(jp&on

NO. 18
»3 ta ipb ; ra^
AM6RSCAN IN SPIRIT JPORCEGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth. Joliet, San Francisco, MORNING NCWSPAPGB
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis Florida, Phoenix, Ey, Pueblo, EockSpringB
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY, 6, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
CARTER LE POSEGEL V PREMOGOVNA POGAJANJA
Novi grobovi
I-
Jože Jakoš	leta 1969, oče Roberta Kinga in
Na posledicah srčne kapi je Charlesa P:ke, 6-krat stari oče, pretekli četrtek nenadoma umrl brat Franka, Mary Bradač, r	na svojem domu	Jože Jakoš,	Anne Luksic in	pok. Josepha.
1 redsednik ZDA	ip kljub pritisku odklanjal poseg V po-	star 63 let, rojen v	Št. Rupertu	Bil je član ABZ	št. 132, Kluba
ga Janja med	lastniki premogovnikov in štrajkujo-	na Dolenjskem. V	Ameriko je	slovenskih upokojencev .za
timi premoga rji za novo delovno pogodbo, ki bi naj	prišel leta 1950. Bil	je mož Ka-	Holmes Avenue	okrožje, del-
končala Štrnjk in odstranila nevarnost pomanjka- tiče, rojene Prax, sin pok. Loj- ničar SDD na Recher A ve. in
n ja premoga, ko zaloge počasi pohajajo. Zadnji petek se je nenadno premislil in začel posredovati.
Washington, d.c. — Pred-i"
sodnik Jimmy Carter je vse do preteklega petka trdil, da poln-^aj ear a d štrajka' v premogovni kih rjavega premoga ni tako kočljiv, da bi moral on podvzeti izredne korake in skušal štrajk končati. Ko je pretekli, petek izglodalo, da utegnejo biti pogaja -Ria ponovno prekinjena, se j*3 Carter le odločil za posredova-We. Pozval je vodnika Unije prernogarjev Arnolda Millerja, lla3 odloži sejo glavnega odbora Uruje, sklicano za v petek dopoldne ob deseth, za en dan, da bo mogoče pogajanja nadaljevati in zaključiti. Miller bi moral na seli poročati o položaju pogajanj.
*-er vprašanja plač in robnih koristi še niso rešena, je obstojala nevarnost, da bi vodniki U-mje odklonili dogovore o osta-lih vrašanjih, zlasti o kaznih 7a divje štrajke”, na katere je U-nija pristala s skrajnim odporom.
NATO vedno ranljivejši
Vrhovni poveljnik NATO oboroženih sil. gen. A. Haig pozval h krepitvi teh, ko raste moč Varšavske zveze.
FRANKFURT. ZRN. — Ame- in od 7-9 /večer, riški gen. A. Haig, vrhovni po- j
zeta in pok. Jožefe, brat č. g. cesto delaven pri cerkvi Marije Antona, Milke Krapež, Pepce, Vnebovzete. Pogreb je iz želeto-Rezke, č.s. Cilke (Argentina), vega pogrebnega zavoda na E-Mici Strupeh	(Argentina), jgg st. danes, v ponedeljek, ob
Stanka, pokojnega Marka in g ^ v cerkev Marije Vnebov-pokojnega Lojzeta. Pokojnik je zete 0b o . nat0 na pokopališče bil član Društva št. 226 KSKJ, yern^
Slovenske pristave in društva,	Mary Hrovat
Tabor SRB. Pogreb bo v soboto! pretekli etek |e umria v St. 11. februarja iz Jakubs pogreb- Vincent Charitv bolnišnici nega zavoda na E 185 cesti. Ure Marv Hrovat roj. Huncsar, žena kropljenja v četrtek od 7-9 zve-	mati Edwarda Franka
m Ralpha Lewisa. enkrat stara mati, sestra pok. Ann Marcinko, Mary Izanec	■	| ]j;ejen Turk in Georgea Hunc-
čer in v petek od 2-4 popoldne
veljnik oDoroženih sil NATO, je j V Slovenskem domu za osta- sar p0greb bo jutri, v torek, ob
Arnold Miller, kateremu je predsednikov poziv izročil de-■tavski tajnik Ray Marshall, jo pristal na odložitev seje vod ^Va Unije do jutri, 7. februarja. iako sta oUe pogajajoči se stra- por proti ni dobili dodatni čas za dosego vzhoda v
pozval vse članice k povečanju rele je preteklo soboto umrla 91, Q j- iz gj,,an gro;: pogrebnega finančnih sredstev za oborožene let stara Mary Izanec, roj. Lau- zavoda na -,215 Fleet Avenue sile, ker je te treba okrepiti, ko ric, vdova po leta 1963 umrlem vodstvom Fortuna pogreb-neprestano raste vojaška mo" možu Louisu, mati Louisa, 2- ^ a zavoda v cerkev sv. Lov-držav Varšavske zveze. Predsed- krat stara in 3-krat prastara renca 0b in. nato pa na poko-nik ZDA Carter je tekom svoje- mati, sestra pok. Johna in pok. -oaiiS£e Vseh svetnikov v Ncrth-ga obiska v Evropi v začetku Frances Novak. Pokojna je bila fjeidu Ohio. leta objavil, da bodo ZDA pove- članica KSKJ št. 169, Mir št. čale svoje vojaške sile v okviru 143, SŽZ št. 10' in Oltarnega NATO v Evropi in pozval tudi društva pri Mariji Vnebovzeti, druge članice, naj store isto. ikjer je bila več let predsednica.
Sovjetska zveza in z njo pc- Pogreb bo jutri, v torek, iz .Gr-vezane države so povečale šte- dinovega pogrebnega zavoda na vilo moštva, še bolj pa število Lake Shore Blvd. ob 8.15 letal, oklopnih vozil, topništva Lev Marije Vnebovzete
Frances Steph
Umrla je 64 let stara Frances Steph, roj. Gustinčič, vdova po pok. Franku, teta Shirley An-dryszak, sestra pok. Pauline Hertenstein in pok. Stanieyja v cer- Qruden Pogreb je danes ob ob 9., g gg iz Zakrajškovega pogreb-
in raket ter to neprestano dalje nato na pokopališče Vernih duš. nega zavoda v cerkev sv. Fran-
°porazuma tudi še o preostalih vprašanjih. Gre predvsem za place m za robne koristi, kot so Pokojnine in zavarovanje za bo-czen. PH pogajanjih posreduje zvezna vlada po svojem glav-
povečujejo. Vodstvo NATO se zaveda težavnega položaja in vidi edino možnost za uspešen od-možnemu napadu z povečanju in moder-
nizaciji lastnih sil, če se noče izpostaviti nevarnosti poraza ali nujni uporabi jedrskega orožja.
V glavnem stanu NATO opozarjajo na dejstvo, da so oborožene sile Varšavske zveze v zad-nem zastopniku za delavske od- ajih letih porastle veliko preko •Ho.-.e Horvitzu.	(potrebe obrambe, kar bi naj ka-
nija vztraja pri zahtevi po zai0j da hočejo biti pripravljene ) esiem povišanju plač, da bi ta- tudi na Izpolnitev morebitnega K° b}|a nova kolektivna pogod- ukaza zh pohod proti Zahodu. 03 Pnvlačnejša premogarjem, ki Posebno značilna je v tem po-v® ne odrekajo radi pravici do giedu izpopolnitev letalstva. To ^ rajka, v kateri vidijo edino je bjjo ge pred nekaj leti v glav-sredstvo za upoštevanje svojih nem pripravljeno na obrambo, PHtožb pri delu in v rudnikih, 'sedaj pa ima vrsto novih letal 1 niso urejene s splošno delov-j jn helikopterjev, ki so sposobna no pogodbo. Lastniki premogovnikov se borim nmn ‘‘cliv- gfcem in središčem sil in sred-1
NATO.
Na mrtvaški oder bo položena danes popoldne ob dVeh.
Vincenc Povirk Preteklo soboto je v Euclid General bolnišnici umrl 81 let stari Vincenc Povirk, rojen v vasi Sv. Križ pri Moravčah v Sloveniji, kjer je bil cerkveni geej ključar in organist. V ZDA je prišel po drugi svetovni vojni.
Bil je mož Amalie, roj. Kumer, oče pok. Josepha, Mrs. Valentine (Marie) Ribic, pok. Martina, Mrs. Frančiške Merela,
Mrs. Anton (Amelie) Gregorc,
Mrs. Lawrence (Ivanke) Roz-
■ na pokopa-
čiška ob 10.. uš'
lišče Vernih duš.
Catharine M. Eržen Verjetno zadeta od srčne kapi na'svoje domu na 19101 Pasnow Avenue je bila 72 let stara Catherine M. Eržen, roj. Weisen-mrtva, ko so jo pripeljali v Euclid General bolnišnico. Pokojna je bila vdova po leta 1975 umrlem možu Johnu, sestra Franka Weisenseel, pok. Clare Katzengberger, Luisa in Georgea. Rojena je bila v Clevelandu in bila do upokojitve leta 1945 zaposlena skozi 22 let
man, Mrs. Victor (Antonie) La- kQt strojna šivilja pri Premier movec, Mrs. Roman (Vide) Electric Co p0greb bo iz žeie-Svajger, Mrs. Dušan (Stalislave) tovega pogrebnega zavoda na E. Žitnik, pok. Barbare, pok. Šte- ^ sk v sredo ob 9.15, v cerkev j
KRŠČANSKI DEMOKRATI V ITALIJI TEHTAJO NOV
ODNOS DO KOMUNISTOV
Vodstvo krščanskih demokratov razpravlja o novih po-/rnjilc za podporo komunistične stranke novi demo-kr scan s k! vlad*.
RIM, It. — Predsednik vlade vs
I
Andreotti je pretekli mesec od- n	■	« , i*
stopil, ko so mu opozicionalne . Dr^ZpOSSlIlOŠI IflClf stranke sporočile, da bodo gla-1 sevale proti njegovi vladi v parlamentu, namesto da bi se glasovanja vzdržale, kot so to delale skozi 17 ,mesecev te vlade.
Vodstvo krščanskih demokratov je ob začetku krize dovolilo Andreottiju, da išče novo, če treba, tudi nekaj ožje sodelovanje s komunisti za pridobitev njihove podpore novi vladi.
Ko so bila pogajanja v teku in so komunisti jasno povedali, da ne bodo sprejeli starega načina podpore vladi krščanskih demokratov, je izjava ZDA zavezniški m državarp. v Evropi, ki odklanja sprejem komunističnih strank v vlade, in svetuje zmanjšanje vpliva komunistov v teh državah, dala italijanskim krščanskim demokratom povečano samozavest. V svojih pogajanjih -s komunisti so zavzeli odločnejše in trše stališče. To je otežilo delo Andreottija, ki je prišel do zaključka, da brez novih ugodnosti komunistične podpore za svojo novo vlado ne bo dobil.
Andreotti je strankinemu vodstvu obrazložil položaj in prosil za nova polnomočja.
