušli danes iz prisilne delavnice proti Vrhniki.
Umrli 80: Milan Sta jer, strojevodjev sin, 2'/, meseca. — V bolnišnici: Fran Demšar, kajžar. Fran Razložnik, posestnikova žena. Ivan Zalar, šolar. Fran Andolšek, oosestnik. Peter Jensterle, kajžar. Ignacij Pusto* vrb, prosiak.
Vso sobno opravo razbil je v Trnovem neki mož, ker mu je vinjena žena vrgla stol na glavo.
Pri zgradbi hotela „Union" je padel pri-siljencu Ivanu Ercegoviču tram na prsa ter ga težko poškodoval.
Nepoboljšljiva vlačugarica je E nilija Hočevar, doma iz Trsta. V sooeto so jo zopet zasačili pri vlačugarsttu v neki gostilni na Z bj>ku —Istotaka, kakor H ičevar, je Ana-Uja Tome, doma iz Trbovel| katero je stražnik odpeljal iz gostilne v luknjo. Ko sta bile na magistratu zas'išani, ste začeli obe-dve preklinjat Boga. Kaznovane bodete tudi radi motenja vere.
fakfonska In brzojavna poročila.
Japonsko-ruska vojska.
London, 1. avgusta. Japonci so z napadom na Port Artur resno pričeli. Predno so pričeli z napadom, so poslali Stdsslu poziv, naj kapitulira. Stossel je odklonil.
London, 1. avgusta. Kitajske vesti, da so Japonci že zavzeli skoro vse pozicije pri Port Arturju, so tu jako skeptično vsprejeli. Res pa je, da boj za trdnjavo najhujše divja. Izgube na obeh straneh so velike Toča jekla je tolika, da tolike še ne pomni zgodovina vojskovanja; 400 topov strelja v trdnjavo.
Vladivostok, 1. avgusta. Ruiko brodovje se je srečno brez kake izgube a'i poškodbe vrmlo sem.
Njučvan, 1. avgusta. (Kor. urad.) V smeri od Hajčena so sliši močno streljanje.
London, 1. avgusta. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Njučvana, da so Japonci rusko križarico „Sivul" uničili.
London, 1. avg. (Kor. urad). Reuterjev urad poroča iz Tokia: V bitki pri Dašičavu so imeli Japonci 12 častnikov in 136 mož mrtvih, 40 častnikov 848 mož ranjenih.
Tokio, 1. avgusta. (Kor. urad.) Zakasnelo Togovo poročilo pravi, da je bil dne 24. julija boj med torpedovkami in drugimi manjšimi ladjami. Izid radi megle ni znan.
Pariz, 1 avgusta. (Kor. urad.) »Ejho de Pariš« potrjuje, da en ruski armadni kor odide v Vladivostok, da pomnoži ondotno garnizijo.
Tokio, 1. avgusta. (Kor. urad.) Poročevalec lista »Aiagir pravi, da sta dva velika ruska parnika, vsak po 6000 ton, z mnogimi civilnimi osebami zapustila Port Artur 24 julija. Spremljali so ju razdiralci torped. Japonski torpedni rušilci so ju opazili. Rusi so izobesili belo zastavo. Japonci so parnika prepeljali v svojo luto.
Ruski minister za notranje zadeve — umorjen.
Peterburg. 1. avgusta. Včeraj je bil pogreb ministra Plehveja. Rad je bil uzoren. Prisostvoval je tudi car in carica.
Peterburg, 1. avgusta. Za nekaj dni pred umorom je Plehve dobil naznanilo, da bo umorjen. Poslal je svojo družino na deželo, ker je mislil, da se bo napad izvršil na njegovo stanovanje. V bombi je bil na-mešan merinit, ki strašno učinkuje. Bomba ni bila težja kakor pol kilograma in podobna konservni škatljioi. Učinek je bil desetkrat bujši, nego dinamit. Morilec je menda južni Rus. Ves trud policije, da bi kaj povedal, je zaman. Morilec izjavlja, da je z umorom izvršil namen svojega življenja.
Dunaj, 1 avgmta. Tu so pričeli stavkati vozniki. V stavkarskem odboru je 100 voznikov. Na Dunaju je 90 glavnih voznikov in 1350 malih voznikov s 4000 pre-vošfieki.