Strankino vodstvo ni bilo edino in jc začelo razpravo o tem, ka-
v januarju malo nižja
Brezposelnost se je v preteklem mesecu znižala na 6.3%. ko je bilo na novo zaposlenih 255,000 oseb.
WASHINGTON, D.C. — V preteklem mesecu je brezposelnost popustila za eno desetino odstotka, od 6.4 na 6.3. ko je bilo nanovo zaposlenih 255,000 ljudi. Delavsko tajništvo je pri objavi novih podatkov opozorilo posebej na dejstvo, da so novi podatki pokazali, da je bilo popuščanje brezposelnosti preteklo jesen resnično, ko so nekater1 dvomili v stvarnost decembrske številke. Od lanskega januarja se je brezposelnost zmanjšala za 1.1 G in je bila najnižja od oktobra 1974.
Podatki povedo, da je večino novih delovnih mest zasedlo belo delavstvo, med tem ko se položaj med črnimi ni izboljšal, ampak celo za malenkost po-Jslabšal.
Med odraslimi moškimi je bilo v letošnjem januarju 4.77<.-brezposelnih, med onimi izpod 20 let pa je bilo teh 16'7 . Me J črnimi izpod 20 let starosti je ko daleč naj stranka gre v iška- bilo brez posla v januarju 38.7'7 nju podpore komunistične par- napram 38'7 v decembru, med Lije novi rnanjšinjski vladi. Pre- belimi izpod 20 let starosti pa je ko konca tedna naj bi bilo to brezposelnost porastla od 12.7'< razpravljanje končano.	na 13.7'/;.
Komunistična partija I-.alije Brezposelnost med odraslimi se je postavila na stališče, da bo ženskami se je pretekli mesec novo vlado, v katero naj bi bilo zmanj§ala za pol odstotka na sprejetih tudi nenaj politično g jr/ Med belimi ženskami je
I zadati uničujoč udarec opori-
se borijo proti tem bm štrajkom” že skozi leta, pa stev
B kljub raznim pogodbam niso I The Brookings Institution J'speh omejiti, kaj šele odpravi- ' Washingtonu, D.C., je v pretek Y novi delovni pogodbi z U-
rW° -so zahtevali in dobili dodatna jamstva proti tem štraj-arn' rudarje je to grenko zdravilo, ki ga bodo rajše zauži-F če bo oslajeno z večjimi po-Mski plač in drugimi robnimi -Koristmi.
Pričakujejo, da u.ia zaključena s pred začetkom ouijskega vodstva.
bodo pogaja-sporazumom jutrajšnje seje
Sovjetski oporečniki Predloženi za Nobelovo nagrado
WASHINGTON, D.C. - Sku-Mna kongresnikov je pretek1! eden y posebnem pismu pred-ozila odboru za podelitev Nobelove nagrade za mir skupino . Sovjetskih oporečnikov, ki so Sl nadeli nalogo, da bodo-nadzirali izvajanje določil helsinških hstin y Sovjetski zvezi.
Vremenski prerok
Hladno s snežitvijo ves dan, Va	palce novege snega,
naivišja temperatura okoli 15 F .(-H C).
lo nedeljo objavljenem dokumentu izjavila, da morajo biti zahodne sile v Evropi pripravljene na množične letalske napade z običajnimi sredstvi ter morajo zato povečati in okre-ti svoja sredstva za obrambo pred napadi iz zraka.
-----o-----
Woodcock za vzpostavo rednih odnosov z LR Kitajsko
fana in pok. Štefanije, 39-krat stari oče, 12-krat prastari oče, brat Marije Brank (Jug.). Pokojnik je bil član KSKJ št. 169, Marijine legije in Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo v sredo ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vne-
Sv. Križa ob 10., nato na Kal varijo.
Stanley Frydryck V Euclid General bolnišnici je umrl kmalu potem, ko je bil pripeljan tja, verjetno zadet od srčne kapi, 56 let stari Stanley1 Frydryck z 22670 Tracy Avenue, mož Antonie, roj. Zadel, oce Mrs. Johna (Diane) Niksa
' neodvisnih”, podpirala v parlamentu le, če bo povprašana / naprej za svoje mnenje in stališča pri sestavljanju posameznih vladnih predlogov in seveda tudi njenega celotnega programa. > Med tem ko je bila doslej njena ' podpora v parlamentu v tem, da je opustila glasovanja, ko bi mogla biti vlada poražena, hoče v . bodoče glasovati z vlado o pred- J iogih, o katerih se bo preje z njo Hoče torej imeti
bovzete ob 9., nato na pokopališče Yernih duš.	! (Mentor O.), stari oče Johna in. i sporazumela
Michael Klemenčič	|jamie brat stelle Kolar, Kath-'svojo besedo pri sestaVljanju m
Včeraj zjutraj je umrl 58 letj ’LHwia Helen Brajdič, snovanju vladnih programov in stari Michael Klemenčič, vdovec !Johna ,n Fredericka (vsi v njene politike. Biti hoče eno-po leta 1963 umrli ženi Theresl> !uniontown; Pa ); vojen v Union- stavno del vladne večine v par-roj. Sinček, oče Kennetha, sin tnwnu pa, od koder -e prišel iamtntu, četudi za enkrat se ^
Michaela Sr. in pok. Agnes roj. v Cleveland leta 1S46 in bii za. Verjent, brat Agnes Bradek,	pri ^ Manufacturing
Rudolpha in Mary Alice *1 !skozj 25 let. Pogreb je iz Žele-muth. Pred leti je imel lastno
mesarijo na
nekoliko omejenem obsegu.
itovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue, E ^ gt danes ob g 30, y cerkev
WASHINGTON, D.C. — Leo- nato pa je bil kot mesar -aP°-jsv Kristine ob 9.15, nato na po-
nard Woodcock, predstavnik 'slen pri Pick & Pay. Bil je član!kopaiišče Vernih duš. ZDA v Pekingu, ki se mudi tre-	~
nutno v ZDA, je dejal, da je prepričan o “neumnosti”, ki o-
pušča vzpostavo polnih diplomatskih odnosov z LR Kitajsko.
Prenova socialnega skrbstva zakasnjena
WASHINGTON, D.C. — Predlog predsednika Carterja za prenovo zveznega socialnega s srbstva bo po vsem sodeč ra letos obtičal v kongresnih odborih. V Senatu so prepričani, da
SNPJ', Društva Najsv. Imena pri St. Louis, ADZ št. 18 in Veterans of Foreign Wars. Pogreb 'bo iz Grdinovega pogrebnega j zavoda na Lake Shore Blvd. v i četrtek, 9. februarja, v cerkev. St. Louis, nato na Kalvarijo. Cas še ni določen. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu starostnemu domu v pokojnikov spomin.
Charles Pike
V Euclid General bolnišnici je umrl 70 let stari Charles Pike s 15814 Holmes Avenue, rojen v Clevelandu, voznik tovornjaka
Vesoljska postaja ZDA se spušča proti Zemlji
WASHINGTON, D.C. — Ameriška vesoljska postaja — Sky lab se bliža hitrejše Zemlji, ko1 so računali. Sodijo, da bo nekje ob koncu letošnjega leta ali naj kasneje prihodnjo pomlad dosegla ozračje in v njem zgorela, kar pa bo do 85 ton njenega ob-
za njegovo obravnavo ne bo ča-sa, če bi ga že tudi Predstavni-j za Collinwood Shale and Brick ški dom obdelal in odobril. i Co. skozi 3o let do upokojitve
V Tuniziji mirnejše
TUNIS, Tun. — Po obsežnejših nemirih in izgredih, 'ki so zahtevali večje .število mrtvih in ranjenih, je nastopil mir, ki pa ne pomeni, nič dobrega. Po sega ostalo, bo padlo na Zemljo. 22 leth vlade Habiba Burgibe, Do nedavnega so upali, da bo ki je deželo uspešno vodila ^ Skylab krožil varno okoli Zem-razvoju in napredku, je nastopi- Ije tako dolgo, da bo vesoljski la doba ko je treba izvesti več čoln sposoben za polet v vesolje je spremembe.	in bo lahko Skylab usmeril da-
Predsednik, Burgiba je bo^- Ije v vesolje ali pa ga varno hen in star, tako se je začel boj vrnil na Zemljo. Sedaj izgleda, za njegovo nasledstvo, kar reše- da tega načrta ne bo mogoče izvalile socialnih in gospodarskih vegti in NASA išče nove mozno-
bilo brezposelnih 5.5 ' <, med črnimi pa 10.8' l.
Med belimi odraslimi moški-m je bilo v januarju brezposelnih 471, med črnimi pa 9.8',r.
------o------
Sadafovi nasprotniki zborovali v Alžiriji
AL2IR. Alž. — Pretekli četrtek so se v glavnem mestu Alžirije zbrali predstavniki držav, ki nasprotujejo Sadatovemu naporu iskanja sporazuma z Izraelom. Poleg alžirskega predsednika Boumedienna je bii na odprtju posvetovanja predsednik Sirije Hafez Asad, med tem ko je Libijo zastopal predsednik vlade Jalloud. ker je Kadafi sporočil, da se ne počuti dobro, kasneje je vendar prišel na posvet, — Južni Jemen gl. tajmk vladajoče Narodne osvobodilne fronte Abdelfetah Ismail, Palestinsko osvobodilno organizacij0 pa Yasir Arafat z veliko delegacijo.
Irak, ki je sicer tudi nasprotnik Sadatovega Iskanja sporazuma z Izraelom, je udeležbo na konferenci v Alžirju odklonil.
Predsednik Alžirije Boumedi-epne je v svojem govoru izjavil, da bodo arabske države razbile “imperialistično zaroto” proti a-rabskemu svetu.
vprašanj zapleta in otežuje.	sti.
Darujmo za Kožmanovo zavetišče v Argentini!
Iz Clevelanda in okolice
Sv. maša za pok. rev. F. Blatnika—
Sv. maša za rajnega č.g. Franca Blatnika, ki je bila oznanjena za 26. januar pri Sv. Vidu, se zaradi snežnega viharja ni vršila. Bila je premeščena na nedeljo, 12. februarja ob pol enajstih.
Pionirki praznujeta—
Danes praznujeta svoja rojstna dneva dve zelo zaslužni in dobro poznani pionirki. Obe sta več kot 50-letni naročnici Ameriške Domovine, zato ne bi bilo prav, da bi šli neopaženo mimo tega njunega praznika.
Prva je Mrs. Dorothy Strniša, 1161 Norwood Rd., ki je dopolnila 89 let.
Druga je Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 65 St., dosegla je 88 let.
Obema iskreno čestitamo in jima želimo od srca vse najboljše, predvsem dobrega počutja na jesen življenja!
Vabilo na sejo—
Podružnica št. 14 SŽZ ima svojo sejo jutri, v torek 7. februarja ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vse članice vabljene!
Društvena seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo mesečno sejo to sredo, 8. februarja v običajnem prostoru ob sedmih zvečer. Po seji zabava. Vse članieec vabljene!