Dunaj, 1. avgusta. Ruirunska vlada je prepovedala izvažati koruzo- Radi tega so cene ii*il ra borzi jako poskočile. 0»es je poskrč I ?a 15
Razne stvari.
Majnovejie od rasnih strani.
Stavka pekovskih pomočnikov je v Madridu in v okolici. — V Č i k a g i stavkajo delavci 25 mizarskih tovarn. — Šest vajencev je zgorel o. V Platenovu je v tovarni grofa Broela-Plader zgorelo pri umivanju nekega kotla 6 vajencev, ker je kurjač pozabil zapreti neko cev sosednega kotla. — Mesarska stavka v Ameriki. V Čikagi so izbruhnili veliki nemiri. Vsak dan napadajo nestavkujoče. Železniško progo razstreljujejo z dinamitom. Stavkarski odbor se zelo trudi, da bi pričeli stavkati železničarji in 70.000 delavcev v premogokopih. — Kongre« čeških društev i z inozemstva »e je pričel v Progi. — Stavka v B o r y 11 a v u. 2800 delav cev |e izjavilo, da zopet prične z delom. Ostali se posvetujejo danes. — Nagloma umrl je predsednik gračke notarske zbor niče, dr. Frane Prechlmacher. — Velik požar. V msgurski okolici gori pet vasi in bližnji gczdi.
Metebrologldtoo poročilo.
Tiflna nad morjem 3C6-2 n, »rednji iiaCni tlak 736-0 it.
Cu op>-	SU.J.	Teapi
	biro-	r»«ure
MTUjl		po
	v	Oeuot).
Vetr.rt.
Neb«
Is*
S
T!3
b0| b. z\tt. /S9 0 | 19 0 si jvzh. | jasno
„ 7. ijotr. 741 0 14 7" ol 2. pcpol.: 738-4 | 29'1
brezvetr. si. jug.
00
, j 9. zveč. | 738 9_21-5 j si. szah. j del, obl.
1 j 7. zjutr. | 739-7 j 16'8T"ši7švzh., I jasno- 0 0
j 2. popol.l ^8 0 | 30-5 S si. jjzah del. obl. Srednja temperatura sobote 19-3*, norm. 19'8P. Srednm temperatur« nedelje 21 '8°. norinale 19 1°.
1292 2_1
Doktor
Franc Zupane
ordinira zopet redno od 2—3. ure popoldne.
Šelenburgove ulice 3
1. nadstropje.
Službo gospodinje
pri kakem gospodu duhovniku v mestu ali v kakem župnišču na deželi, kjer ni večjega gospodarstva, želi nastopiti gospodična srednje starosti, izobražena ter vešča v vseh strokah gospodinjstva. — Naslov pove upravništvo ^Slovenca". 1290 6—1
Mlad mož,
oženjen, 25 let star, zmožen slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika, želi sprejeti kako boljšo službo takoj. — Ponudbe pod šifro F. K-, poste restante, glavna pošta, Ljubljana.	1291 3-1
si^fKii^i^ms^}
iHiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiH
|| Grenčica II
II „Florian" ||
|| in liker ||
i) „Florian" ||
|| najboljša kapljica || ] f za želodec. m8 9 11
.............................................................................................
Tuinim src-jnn naznanjam, dt je moja preljubljena, nepozabra soproga, gospa
* v
Ana Skerjanec roj. Debeljak
previden® u hv. zakramenti z\ u n rajoča po	mučni bolezni danes,
v nedaljo, 31. julija ob 21/4. uri popold ie v 46. letu s/oje dobe mirno v Gospodu zaspala
Zemelj-iki ostanki dr«cro p kMnica se preneso v torek, dne 2 avgusta ob 51/2 uri popoldne iz hiše žatost<, v Kopitarjevih ulicah h. št 6 ud p iko.hih*« k hv Krištofu
Svete rmše zaJusnioe so bodo bralo v f trni cerkvi pri sv. Pitru. Drago rajnko priporočam v molitev in blag spom n.
V Ljubljani, due l. avgusta 1904
1293
Ivan Skerjanec,
ne prog.
Anton Smerke
pekovski mojster
Josipina Smcrkc roj. Lavrič
poročena.
Ljubljana — Lož, 1. avgusta 1904.
12P8 1-1
Parc^''. '"-i
f ^BtfhalA.. / a v*-■■
Izvirni Singerjevi šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izdelavi.
Izvirni Singerjevi	šivalni	stroji	olZ^abo.potrebni za<5oma<,°lD
Izvirni Singerjevi	šivalni	stroji	"hraS^ razšir'eni v tvorDiskih
Izvirni Singerjevi	šivalni stroji ™pe\Zst0Sliivi v del0zm0ŽD09ti iD
Izvirni Singerjevi	šivalni	stroji	pri modernem
Brezplačni učni tečaji za vsa domača šivalna dela in moderno umetno vezenje. Zaloga svile za veztnje v najrazličnejših barvah. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. akc. družba za šivalne stroje.
LJubljana, Sv. Petra cesta št. 4. •♦•I----*
Pariz 1900
,Grand prix4
Najvišje odlikov.
352 2U—11
Naivpria ^nlnrr^i naiboIiša in najcenejša tvrdka za najVCLja ^aiuga, naročevanje ozir. nakupovanje *
Copieev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in mizarje.
LakOV, pristnih angleških, za vo zove.
Emajlne prevlake, pristne, v
posodicah po '/,, '/« l/i in 1 kg.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino tipežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, Štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva.	288 50—47
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Schonfeida.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
zajamčeno trpežnega.
Gipsa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ======= v LJubljani.	—

Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn
11 Že skozi 19 let
. boleham na želodcu. Po	|
L ~ - poskušnjah z različnimi	|
zdravili sem začel leta	1
18*6. rabiti Vašo	|
tinkturo j za želodec, |
ki mi je vedno prav	=
dobro služila kot učin-	=
kujoče zdravilo, pa ne	S
le meni, ampak tudi	E
E raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	E
| daril. Zato jo najtopleje priporočani vsakomur,	E
= ki trpi na želodčni bolezni.	790 50—11	1
|	Friderik Repolusk,	|
E župnik v Št. Vidu ndd Valdekom, p. Mtsslino, = 16. dee. 1803.	»
|	Resnici čast!	|
1	Vaše ,,Železnato vino" se mi je pri	1
E	mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	E
=	kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	=
|	posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	§
|	krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	E
=	rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	§
=	morem Vaše res izborno železnato vino iz	§
I	lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	§
§	slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	=
1	Anton Žnidaršič,	|
E župnik pri Beli cerkvi, p. Št. Jernej, Dolenjsko E ::	1. marca 1904.	I-
| Naročila vsprejema proti oovzetju ln točno Izvršuje i | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana |
= lekarna „PrI angelu", Dunajska cesta, dvorni § založnik Njihove Svetosti papeža.	=
Tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliliiiiillllllllllllllllllfi
V St. Lovrencu ob Temenici
se bode
dne 5. avgusta (v petek) ob 8. uri zjutraj potoni zmanjševalne dražbe oddajalo popravljanje nadarbinskega in cerkvenega poslopja. Sprejemalci polože 100/0 vadija.
J. Žagar,
1270 3-3
■/.up. uprav.
li»9 1 — 1
D= Julij Schuster
se je povrnil
= s potovanja. =
Izurjene
prodajalke
In
komij -m
le moči prve vrst« se sprejmo s primerno dobro plačo s 1. septembrom — Pied iost imajo oni koi f kc.|«ne utrot., ki si vešči Blovenskega in nemškega lezika.
Ponudbe % zahtVu plače te" prepisi spričeval,, ako le možno tudi s s<ikn, nai se vpošljejo na	i27i 3-3
Oroslava Bernarfovič,
Angleško skladišče oblek v Ljubljani,
Osebna predstava se želi.
I s*r Pijte
Klauerjev
Jriglav"!
najzdravejši vseh likerjev. \
644 160-B4 C

IHT Vaknp ta prodaja ~SM§
viakovrstnih Jrifcvulh papirjev, ar*6k, denarjev itd. Savarovanja m *gub« pn trebanjlb, pri izžrebxnja najmanj-gaga dobitka. — fro»eae m vaaka Irebanj«. KalaiAtD> i a v r I U • v naroAtl na borzi.
Menjarična delniška družba
„M E K C V B"
I., foltoilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
ta	eredaiki Br. I|>as!| ZHalib
Pojasnila	t vseh goapodarikth in finančnih
■tvareh, potem o kurmih vrednostih vseh ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl »a dosego kolikor |a aaogofift viiocega abreitoranja pri popolni varnosti naloženih
fflavnlo.	134 359
Viak .Katoliflka Tiikaran* v Liabha.i.