Iz Kalifornije—
Bivša dolgoletna kleveland-čanka Mrs. Anna Smrekar, ki sedaj živi pri hčerki in zetu v Memet, Calif., se svojim prijateljicam najiepše zahvaljuje za prijazna voščila k njenemu 85. rojstnemu dnevu. Rada bere Ameriško Domovino, iz katere izve zanimive klevelandske novice. Mrs. Smrekar je mnogo let živela s pokojnim možem Johnom v znani Ogrinčevi hiši na St. Clair Avenue. Kmalu se bo preselila s hčerko v Texas. Njen novi naslov bo: 8264 Moss-wood Dr., Waco, Texas 76710. Valentinov ples—
Katoliški vojni veterani St. Vitus Post 1655 pripravljajo vesel Valentinov ples za soboto, 18. februarja v avditoriju sv. Vida. Za ples in veselje bo igral Timko orkester. Ples se bo začel ob pol osmih zvečer, vstopnice so pa po $7.50.
Razstava podaljšana—
Razstava knjižnih del pokojnega pisatelja Karla Mauserja, ki je bila prikazana na spominski prireditvi ob prvi obletnici pisateljeve smrti, je bila iz sve-tovidskega avditorija prenesena v prostore Slovenske pisarne v Baragovem domu, 6304 St. Clair Avenue, kjer je na ogled skozi ves februar, ki je mesec dobrega tiska.
Slovenska pisarna je odprta dnevno od desetih dopoldne do dveh popoldne, ob sobotah in nedeljah pa do pete ure popoldne.
Prodaja krofov—
Jutri, v torek, 7. februarja, bo Gospodinjski klub Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road prodajal po eni uri popoldne krofe v SDD.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so va-; bljene danes popoldne ob 2.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo Mary Ižanec, jutri pa k njenemu nogrebu.
Bmm&uk Bmmmm
'•U7 St, i-Lair Am - 431-00Ž8 - Cleveland,. Ohio 14108 National and International Circulation
L. G.
FuMS&iied daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks In Jul>
KiVBOCNlNA5
SdružeR® države:
528.C0 na leto; 4U4.CO za pol lete; $3.GQ m ? me»»ca Kanada in dežele izven Združenih držav:
$39.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesec«
,, Petkova izdaja $10.00 na leto
SiSlSSSSisSSE mm:: “ “"" ^“
osnovna načela m spoštovati čustva velike vecme 'zse-|"EE„arIdom,°je bila ocena
To je rnoje skromno mnenje o zadevi, ki jo obrav- ameriških glasbenih kritikov, nava pismo. Prepričan sem, da nisem sam, ki tako mi' slim. Treba je samo misli tudi junaško izreči na pravem mestu in ob prav* m času. Le tako bomo ohranili svobodno Slovenijo v svetu — drugače je nismo vredni.
SUBSCRIPTION 3ATSS:
United States:
§28,00 per year; $14.00 for 6 months; $8,09 for S months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for b months; $8.50 for 3 months * Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAD) AT CLEVELAND, OHIO
«fg!g£^»88
No. 18 Monday, Feb. 6, 1978
Razstava udejstvovanja pok. Karla iaisserfa
CLEVELAND, O. — Liga slovenskih katoliških Amerikan-cev v Clevelandu je letos 21. in 22. januarja, ob prvi obletnic: smrti pisatelja in pesnika Karla Mauserja, počastila njegov spomin s spoštljivo prireditvijo pn Sv. Vidu, katere najzahtevnejša točka je bila razstava njegovih kjižnih dei. Pripravljena je bila res iz ljubezni in hvaležnosti do pokojnega Mauserja.
Mnogo predhodnega dela ja zahtevala in ko je bila urejena, so se čudili prireditelji in obiskovalci ogromnemu deležu, s katerim je Mauser obogatil slovensko slovstvo, pa tudi lepi u-
ni~zaštavTrepu^d^re~Šiovenije in"p"a ' Jugoslavije. Tako reditvi razstave, poživljene s torei: Namesto naše stoletne narodne zastave — dve i fotograf 13arm rz njegovega zjv-režknski z ^vozao. Namesto kulturne prireditve — po- .ijenja. litični miting. Na povelje od zunaj
Odločen odgovor na ‘"bolečo novico”
Komunistični režim v Sloveniji si na vse načine prizadeva, make bi svobodne slovenske izseljence v svetu oviral pri njihovem svobodnem ohranjevanju sloven stva.
Uredništvo avstralskih “Misli” je dobilo obširno pismo od svojega sydneyskega naročnika in v decembrski številki ob avl ja urednik ‘Misli’ izvleček tega pisma pod naslovom ‘‘Boleča novica”. Izvleček pisma glasi:
“... Da Slovensko društvo Sydney ‘nabavlja’ Prešernov kip, go lov c že veste. Kot član sem včeraj slučajno zvedel, da do r aso skupnost ta ‘poklon’ Matice drago stal: zdaj je v pismu izrazila svojo voljo, ki se mi zdi v resnici pogoj, da bi morali biti pri sprejemu kipa obeše-
glasbenih Naj dodam, da je ljubljanska filharmonična ustanova stara 276 let, s častnimi člani muzikalnih genijev Hay dnom, Bee-
Šepet pod turnom
$20, Gradbena družba Triglav (Toronto) $50, Vincenc ijeva konferenca Marije Pomagaj (Toronto) $150.
Rožmanova ustanova v Argentini,- veliko semenišče, s svojim dijaškim zavodom, je po 33 letih dela sedaj dovršila svoje poslanstvo v naši emigraciji. Zavod bo prevzela krajevna argentinska škofija Lomas de Zamora za svoje veliko semenišče. Tako bo še naprej služil svojemu odličnemu namenu.
Kar je ta Rožmanova ustanova dobrega storila v versko m narodno korist Slovencev, ste omogočili njeni dobrotniki. Vedno se vas bomo hvaležno spominjali.
Vodstvo ustanove
svobodnim av- ! Preveč truda je bilo vložen-
fcograde iz ilfwatikeeja
MILWAUKEE, Wis. Novo
: oogovoru s prireditelji, prenesla iv svoje prostore v Baragov dom ‘na 6304! St. Clair Avenue, kjer
lostno, a > esnKnb dejstvo našega današnjega zdomstva Ko bi bili F'!ovenel v letih 1917 in 1918 tako bojazljivi, bi ne prjšlo do Majniške deklaracije m ne do proglasitve slovenske neodvisnosti. Kako nas danes gleda Janez E-vangelist Krek iz ečnosti? Kako nas gledata Prešeren in Cankar? In pokojni o. Bernard, častni član SDS, ter še marsikdo?... Verjetno razumejo narod doma — naroda v svobodnem ^vetu pa se najbrž sramujejo v dno duše.
Prav je, da ste pisali na uredništvo; naj zve javnost in se pri tem kaj nauči (če se sploh še znamo kaj naučiti!). Se boli p-iiv pa je, da kot član Društva tudi z malo več odločnosti kot v pismu odkrito poveste svoje izvoljenemu odboru. Odkrivanje spomenika velikemu Prešernu naj bi Mia vesela skupna slovesnost vseh članov, da, vseh Sydneyskih rojakov, ne kajenje nekaterih darovalcev kipa. Vsi člani ste gradili zemljišče in skupni dom, zakaj bi ob taki slovesnosti ostali doma alt molče gledali kako se kulturna prireditev spreminja v politično manifestacijo?
Na občnih zborih naj bi vsak član pošteno presodil, koga voli v odbor! Vsak član odbora, od predsednika do zadnjega odbornika, mora misliti na interese organizacije, ne morda na, lastni prestiž tukaj ali celo kje za
Slovenska pisarna, LSKA.
Jadran vabi
zi leto velikokrat prelomiš. Vce eno pa sem si zaželel, da bi ra-stel v zaravju do sto let brez starosti! V tej želji sem se
st ral «Vim~ nrindi encem Slovenskega ^rodu! Kaj društve-ga v razstavo, da bi bila na 0-Ui odbor res v p. odgovornosti do lastne organizaci-: gled le tistih nekaj ur na aan jieto je že v polnem teku. V pre-
vlečka plsmL. komentar, ki po svoji jasnosti m odločno-	slovanska pisarna, v ,,	4JLa Vesti zasluži, da ga posredujemo vsem našim naročnikom ,„n	, nrirediteliiP Drenesla
in bralcem.
Takole piš
Pismo je mnoge daljše in je bilo za objavo v “Kri- ^ bo nadaljevala skozi ves feb-žem avsuaKke Slovenije . Prišlo je zadnji čas, ko je bu ^^ y mesecu dobrega tiska. ta del ‘Misli zc napolnjen, obenem pa se mi zdi, aa pij- iTu si bo vsak lahko v miru ogle-čakuje moj odgovor m osvetlitev. Gre tudi za dovolj ,dal razstavljena dela in se tako važno stvar m bi bil molk neupravičen, saj pravi prego- j duhu srečal s rezgodaj umr. vor: Kdor molči, soglaša! Morda je prav v molku mno-j^ moistrom slovenske besede. gin tisto slo, ki povzroča, da svobodna Slovenija v svetu j pisarna bo odprta vsak dan izgublja v odvisnost trdnjavo slovenstva za tidnjavo. 1 d 1Q ure do ldne do dveh po_
Seveda je z molkom v zvezi poniževalni strah, ki ga na ldne( v sobotah iu nedeljah p, sto. rafiniranih načinov vcepljajo v izseljenska srca. Za- do 5 ure popoldne
Piše rojak iz prestolnice.
Z Micko sva pristopila k bolniški postelji. Kako reven je bil thovnom in Paganinijem, z diri- 'videti: nekdaj močna in čokata genti Mahlerjem, Talichom in postava se je skrčila in zazdelo Reinerjem, ki je bil pred smrtjo se nama je, kot bi pogledala ve-direktor in dirigent čikaškega likega otroka. Težko je govoril simfoničnega orkestra. V star:‘zavoljo vode v pljučih. Le šepe Jugoslaviji je vodil ljubljansko tal je, komaj slišno: filharmonijo “oče slovenske j “Kako ste vsi dobri... Hvala, glasbe” Samo Hubad st., direk- da sta prišla . ..” tor opere M. Polič, Štritof in J “Veš, da bi k tebi prišla, kjer-drugi. V sedanjem času vodita‘koli bi bil, doktor France. Že to elitno slovensko umetniško ;takrat si bil bolan, pa si vkljub ustanovo dirigenta Anton Nanut bolezni in vremenu prišel, da si in Anton Kolar, ki sta v Arne-; našega Francka po slovensko riki dosegla odlične uspehe. Sve-! pokopal. Do smrti ti bova ostala tovno znana slovenska pianistka i hvaležna ...”
Dubrovka Tomšič-Srebotnjako- j “Moral sem. Veš, ko je bil va In čelist Ciril Škerjanc sta'nadškof prvič v Washington'!, po ocenah doživljala za svoja iz- j mi je naročil: Glej, da bodo ime-vajanja veliko priznanje. Le s , li duhovnega pastirja med sabo takimi resnimi umetniškimi na-j vsaj enkrat na mesec. Obljubil stopi in. uspehi v Ameriki in^sem in. skušal držati obljubo.’ drugod po svetu se ceni in širi jugoslovansko ime, predvsem malo znano slovensko ime.
Amerikanci in drugorodci sr na teh koncertih spraševali, kje je Slovenija, kje je Ljubljana — sedež te Filharmonične glasbene ustanove. Le s takimi u-spešnimi gostovanji iz starega kraja se nam lahko odpre pot k večjemu kulturnemu ugledu in spoštovanju, razumevanju rt razčiščen ju zmotnega mišljenja mnogih ljudi v Ameriki, da Slovenci niso Slovaki, kateri živijo v državi Češkoslovaški, marveč smo Slovenci, katero živijo in delujejo v državi Jugoslaviji Zato'je predlog dr. R. Ložarja, kateri priporoča, da bi se med rojaki in rojakinjami ljubitelji resne glasbe organiziral nekak širši odbor “Slovenian Comrnu-
spomnil ra naše stare koledarje, v katerih beremo, da sta v janu- Jnity Concerts Association”, z ne-arju dva velika praznika, na dan logo, da organizira gostovanja
CLEVELAND, O. - Kot že
21. je praznik sv. Neže, patrone za hrano, ko po starem reku kure začenjejo pridno nesti jajca. Prepričan sem, da so naši predniki komaj čakali 22. januar, da so lahko prvič v letu ob Vinkovem, prazniku pesnili vremenske pregovore o vincu. “Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rajnega vinca v kleti.” Ako je' Vrtku vroče, pripravi kašče, nabijaj obroče!” “če Vinka sonce peče, v sode vino teče.” Vinko je
vrsto let se pevski zbor Jadran ^ j ker nekateri
spet pripravlja za koncertni nastop. Pevci in pevke, vneti za
petje in slovensko pesem prav	K vrtkom vse
posebej, se trudijo, da bi cim boljše obvladovali obsežen program ter razveselili z njim1 občinstvo.
nujno spravljajo v zvezo z vinom, drugi pa to zanikajo. Nežna jboljše
želje!
V starem “Domačem vedežu”
.	,	... se o zimi bere: Zima ima svoja
Zoor je kot ena sama aruzi-1 a katerih se mora Jlo-
na, v soglasju m dobri volji.se ^	in tQ sq y glavnem;
uči in izpopolnjuje, pevci m L Ng hodi zdoma z la5nirn že_ pevke hodijo na vaje vztrajno	2 Ne }iodi na fflrzli zrak
m požrtvovalno, ker se zaveda-1	ko sl j u	ko pijačo.
jo, da brez tega m mogoče uspe- ^ Ne hodi iz toplih ali preve„
.	zakurjenih prostorov na mraz,
Zbor je izbrai za svoj nastop	n ge ^ ohladil 4 Ne di.
nedeljo, 5. marca, ko do vreme ....	4.	,	-	•	„
v J	, ,v	J , haj skozi usta, ampak skozi nos.
ze nekaj toplejše. Koncert bo v
raznih slovenskih umetniških u-stanov po Ameriki, na mestu in zelo priporočljiv!
Cenjeni strokovnjak dr. R. Ložar je pred kratkim javno izrekel, da je slovenski prostor okno oz. vrata, skozi katera pelje široka cesta v osrčje Balkana. To tezo je pred kratkim v nekem razgovoru z novinarji zastooai tudi danski pesnik Uffe Hardey trdeč, da Danci čepijo na robu med Skandinavijo in Evropo, isto tako kot Jugoslavija med Srednjo Evropo in Balkanom ter Orientom. Za časa življenja kralja Aleksandra je bila ustanovljena Mala antanta, y kateri so bile Jugoslavija, Itv-munšja, Bolgarija, Albanija in Grčija. Vse te balkanske države sc na visoki kulturni stopnji. In še nekaj —- Balkanci so znani kot neustrašeni borci za svobodo in svoje pravice. Zato ne morem razumeti, zakaj se nekaterim nakremžijo usta, če slišijo ime Balkanec. Mar Balkanci niso človešica bitja?
dovati naj novejše dogodke. D3) imeli smo prelep Miklavžev večer. Vse je šlo po redu in obredu. Miklavž je bil sijajen. Žele veliko ljudi se je zbralo. Tudi zelo veliko otrok. In imeli smo parklje in angelje in otroci so se jih, kot vedno, več ali mah] bali. Ha, in tudi klobase smo prodajali in kislo zelje in koščke potice, kot se spodobi za tako slovensko prireditev in .vsi so bili strašansko zadovoljni. It1 vsakdo, ki ga pozna, mi je še posebej naročil, naj ga z Micko lepo pozdraviva, ker vsi mu žele, aa čirnpreje okreva, da se vrne med nas, in da ga vsi motno, močno pogrešajo .. .
Ah, te vsakdanjosti in novice in sporočila, ki v resnici tako malo, tako malo pomenijo in so v večini primerov le fraze . • • več ali manj vsakdanji izrazi vljudnosti in sočutja. Jezik s® m; je zataknil. Čeipu bi blebetal o vsakdanjih malenkostih, k1 ob koncu koncev, čeprav izgle-dajo važne, tako malo pomenijo?
On pa se je vendarle razveš® lil: “Nadaljujte tradicijo, stari običaj. Dobro je za otroke k1 mladino. Ja, lepo je pri vas v Washingtonu ...”
Ozrl sem se na Micko. Vide: sem, kako so se ji nabirale solze v očeh ob pogledu in misli?1 na nezaceljene rane. Da, že tretjič v dobrem letu dni gleda^3 smrti v oči in vidiva, kako o- 1 pravi j a svoje delo: znenada, celo skrivaj, ali pa le čaka, čak% čaka...
Poslovila sva se.
“Bosta še prišla?” je tik0 vprašal.
“Na Božični dan. Ih potico ti bova prinesla, če jo boš lahk0 jedel,” sva obljubila in ljubo m’1 je bilo, čeprav je vedel vse drugače, kot pa sva si v svojem 'J' panju predstavljala.
“Kako ste vsi dobri,” je spet ponovil. “Le pridita ...”
Pa nama ni bilo danp. Tri dlk
_____— ----------- --------£-----------j------- ,	,	..	5. V mrzlih prostorih in zunaj
morj.em. Nčkvteri tako radi zastopajo izseljence na raz- |-‘ovensKem delavskem domu na • bno na odprti snežni planih “piknikih’' z iraško svojega odborniškega mesta inIWaterloo Road. Začetek 00 sa-Jnjavj; ne st0j dolgo, 6. Ne stoj žanjejo prisilne aplavze — nobena izseljenska organi«popoldne..	. !aii sedi pn'odprtem oknu brez
zacija sl jih ne bi smela privoščiti v odbor, če hoče osta-l • se pnja e je * ovensA-c pesim .primerne Zaščite. 7. Če je vreme ti neodvisna in nepolitična. Danes je čas, ko bojazljivec ze;sedaj vabimo, da si rezervi- mokro in mrzl0) ne govori p*e-
ne more sedeti v odboru: sam se iz strahu prodaja — prodal bo t udi ustanovo, ki jo pomaga “vediti”. Člani sc dolžni storiti vse, da do takih “prodajnih pogodb” vsaj za skup n oM ne pride. Tudi molk podpisuje te “pogodbe’* — in to no najbolj žalostni podpisi tega trgovanja na račun tur e svobode in uspešnosti naših skupnih naporov.
Menini, ■ da kdor in kjer je Prešernov kip naročal, je vede!., kaj dela. Mnenja sem tudi, da dar od kogarkoli ni več dar, če jr vezan na kakršnekoli “nasvete”, ki so v resnici pogoji. Je navadna kupčija: dam — daj! Malo je 'iskrenosti pri darovalcu, če pogojev ne pove že pri obljubi daru, še manj, če ve, da bodo pogoji zagrenili sprejem du.u 'n mu dodali neljubo vzdušje, občutke strahu in odvisnosti, darovalcu samemu pa zavest uspeha, da je nekaj zlomil, kar je doslej ponosno stalo iskrenemu slovenstvu “ MM.
Menim uidi, da noben gostitelj ni dolžan spremeniti svojih pegiedov in svojih navad na račun kateregakoli gosta, namjanj takega, ki se na vsak način sam ponuja pa četudi prinaša darove. Gost je tisti, ki mora
rajo ta dan koncerta.
obisk našega
Frank Krištof
Rnim&mv mmi
v Argentini
BUENOS AIRES, Arg. — Ob koncu šolskega leta 1977 čutimo dolžnost, da se javno zahvalimo dolarskim dobrotnikom, Mri S'1 letos bili naslednji (našteti v a-becodnem redu):
Ga. Metoda Fischinger (slovenske gospe v Chicagu) $100, g. Anton Gaber (Chicago, po rev. J. Ferkulju) $750, rev. Emil Hodnik (Abbotsford, Wis.) $100, družina Klezin (Brooklyn) $25, družina Kokelj (Toronto) $85, g. Peter Markeš (Toronto) $50,
v hišo
vedeti, kam priimka in kaj naj pričakuje, ali pa naj raje N. N. (Cleveland) $1000, g. To- odlično orisala zgodovino ostane doma* Tisti, ki hodijo v domovino na obiske, bo- maž Šušteršič (Chicago) $50, g. Iharmonije in ocenila vise
do to zadnjo postavko razumeli; celo za tujega-državi ja Viktor Tominec (Cleveland) jmetniški uspeh med amerikan-; phrey je bil odličen Amenka-
več zunaj. 8. Tudi pozimi s-° j kopaj vsaj enkrat na teden. 9. Ne hodi spat z mrzlimi ali ! mokrimi nogami, če hočeš dobro in mirno spati.
To velja tudi še za danes: Po Božiču gre dan gor — sneg pa dol. Pripraviti se moramo na mraz. Prvega prosinca in zadnjega sušca je zima najhujša.
*
Kar malce nevoščljiv sem bil, ko sem bral v AD članka dr. R. Ložarja in marljivega dopisnika Toneta Osovnika o uspešnih u-metniških koncertih ljubljanskega filharmoničnega orkestra ob priliki gostovanja v mestecu Sheboygan in Carnegie Hall-u v New Yorku. Oba odlična dopisnika, z nekaterimi drugimi, sta
Fi!
armonije in ocenila visoki u
“Dobro si držal, obljubo,” sem mu zagotovil.
“Ja, pa je lepo v Washingtonu, vedno je lepo pri vas,” je dahnil in priprl oči.
Zamislil se je, gotovo se je zamislil, v dogodke preteklih let.
Da, veselo in lepo je bilo tu v Washingtonu. Navdušenje za gradnjo slovenske kapele nas je povezalo v delovno enoto, ki ni poznala meja času in naporu.
On pa je bil med nami mati duša in ni nas zapustil, ko je bila kapela posvečena; vračal se je mesec za mesecem in v njej bral slovensko mašo. Potem so prišli časi, ko so se naše vrste pričele redčiti.. Smrt je pričela udarjati med nas, on pa je tolažil.
Spomnil sem se Munthejevih besed v knjigi o življenju in smrti — San Michele — kjer se je spraševal o poslanstvu in pomenu smrti:	“Kako je mogla
biti tako kruta, ona, ki je veti-j pred Božičem se je odločil F-darle znala biti tako do D ra? Ka- [šel k svojemu Stvarniku, da £°' ko je mogla vzeti z eno roko to- 'mašuje z njegovim sinom Jezu-liko mladosti in življenja, ko je Som na večnem oltarju nebes-vendar z drugo mogla dati toll- Bogvedi, če sta imela pri prt1 ko pokoja in sreče?”	skupni maši slovensko potico-
Tako je delala od vekomaj in Na tem svetu je že marsikaj še dela med nami.	mogoče, na onem pa vse!
Komu in kdaj — vse po božj' - Somašuj z Jezusom in moli z° volji? Zdaj je bila tudi vrsta' na nas, dobri gospod France. Drug* njem. Kar zazdelo se mi je, ds naj pišejo o tvojih delih, uspe' jo vidim, kot Dr. Munthe, kako hih in zaslugah. Midva z Mick0 stoji v kotu in premišljuje, mar Pa le prosiva, da pogledaš naj1' naj bi bil stisk njene roke pora- nega Francka in mu poveš, kak0 sen, ali pa bi dopustila, da živ- hudo nama je, čeprav on vse 1° Ijenje starčka ugasne v usmilje- še ve. Tam, kjer si zdaj, je vs-nem spancu.	| očita in odkrito kot na sami boŽ'
Zbudil se je iz premišljeva- ji dlani... nja.	'	j	- Miro Čokelj
“Veš, vse naj bo, kot je božja volja.. .”
Smrt v kotu se je stresla, kajti vedela je, da se z njim ne bo
borila. Kako naj se bori, ko je j NEW YORK, N.Y. __________ že
sam dokončal svoj boj na _ tem | prejvnjem svoj’ern srenjsko-fa~ svetu in si želi le božje milosti juem zapj3u sem povedal, kak0
M spet do novega leta smo prišli...
Liberalni demokratski senator Hubert Humphrey je pr e a tedni odšel v večnost. Senator HHH je bil predsednik ADA, levega krila demokratske Straške. Z njegovimi predlogi v Kongresu se nisem strinjaj. Bil je govornik, ki je šel z besedami bolj v širino kot v globino. Radi obljub, ki jih večkrat ni moger izpolniti, je osvajal srca črncev,
in zveličanja?
“Veš, saj se res ne morem pritoževati. Bog mi je dal dolgo in rleta 197'7 in kako smo stopili * lepo življenje, daljše in lepše
smo se na Osmi pri slovenske*11 Sv. Cirilu poslovili od stareg0
novega.
Z nedeljo se je začel in s p1
k
kot marsikomu, ki je odšel
njemu že pred več km trideseti- gkavo udeležbo faranov in srenj' mi leti. Naj se zgodi božja \o- ^anov pri prvi slovenski maci ^
ha • • J	^ letu 1978. Žilavost našega življ6'
Nisva našla besed, kajti vede- nja pa se je najbolj izpričala la sva, kako so revne takrat, prisotnostjo najstarejšega fara’ ko je treba človeka hrabriti pred na jn srenjčana pri tej maši trenutkom, za katerega se je ro- 94_letnega Jožeta šbrabeta. Sv'°' du. Ko bo božja volja, bo Smrt jega hišnega gospodarja John*1 stopila izv svojega kota, mu P0- .Cerjaka je naprosil, da ga vrt-' darila večni spanec in d-pravila me s seboj v slovensko cerkev * _	_	delo, ki ga opravlja vse od ta- !mest0 niujorško, ker tam hoctJ
delavcev m malega človeka. Le-J krat, ko je človek postal umr- -e zmeraj v pogovoru z Bogo11’ ta 1968 je senator Humphrey bil jljiv.	^	' začeti novo leto, saj mu jih if
predsedniški demokratski kan-j Ah, pa vendar so naša tvega-|ba življeniski molek nanizal f djrat, toda porazil ga je z večina življenja vselej tako poto*1 'skoraj 'za eno stoletje. Člov'aiv kot pol milijona glasov republi-j upanja in želja: Mar ni san.- m .-, u^ore biti takšnega zgleda sfih1-0
gospod Jezus molil in upal, da bi šel njegov kelih trpljenja mimo? Zdravniki niso nezmotljivi, in vrhu vsega — še vedno
čudeže...
kanec R. Nixon, ki se je, to pot poklonil in udeležil njegovega pogreba. Demokratski senatorji niso sen. HHH zaupali nikakega
važnega mesta v Kongresu. Še j radi verjamemo v krnsko leto so demokratski se- j Mogoče pa leni tako hudo. Iz natorji izvolili za svojega vodi- mazal se bo, rak se bo ustavil, jka Burgarja sinček Marko
vesel, in mladi bi se morali misliti ter se zgledovati po kem vzgledu.
Da je bilo pri tej novele*01
slovenski maši nekaj več Prl
padnikov mlajšega rodu, Ludv;
ger
ielja sen. R. Bvrda in ne sen. Humphrevja. To politično ponižanje je z smehom odlično za kril. Zato so ga imenovali: ‘Happy Warrior’. Sen. H. Hum-
če je sploh rak, in,..	jstrico sta le zastopala najndaj
“A danes imate mašo v slo-in tako sem £e lahko pog*0'
venski kapeli...	'bil v prostorno in časovno rty
Potrdil sem in bil vesel vpra- j seznost naše slovenske fare % sanja. To je bila prilika za raz-jNevv Yorku. govor. Pričel sem mu pripove- ‘	(Dalje na 3, strani)
Dr. F. Blatnik:
Bog gsontaga tudi, ko ga ne prosimo
Tega nisem napisal, ker si kovček odnesla, hvaleč Boga, da domišljam, da sem poseben je vse tako lepo uspelo. božji ljubljenec, temveč da | Ko sta ga odprla in zagledala opozorim bralce, naj skrbno vso tisto pošto ter kakšno tudi premislijo, če niso morda prebrala, sta šele uvidela, kak-tudi sami v življenju pr e- šne nevarnosti sta me rešila.
jeli posebnih znakov božje naklonjenosti!
IV.
'	15. Uešttev iz ječe
Čez teden dni- — na Miklav-
Drugo jutro sta pošto nesla v Vatikan, kjer jo je g. Štuhec, izročil škofu Feliciju in mu vso zadevo razložil.. Škof mu. je čestital, da sta vse tako previdno izvedla, in se mu zahvalil, ker
zev dan — sem bil prost. Obči- jsilCer bi tudi Vatikan lahko imel dovai sem, kako postrežljivi so'sitnosti. Poskrbel je, da bih do mene, ko so mi vračali priši0 v prave roke. svobodo. Po mene sta prišla oba
je vse
nekdanja zasliševalca in me peljala najprej k brivcu ter mu plačala, nato pa v salezijanski zavod “Sacro Cuore” pri železniški postaji Termini. Zelo sta se opravičevala za vse, kar se mi je zgodilo, pa me prosila, naj v Vatikanu rečem kakšno dobro besedo za njih. Dejal sem, 'da jaz v Vatikanu kaj malo pomenim, Pa sta trdila, da kaže, da veliko- “če greste na svobodo, je na posredovanje Vatikana,” sta rekla. “Saj sta vendar videla, da nisem nič kriv,” sem odvrnil. “Kriv ali ne kriv, iz tega dela ječe do zdaj še nihče ni šel na svobodo, od tam se pride ali pred vojno sodišče ali na kiparske otoke. Vi ste prvi, ki greste na prosto.”
17. Kako mene obvestiti, da je kovček rešen?
Največja nevarnost za mene je bila odstranjena, pa kako me obvestiti; da se je ne bom več bal? V pomoč sta poklicala poljskega sobrata g. Artura Slomko, ki je v Rimu študiral, zdaj pa misijonar! med Poljaki tod o-krog in stanuje le nekaj milj vstran od mene. Sklenili so, da mi pošljejo paket s sadjem, pa dajo vanj srajco in hlače iz tistega kovčka. Ko jih bom zagledal, bom %'edel, da je kovček rešen. Rečeno - storjeno. G. Slom-ka je bil tako dober, da je tisto vrečo prinese! v ječo in jo oddal.
Naj povem, da je msgr. Kubi-
čno, ki je bil vrhovni fašistični Zunaj sem zvedel, da je bil kurat in imel šaržo generala,
prej nekoč prišel v ječo, da bi oddal paket za mene, pa ga niso sprejeli. Vrnil se je ves potrt, prepričan, da sem obtožen nekaj strašno hudega.
G. Slomko sem vprašal, kaj je naredil, da je mogel vrečico oddati. Nic posebnega. Postavil se je v vrsto in ko jo je oddajal, je stražniku stisnil nekaj lir v roke.
Sodim, da ko je prišel msgr. Rubino, je uradnik postal pozoren, in pogledal seznam, da vidi, kdo je tisti, ki zanj general prinaša paket, pa ugotovil, da ga ne smem sprejeti. Slomkov se je pa zmuznil skozi brez formalnosti.
Vse pa je vodil dobri Bog, da mi je pomagal. Naj bo stokrat zahvaljen! Tudi za tako dobre sobrate, ki mi jih je dal in jih navdihnil, da so mi pomagali na tako spreten način.
18. Vsaka nesreča ni v škodo
Ko sem bil v špitalskem taborišču, me je Tito proglasil za
3 e
škof dr. Rožman pred kratkim v Rimu in je sv. očeta prosil za posredovanje.
■ Na praznik Brezmadežne je sv. oče v baziliki sv. Petra posvetil človeški rod Brezmadežnemu Brcu Marijinemu. Vršilec dolžnosti jugosl. poslanika pri Sv- Stolici msgr. Moscatello m:
■le poskrbel vstopnico za diplomatsko tribuno, da sem sedel poleg njega. Po slovesnosti me ■1e peljal k papeževi nosilnici in sv. očetu povedal, da sem jaz ti-&ti, za katerega je posredoval, pal mi je poseben blagoslov.
Čutil sem se kot v malih nebesih.
16. Rešitev kovčka z nevarno pošto Seveda me je zelo zanimalo, uako so rešili oni nevarni kovček, v katerem je bila pošta za London.
Na tistem potovanju sem pe-J-jal veliko paketov v Gonars, votrdilo za kovček sem hranil med kopijami brzovoznih listov za tisto prtljago. Kaže, da je policija imela vtis, da je tisti listek
del dokumentov za pakete za i vojnega zločinca in zahteval od Gonars, in mu ni posvečala po-!Angležev, da me vrnejo. Zadeva zornosti. Bodi Bog zahvaljen za-mi je povzročila dokaj neprijet-10'	inostj. Moral sem si poskrbeti iz-
Pisarno za priseljence in in- kaznico na drugo ime.
Di. Zdravko Kalan, ki je živo! v ameriški zasedbeni coni, je bil dovolj ljubezniv, da mi je poskrbel avstrijsko izkaznico z mojo sliko na ime dr. Franc Ferlič, doma iz Globasnice na Koroškem. M ^ j e ime so črtali iz taboriščnega seznama, vendar sem po uvidevnosti taboriščnih odbornikov za nekaj časa ohranil svojo sobo v taborišču. In dobre kuharice so vedno dale eno porcijo več Frančku Grafu, ki je v kuhinji dvigal hrano za salezijance, kadar je rekel:	“Imamo
gosta.’’	!
Zbolel sem za vnetjem slepiča. Dr. Meršol mi je dejal: “Potrebna je operacija, pa vas ne upam podnevi poslati z rešiieem v bolnišnico* v Beljak,: Najraje bi vas poslal kar zdaj ponoči, dn vas ne vidijo Angleži:’’ In res some takoj odpeljali.
V Beljaku so me takoj operirali. Čudil sem se, da so bili-po tako pozorni name. Vsako uro me je obiskal kak zdravnik, bolniška sestra pa še
mrmrance na Rakovniku je vo-Qil rajnki g. Lambizar, z bratom Rjikom Kešpretom, ki zdaj misijonar! v . Indiji. Ta dva in'g.
Fianc Štuhec, ki je že v drugo oegunec m deluje zdaj,na Tržaškem, so vedeli, kako jaz prevajam nevarno pošto, pa tudi, da je to pot nabralo sorazmerno veliko. Pisarna je imela tudi duplikat ključa za tisti moj kovček.
i so zvedeli za moj zapor, so °ili zelo v skrbeh, kaj se je zgo-dilq s kovčkom. Ga imajo Italijani ali ga nimajo? Sklenili so, da morajo vse storiti, da ga rešijo, če se še da. G. Štuhec je z dovoljenjem g. provincials Špana takoj-odpotoval v Rim. Tam y5° zadevo razložil g. Mišku -Umcu, ki je takrat tam.studi • nJ, /.daj pa deluje v Celovcu, in Ga sta na postajo, tam zraven,
L. Štuhec se je izdajal za lastnika kovčka, češ da je listek iz- ______
iuoil, da pa ima ključ in lahko loperaciji o-okaže, kateri kovček je njegov. Železničarji na rimski postaji
salezijance dobro poznajo,
saj so
Le teci kara, ar to, voz* • •
Učena ?e razprava zdaj razvija, če voz je avto, avto kara. Kaj prija mu, da drči gladko, in kaj stroj pije, da prede kakor mucek, ne nabija?
Mu ir gonilna sila gazolin?
In kaj za avta stroj je še najbolje: olivno, strojno ali bučno olje, če rasolin je le bencin in plin?
Pc mojem mnenju je vsa ta debata, kot stare gojzarice brez podplata, ker je veliko vrst na svetu olja
m vsa za pravo reč vselej naj bolj a: semenska za jedi in kamna za motor 'n kdor razlike ne pozna, je — nor!
Miro Čokelj
vse nekaj drugega. Vi ste nihali med življenjem in smrtjo. Ali niste opazili, kako smo bili vedno pri vas. Vaš slepič je bil ž'1 razlit.”
Zdravnik je potrdil njeno izjavo in dodal:	“Če bi vas bili
operirali dve uri pozneje, bi je ne bili več prestali.”
Če ne bi bil vojni zločinec, bi bil dr. Meršol čakal do prihodnjega dne, kar bi bilo odločno prepozno. Dejstvo, da sem. voj ni zločinec, je dr. Meršola prisililo, da me je poslal v bolnišnico na skrivaj ponoči. Njemu, vozniku in bolničarki — oba živita v Kanadi — naj lepša hvala.
Da sem v bolezni molil, je razumljivo, nisem se pa zavedal, v kakšni nevarnosti sem bil. Zato tudi nisem prosil Boga, naj me reši iz nje, pa me je kljub temi. rešil in sicer na ta način, da se je poslužil mojega vojnega zločinstva. Stokratna mu hvala!
19. Ravnatelj katakomb -sv. Kalista v Klimi Biti. ravnatelj naj večjih in naj znamenitejših katakomb v Rimu je velika čast. Nikdar mi ni uiti v naj bujnejših sanjah prišlo na misel, da me bo kdaj doletela. Pa me jej in sicer zato, ker sem bil proglašen za vojnega zločinca.
Čeprav sem imel izkaznico na drugo ime* je postajalo bivanje v angleški zasedbeni coni zame čedalje bolj tvegano in nevarno. Želel sem iti v Italijo, kjer bi bil izven nevarnosti. Poizvedoval sem, kje bi staknil spretnega vodiča, da bi me prepeljal čez mejo.- Prijatelji so naprosili Jaka Žaklja, ki smo ga pred nekaj leti pokopali v Clevelandu. Prišel je z Gorice; in mene in nekaj drugih naših ljudi, ki sp jih imeli komunisti posebno na piki, prepeljal čez mejo. Spretno nas je čez hribe prepeljal do Volčje vasi pod Sv. Višarjami. Tam smo sedli na vlak in se odpeljali v Rim. Dobri Bog naj bo Jaku bogat plačnik za to uslugo.
To je bilo v jeseni leta 1943. Naši' salezijanski predstojniki so ravno tedaj iskali - primernega in sposobnega sobrata, ki bi obvladal več jezikov, da bi za bližajoče se sveto leto prevzel vodstvo Kalistovih katakomb, ki so bile pred nedavnim poverjene salezijancem. Kot nalašč sem jim padel v roke. Pet srečnih let sem preživel pri katakombah in marsikateremu našemu človeku pomagal, da si je ogledal večno mesto.
K temu je pripomoglo moje vojno zločinstvo. Prav zares me je Bog velikokrat, po krivuljah vodil na pravo pot. Večna mu hvala!
M spe! do iisvoga
najbližji sosedje, zato ni bilo
pogosteje.
Dober teden po operaciji me
ene težave. Pospremili so ja'je obiskal fant Čepon, ki jo lil prostor pred kup neoddanih operiran na slepiču tri dni 'za g- Štuhec je takoj menoj. Njegov obisk me.je vzne-
kovčkov in
Prepoznal “svojega”, ga izvle-vtaknil ključek, da bi ga od-pr;’ pa m kilo treba. Dala nekaj slovenskih
cigaret
sta in še
i	—o j-ii n'-- ovriii tJUiiiiGcu. xvvjj	i
'lomm, denarno nagrado ter , pa mi je odgovorila: “Z varni
miri! Fant je bil operiran pozneje ket jaz, pa že hodi, jaz sem pa še vedno v postelji. Vprašal sem bolničarko, kaj to pmeni,
' je
Svojevrsten strajk
v Rimu
Lastniki rimskih barov zapirajo svoja stranišča. S tem protestirajo proti nalogu mestne o-blasti, naj svoje goste pred vsto-jpom v stranišča preiščejo. Policija je namreč ugotovila, da si ;ljudje, vdani mamilom, hodijo I v stranišča vbrizgavat injekcije, j Nekaj barov je že zaprtih, j V Rimu zelo manjka javnih poslopij za nujne 'potrebe; v vsem mestu jih je samo 30. Ta strajk bo lahko imel nevarne posledice.
3 s a
'T'T»r?pTiovpr>ip « 2 strnnO
Ugibanju, ki je značilno za Silvestrov večer in Novoletni dan, sem se v mislih izognil. Vendar župnik, oče Richard, čeprav nas je bilo izredno nizko število v cerkvi, je imel pridigo, i polno upanja in pogleda v prihodnost z domnevo, da bo ta naš mlajši rod, ki se je prejšnji večer poslavljal od starega leta v domači cerkveni dvorani, premaknil naše življenje v lepši razcvet z bogatejšimi' sadovi našega skupnega življenja. Prihodnost bo pokazala, ali je bilo u-panje grajeno na stvarnosti življenja in ali je bil to samo nenadni plamen želja. Vendar se teden pozneje, na drugo januarsko nedeljo, na sestanku članov !Društva Najsv. Imena, ki je edi-:na farna organizacija, sem iz razgovora ugledal še nekaj odsevov župnikovega novoletnega upanja.
Zapisal sem, da je bil ta sestanek na drugo januarsko nedeljo, ko je znano, da ima omenjeno farno društvo svoje obhajilo in sestanke na vsako prvo nedeljo v mesecu. Vendar že na decembrskem sestanku so sklenili, da naj ga ne bo na prvo-januarske, ampak na drugo. Vedeli so, da po silvesterski noči udeležba ne bo, kot bi morala biti. In zares, le nekaj nas je prišlo na Novoletni nedeljski dan k slovenski maši na Osmo, katen smo se prejšnji večer tamkaj poslavljali od starega leta.
Če grem danes, ko smo že skoraj pri peti januarski nedelji, preko minule nedelje, da ni bilo tretje s prosvetno uro, moram reči, da je bilo naše skupnostno življenje zares zimsko.
Nekam iz vsega pa pada dejstvo, da je bil umrli salezijanec dr. France Blatnik, živeč v Pa-tersonu, N.J., močno povezan z našo faro in posebno še z župnikom očetom Richardom.
V božičnem cerkvenem oznanilu je oznanil njegovo smrt. V novoletnem — teden dni pozneje — pa je zapisal:
“PATER FRANC BLATNIK — naš dobri prijatelj — je bil pokopan v torek po Božiču. Pogrebna maša je bila opravljena v Patersonu, N.J., in pokopan je bil v Goshenu, N.Y. Lepo število naših faranov se je udeležilo pogreba. Ker pa je bil pater Blatnik priljubljen v vsej naši fari, bomo lahko vsi počastili njegov spomin pri maši na dru-ž/nsko nedeljo . .
In vendar že na drugo nedeljo, na sestanku Društva Najsv. Imena po prvi masi, • k! se je . brala za pokojnega brata Stanka Stojana — m zato je bila nekaj večja udeležba s strani ne-1 članov — se je predsednik Ježe Simič, po lepem neproducira-nem glasbenem uvodu, v čustvenem govoru spomnil pokojnega div Blatnika, ki je bil tolikokrat med člam tega društva, in kar osebni prijatelj g. Simiča.
•Na tretjo nedeljo pa se je župnik oče Richard Rogan spet .spomnil umrlega Blatnika in je bila pridiga posvečena' njegovemu spominu. Oče Richard je podal osebno in duhovniško podobo pokojnega. Posebno je podčrtal Blatnikovo ‘kaplanovanj o’ ph washingtonski slovenski kn-
Ljubijana pozitivno ocenjuje delo cerkve med zdomci
Ob obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Minica sredi novembra v Vatikanu je ljubljansko Delo med drugim zapisalo:	“Naša stran je tudi pozi-
tivno ocenila delo cerkve med zdomci.” Te pozitivne ocene se bo razveselil prenekateri naš zdomec, ki se bo odslej še bolj brez strahu in še bolj aktivno vključil v slovensko zdomske župnijo.
MALI OGLASI
M o vi zidani ranči V Willowicku hedaleč od Lake ' Shore Blvd. so v gradnji novi zi-j dani ranči s 3 spalnicami, v ce-
' v , . ,	, I loti podkletni. Kličite za pojas-
rojstev na tisoč prebivalcev let- > m-1a
no ustavili na evropskem pov- ‘
Nas je preveč, dovolj ali premalo?
Mnenjo so različna: eni so za “štorkljo v slovenskem grbu”, drugih nizka rodnost ne skrbi.
Podatki kažejo, da ima slovenska družina povprečno po enega do dva otroka. Sodeč po odgovorih v neki anketi, bi rada imela dva do tri.
Po podatkih republiškega zavoda za statistiko se je lani na Slovenskem rodilo 30,793 otrok. Preseneteljiv podatek za demografa, zakaj v zadnjih dvajsetih letih se je število živorojenih otrok samo dvakrat povzpelo čez 30,000.
Evropsko prebivalstvo se je v zadnjih 200 letih tri in polkrat povečalo, število Slovencev pa se v istem obdobju ni niti podvojilo. Septembra 1977 naš je po podatkih registra bilo 1,84V 161. Nasploh velja, da je rast slovenskega prebivalstva med najpočasnejšimi v Evropi.
V letih 1845 do 1932 se je izselilo kar 400,000 Slovencev, na prelomu stoletja je letno emigracija presegla polovico letnega prirastka. Ob tem pa velja poudariti, da so odhajali predvsem mladi, zdravi, za delo in rojevanje otrok sposobni ljudje. Tako. smo Slovenci zamudili tisti enkratni trenutek prehoda, ko bi se nam ob zmanjšani smrtnosti in visoki rednosti lahko povečalo število prebivalstva tako, kot se je povečalo v Evropi. Podatek, da smo se s 16 do 17
prečju, spodbija strah najbolj črnogledih napovedovalcev “izumiranja naroda”. Povrhu strokovnjaki trdijo, da sploh še nismo izčrpali vseh “rezerv” za dvig rodnosti. Dalje, približno tretjina Slovencev je neporočena. Navsezadnje tudi še ni bilo vse storjeno za izboljšanje gospodarskih in socialnih pogojev v prid materinstva	(D.)
Spomenik ob 200-lctiiici prvega vzpona na Triglav
Dne 26. avgusta 1978 bo poteklo 200 let, odkar so se povzpeli prvi planinci, Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer, iz Bohinja na vrh Triglava. Ob tem jubileju naj bi v Bohinju od-.
UPSON REALTY UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje s kopalnico na Norwood Road, spodaj, oddajo mirnemu paru. Kličite te! 881-8288.
(16,17,18)
For Rent
4 and 5 rooms for rent on E. 64 St. and Addison Rd., near St. Clair Ave.
Call 881-9243 from 7-9 a.m. _______________ (15, 19)
Business Building
Very good income, location, Waterloo Road - East 156 area, Collinwood. First floor present-
ly leased by a Tavern, Second krili spomenik. Izdelavo sponrn- Floor) Rooming House, 11 Bednika v bronu je prevzel akadem- ‘ ski kipar Stojan Batič.
Odvzeli 1148 dovoljenj
Meseca oktobra lani je bilo zaradi različnih prekrškov na ( slovenskih cestah odvzeto 1148 vozniških dovoljenj (število vsebuje tudi predloge za odvzeme).
Največ vozniških dovoljenj so oktobra edvzeli na mariborskem območju (327) in ljubljanskem (321). Kar 94% je pripadalo nepoklicnim Voznikom. Nekaj več (kot 80% voznikov je izgubilo vozniško dovoljenje zaradi vinjenosti.
peli brezjanske Marije in je zaključil:
“Bog mu ni dovolil, da bi še hodil v Washington. A slovenski Washington bo ostal za zmeraj bogatejši, ker je pokojni pater Franc Blatnik bil tako dober skrbnik . te kapele ... In on je bil tudi naš dobri prijatelj. Bog mu daj večni sijaj!”
Napovedano je bilo, da bodo k tej maši prišli tudi nekateri Slovenci iz Washingtona, da bodo prišli pevci Zvonove! iz Fair-fielda, Conn., in da bodo pri tej maši peli. Vendar izven New Yorka so že prejšnji večer ceste poledenele, v našem mestu samem še ni bilo preslabo, in tako so obojni odpovedali udeležbo. Župnika so o tem obvestili telefonsko, in tako se je ta spomin na pokojnega Blatnika izvršil v naši cerkvici v skromnejši obliki, kot je bilo načrtovano.
In vendar je kar precej ljudi prišlo k- tej maši prav zaradi spomina na dr. Franceta Blatni-jka, ki so ga imeli radi kot spo-jvodnika in osebnega prijatelja, j Tako je prišel tudi Branko Stojakovič iz New Jerseyja z vso [svojo družino, Ta družina je bi-Ta tudi na pogrebu v Patersonu.
Tako je *bila naša prosvetna [ura tudi na to nedeljo po udeležb: kar čedna, in smo lažje pogrešili tiste stalne obiskovalce, ki'tokrat'niso mogli priti zaradi .zasneženih in predvsem zaradi 'poledenelih cesta. Kako je program potekal, ste že brali.
1 Zdaj nas gnjavijo: sneg, mraz in led, da nas opravičujejo zn nič kaj dobro udeležbo pri slo venski maši na bsmi v prvem mesecu leta 1978. Pa vendar taki in tako smo vstopili v to novo leto.
Tone Osovnik
¥ Sloveniji so umrli
17. januarja
V	Ljubljani:	France Zupanc,
Božo Svetina, Rudolf čema-žar, Dušan Cejan;
na Dobravi: Ida Bertoncelj; v Grosupljem: Alojz Blažič.
IS. januarja
V	Ljubljani: Ivan Kremžar, Iva. Lončarič, Zofija Stergar, roj. Caharija;
v Litiji: Ida Kozole, roj. Kosmač;
v Polhovem Gradcu: Pavel Ambrožič;
v Kranju: Ivan Togelj.
20. januarja
V	Hrastniku: Avgust Alauf;
v Ljubljani: Marica Šimic, roj. Anžlovar, dr. Radoslav Hrovatin, Zofija Manfreda, roj. Meglič;
v Borovnici: Marjana Suhadolnik .(Jenkočeva mama); v Mariboru: Lojze Frangež; na Igu: Marija Meglič, roj. Golob;
v Kiopi: Janez Stale; v Radomljah: Lojze Pustotnik; v Biljah: Alojz Olivo.
Citateljevi na področju Vek koga Clevelanda priporočamo zi novice iz Slovenije poslušanji slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Sloven’ je” na univerzitetni postaj Vv'CSB 89.3 FM vsak dan od po nedeljka do četrtka ob 6. zvečer in cb nedeljah od 12. d-I. pop-oldne, ki jo vodita d%. M' lan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 19Q0_ E. 221 SE, Euclid, Ohio 44117.
MALI CKILAST
rooms and 2 Baths. Small Warehouse in rear.
Peter W. Moizuk, Realty »43-0189
(ID,(19)
Lastnik prodaja
Bungalov s 3 spalnicami in razvedriinico v Euclidu. Kličite te! 481-3164.
__________________(18)
House for Sale Brick duplex. Two bedrooihs each side. Very well kept. Desirable Lake Shore Blvd., Holy Cross Location. Call 481-1500, ext. 226 or 531-9572.
(16-19)
Stanovanje oddajo
Trisobno stanovanjem kopalnico in pečjo oddajo v bližini Sv. Vida. Ugodno za samskega moškega ali žensko. Kličite te! 881-7122.
(17-21)
Help Wanted
Woman or Couple tip take care if semi-invalid lady 'in St. Vitus area. Modern living quarters provided and salary. Robert A. Novak, 6013 Glass A've. 391-3333.
(x)
Skrb za starejšo osebo Iščejo osebo, ki bo skrbela za starejšo osebo na okrevanju, dva dni v tednu, lahko gospodinjsko delo, mora-govoriti angleško in imeti, lasten prevoz. Kličite te! 442-7950.
(17,18)
INVENTORY CONTROL
Must speak Englisjh, have mechanical ability. Will co-ordinate material flow with shop and purchasing. Cull 451-G666.
(23-27)
CUSTODIAN COUPLE
Husband and wife, over age 35, to do housecleaning and yard work in a large Christian home. Furnished apartm ent, utilities and $750 per montb salary. References required. 771-1431.
(19)

Shipping and R eceiving
Experience preferred. Some shop work. Apply in person 9 to 4 p.m.
Technical Metal Ifrocessing 5476 Lake Cl.
(Off Shorewav at E. 55 St.)
(17-21)
Hiša	,	Cusl„iian Cd,U„le
ZMMi dvojeck vsafcr Stano-	maJI a„d wife
vanje 2 SDaimcx, dobro vrairae-.	. . ,
J	team, to, become mirtcal part
vano, v zazeljenem področju
! Lake Shore Blvd.-Holy Cross.
of staff in luxury1 Ttugh -rise in Euclid. Sian for maintenance, Wile for eleaning. < ';iood salary, suite and utilities. For appointment call 731-S377.
V najem	;	(18-21)
Oddamo spalno sobo na E. 61 —"	i WWj , >
St., severno od St. Clair Avenue.
Kličite po 6. uri zvečer 431-666S.!
Kličite 481-1500 ext. 226 ali 531-9572.
(16-19)
Mora biti zmožen smstaviti in obratovati multi-spiindle avto-^ matične ali stožičasts stružnice. Prva ali druga zmeiia. Nadure, obrobne koristi in dt uge ugod-I AID FOR AGED PHPSCniFTTONv hosti Klidite Mr. Kurza, 486-
PmafrP'i
SL CJair Ave. & E, KS St. 361-4111 i IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA 7.A RAČUN POMOČI DR2AVE OHIO
2700.
(18-21).
A M KK IŠKA DOMOVINA, FEBRUARY, 6, 1070
BREZ DOMA 1
Hektor Malot
s
M	?£
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmBM
lilo sem spoznal, da sem se zmotil, sem začel znova ogledovati prtič in premišljevati, kaj naj z njim storim. Končno se mi je posvetilo. Zvil sem ga in nairedil iz njega ovratnico. General je znova bruhnil v smeh, Ka.pi pa se je spet zvalil po tleh.
En podobni prizori sp se pona-vij čtl, dokler general ni zgubil potrpljenja. Pograbil me je in me- potegnil s stola. Nato pa je -sam sedel k mizi in se lotil zajtrk ;a, ki je bil namenjen meni. Oh, kako je on znal uporabljati prtič! Z elegantno kretnjo si ga 'je zataknil v gumbnico in ga raz prostrl preko kolen. Kako spr etho je prelomil kruh in izpraznil kozarec!
Toda njegova olikanost je dosegla višek, ko je po končanem zajt tku zahteval zobotrebec in si začel čistiti zobe. Od vseh strani se je oglasilo navdušeno ploskanje in igra se je zaključila s: pravim zmagoslavjem. Kako p:imetna je bila opica! Kak-šel tepec sem bil jaz!
Kek >smo se vrnili v gostilno, me je Vitalis pohvalil. Tako zelo sem se že vživel v svoj igralski poklic, da me je pohvala, da sem odličer. tepec, napolnila s ponosom.
VII.
Vital iso v a družba, psi in opi-
Kadar koli hočeš, se ti te besede vrnejo iz spomina na ustnice. Tisti pa, ki čitajo svoje molitve iz knjig, jih pa ne spravijo iz svojega spomina, pač pa jih s svojimi očmi vzamejo iz knjig.’' “Videl sem že ljudi, ki so či-tali,” sem dejal, s ponosom.
‘Tn kakor z molitvami, tako je tudi z drugimi stvarmi,” je nadaljeval Vitalis. V knjigi, ki ti jo bom pokazal, ko bomo'počivali, je zgodovina in opis krajev, prek katerih bomo potovali Ljudje, ki so prebivali v teh krajih ali ki so potovali po njih, so napisali v to mojo knjigo vse, kar so videli in slišali. Zato meni ni treba storiti drugega, kot da odprem to knjigo m či-tam v njej o teh krajih. Na ta način jih spoznam tako, kot da bi jih že sam videl. Izvem tudi za njihovo zgodovino, kakor da bi mi jo kdo pripovedoval.” Vzgojili so me kakor pravega divjaka in nisem imel niti najmanjšega pojma o civilizaciji. Te besede so bile zame pravo razodetje. Sprva sem jih razumel le nekam megleno, sčasoma pa so mi postale jasne. Res je, da so me poslali v šolo. Toda obiskoval sem jo samo en mesec. In v tem. mesecu nisem dobil nobene knjige v roke, nihče mi ni govoril niti o čitanju niti o pisanju. Nihče me ni poučil niti ca so bili res izvrstni igralci, o najmanjši stvari, toda n gibov program je bil zelo Kdor gleda sedanje razmere, omejen.	si bo mislil, da je to, kar pripo-
Ko so nastopili tri ali štiri- vedujem, nemogoče. V časih, ko krat, niso inogli pokazati niče- sem bil jaz majhen, je bilo mno-sar m Tvega več. Mogli so le po- go krajev brez šole. Izmed kra-navljati znova iste prizore. Iz jev pa, kjer so bile, jih je bilo tega j(i izvirala potreba, da Vi- mnogo takih, kjer ni učitelj tališ ni: ostal dolgo časa v enem svojih učencev ničesar naučil in kraju.	to ali zato, ker sam ničesar ni
Tri (3ni po našemu prihodu v znal, ali pa zato, ker je imel Ussel tmo se morali znova na- preveč drugega dela, da bi se praviti na 'pot. Kam neki poj- mogel ukvarjati z otroki, demo? Postal sem s svojim go- in tak0 je bilo tudi v naši spodarjiem tako domač, da sem vasi Ali je učitelj kaj znal? si upal vprašati ga, kam bomo Mogoče. Nikakor nočem trditi o krenili.	njem, da ni ničesar znal. Res-
“Ali poznaš deželo?” je vpra- nica pa je, da ves čas, ko sem šal in nae pogledal.	^ hodil k njemu, ni naučil ničesar
“Ne.”	niti mene niti mojih tovarišev.
“Zakaj me torej vprašuješ, imei je dovolj drugega dela, kaj-kam gnemo?”	ti njegov pravi poklic je bil cok-
“Zato., da bi vedel.”	J larstvo. Ves dan je izdeloval
“Da bi vedel kaj?”	cokle in od jutra do večera so
Ničes ar mu nisem mogel od- frčali okrog njega bukovi os-govoriti.. V zadregi sem gledal tružki. Skoraj nikoli ni govoril cesto, ki se je vila pred nami ? nami. Le včasih nas je vpra-prek valovite ravnine.	šal po starših ali pa je govoril
“Če bi. ti povedal,” je nadalje- 0 vremenu. O- čitanju ali o ra-val, “da gremo v Aurillac in da čunstvu pa ni zinil nikoli bese-bomo nato krenili proti Bor- dice. To skrb je prepustil svoji deauxu in iz Bordeauxa proti hčerki, ki je morala skrbeti za Pirenejnm, ali bi ti s tem kaj šolo. Ker pa je bila po poklicu pojasnil?”	šivilja, je storila isto kakor njen
“Vi torej dobro poznate to oče. Medtem ko se je on ukvar-deželo?”	1 jal s skobljem, je ona pridno
“Nik()!ti še nisem hodil tod.” vbadala s šivanko.
‘Tn kljub temu veste, kam ^ Morala sta vendar živeti in, gremo?”	; ker smo mi učenci plačevali le
Zopet se je njegov pogled petdeset centimov na mesec in dolgo časa ustavil na meni, ka- nas je bilo komaj dvanajst, kor da bi v meni nekaj iskal. ' prav gotovo nista mogla oba “Ti še ne znaš čitati, kajne?” živeti s temi borimi šestimi “Ne.”	j franki. Cokle in šivanke je na-
“Ali veš, kaj je knjiga?” [ domestilo to, česar ni mogla dati “Da. Knjige nosijo ljudje v šola. Ničesar se torej nisem cerkev, da molijo iz njih, kadar naučil v šoli, niti črk. ne molijo rožnega venca. Videl | “Ali je težko čitati?” sem sem že več knjig z lepimi podo- j vprašal Vitalisa, ko sem nekaj bicami in usnjenimi platnica-, časa korakal zamišljen poleg mi.”	njega.
“Prav. Torej ti je jasno, da je “Težko je za tiste, ki imajo mogoče spraviti v knjige razne: trdo glavo, še teže pa za tiste, molitve.”	^	j ki nimajo veselja do učenja.
“Da.”	! Ali je tvoja glava trda?”
“Mogoče pa je v nje spraviti j “Ne vem. Vem pa, da bi se tudi dinge stvari. Ko moliš rožni; rad naučil čitati in da imam venec, ponavljaš besede, ki te dovolj veselja za to.” jih je naučila tvoja mati in ki j “Dobro. Videli bomo. Dovolj so se ti vtisnile v tvoj spomin, časa bova imela za učenje.”
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive
Dovolj časa! Zakaj pa ne bij začela takoj? Nisem imel niti najmanjšega pojma, kako je j učenje težavno. Predstavljal sem, si, da bom kar takoj vzel knjigo v roke in čitai to, kar je pisano v njej.
Ko smo naslednnjega dne nadaljevali potovanje, se je Vitalis nenadoma sklenil in pobral kos deske, ki je bila na pol zakrita s prahom.
“Glej knjigo, iz katere se boš učil čitati,” mi je dejal.
. Ta deska naj bi bila, kpjiga? Pogledal sem ga, da bi se prepričal, ali se ne norčuje iz mene. (Dalje prihodnjič)
OFF
ANZLO VAR’S
Oglašajte v “Amer. Domovini"
/1
/
/
2
6214 St. Clair Ave.
DISCOUNT SALE!
ML MERCHANDISE REDUCED M LEAST 20%
PRICE SALE OH MEN’S AND BOYS SHIRTS, LADIES DRESSES, BOYS AND GIRL’S KNIT SUITS Sale is digger and heifer than ever at Inztavar’s iepf. Sfere« We give and redeem Eagle Stamps.
SALE BEGINS MON. JIN. 30 A® ENDS SAT. FEB, 12

KOLEDAR
društvenih prireditev

FEBRUAR
12. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti.
19. — Župnija Marije Vnebov-zete na Holmes Avenue priredi srnjakovo in kurjo pečenko v korist Slovenskega starostnega doma na Neff Road. Serviranje od 2. do 4. popoldne. Cena obeda S7 za osebo.
26. — Slovenska šola fare sv.
Vida priredi vsakoletno kosilo v avditoriju.
MAREC
U. — Glasbena Matica priredi
pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek, ob 7. zvečer.
12. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk š klobast-cami in omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne.
APRIL
1___DSP Tabor priredi spomla- i
danski družabni večer v Slo-1 venskem domu na Holmes i Ave. Igrajo Veseli Slovenci. !
8. — Slovenska telovadna zveza Cleveland priredi Telovadno akademijo v svetovi dskesn avditoriju. Začetek ob pol osmih zvečer.
9. — Misijonska znamkarska akcija pripravi nedeljsko kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu, od pol dvanajstih do dveh popoldne.
9. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu. Začetek z večerjo ob 5. popoldne.
22.	— Odbor za pomoč postavitve Slovenskega donia in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani Sv. Vida. Pričetek ob pol osmih.
23.	— Mladi harmonikarji priredijo koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
MAJ
7. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi materinsko proslavo.
13.	— Pevski zbor Korotan priredi koncert v SND na St. Clair Aveiiue ob pol osmih zvečer. Po koncertu ples, igrajo Veseli Slovenci.
14.	— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani MATERINSK O PROSLAVO. Začetek ob 3. popoldne.
21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinski dan v Triglavskem parku. Začetek ob 2. pop.
29. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominsko proslavo v Triglavskem parku. Po sporedu kosilo.
JUNIJ
17.	in 18. — DSPB Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na Orlovem vrhu proslavo v spomin pobitih slovenskih demobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji.
18.	— Slovensko kulturno društvo Triglav priredi prvi pik-! nik v Triglavskem parku. Ob'j 11. dop. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
23. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo.
AVGUST
20.	— Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, V/is. priredi Športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples.
OKTOBER
I.	— Slovensko kulturne društvo Triglav, Milwaukee, Wis.
- priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.)
21.	— DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
NOVEMBER
II.	— Belokranjski klub priredi
vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli .Slovenci.

BI
iP S is
V BLAG SPOMIN
ob četrti obletnici, odkar nas je zapustila nadvse ljubljena žena, mati in stara mati.
KRISTINA MEDVED
Umrla je 4. februarja 1974
Kako zelo jo vsi pogrešamo, smo pa z njo v duhu in molitvi povezani. 2 vso ponižnostjo Te prosimo o Bog, - daj njeni duši srečo, ki Si jo pripravil tistim, ki Te ljubijo.
O predraga,1 sprosi tudi nam milost pri Bogu, da se po končanem zemeljskem romanju pridružimo Tebi, da bomo tako v skupni sreči dajali čast Bogu.
Tvoji žalujoči:
Mož Franc
sinovi: Frank, Albin, Miro, Janez hčere: Bernarda in Kristines	\
ter ostalo sorodstvo
Minneapolis, Mimi., 6. feb. 1978.

mm
' t	PROTECT YOUR
SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
NOVICE- i vsep jvela
NOVICE- ki jih potrebujete
NOVICE- ki jib dobile ie sveže
Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno moč,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1.0628.
NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte te sosedu, ki še ni naročen nanjo
rush.
LEI YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR m
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth Is..............
Name ........................
Street ..................,...
City................ State...