(Većepno Izdanje.)
68. številka.
V Trstu, v četrtek dne 7. junija 1894.
Tečaj XIX.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden v iestili i«-dan.ih ob torkih, Aetrtklh in •obotah« Zjutranje izdunje iz-bitju uii (i. uri zjutraj, večirnu pa ob 7. uri rever. — Obojno izdan jo stane: za jeden m**ec . (. —.»0, izven Avstrije f. 1.40 z* tri mesec. . , 2.S0 , . 4.—
■a pol let« , . . 5.— . » » H__
za vse leto . . . 10 — . . . 1«.—
Na »aroibe brez t-riloiene naročnine ••
r.s jemlje ezir.
številke m
Posamične številke "ne dobivajo v pro-dajalnicali tobaka v Trstu po 9 tiri., V (Joriri po M nvi. Sobotno večerno izdanje f Trstu S tić., v GorM 4 ni.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
Oglasi mo račune po tarifu ▼ petitu; za naslov z debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor obsega i avadnih »rutic. Po-lana OKinrtn re in javnezslivale. domači oglasi itd. »o računajo pu pogodbi.
V »i dopiti naj se poiiljajo uredništvu : ulica Caserma It. 13. Vsako pi*mo mora biti frank ovaoo, kar nefrankovana ae ne sprojjmajo. Rokopisi so ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravntitvo ulica Caserma 13. Odprte reklamacije so proste poštnino.

Ne pregrešajte se nad svojimi lastnimi otroci!
Znani pregovor pravi, da tiste Ženike bo najbolje, od katerih se najmanje govori. Mi ne vemo sicer, ali velja ta isrek tudi sa cele vasij in soseske. Ako bi bilo tako — h asi nećemo trditi, da je —, potem bi morali so* diti, da v vasi svetokrižki ni vse tako, kakor bi moralo biti. Kajti o tej vasi so govori dandanes — provtč. Dogodki v sv. Krilu so le par let sem stalna rubrika v italijanskih in vsled tega tudi v slovenskih listih. To j« žalostno znamenje.
Človek se nerad dotika svoje Ustne rane, ker ve, da to — boli. In sv. Kril je odprta rana na slovenskem telesu naie oko-lioe. Mi bi bili srečni in aadovo.'jni, »ko ne bi bili po svoji časnikarski dolžnosti prisiljeni dotikati se te »ne. Toda mi ne smemo mol* čati, ker tako sahteva naia dolžnost. Ako bi molčali, poklicala bi nas lahko vse ostale okolice na odgovor radi aanemarjenja narodnih interesov. Kajti: mi ae držimo nepremično načele, de okolica mora postopati solidarno in de ae okoličani aorajo rama pri remi boriti ae aveje koristi — jeden ae vse in vsi ae jednege. Pravi, zavedni, rod svoj in avojo semljo ljubeči okoličan ne sme posneti separatiama in breabrilnosti do ovojih sookoličanov. Veselje eli ftelost v posamičnih solih trebe vsikdar napisati ne račun ukupnosti — oelotne okolice.
Brea solidarnosti in uajemnege delovanje ni reiitve ae neio okolico — ni v narodnem, ni v materijelnem pogledu. Kajti v tem naj ae ne verejo nali okoličani: kakor hitro propadejo mor&lno, kekor hitro ae, u< vedeni po brezvestnih egitatorjih, isnebe svoje narodne individuvalnosti, kakor hitro se vržejo izdajstvu v naročje, potem je njih gospodarski propad le vpraianje bližnje bodočnosti.
Zavedajoč se te grosne nevarnosti vstre-peče danee v britki Žalosti sleherno srce okoličansko, ko vidi, da so gori v sv. Krilu na dnevnem redu pojavi neaavesti, ko vidi, da se v tem aelu neodpustno lehkomišljeno igrajo a — o g njem, kateri lahko upepeli vso njih ekaistencijo. Krvavečim aroem sicer ali vender trebe povedati našim Križanom, da ae oni — ne vai, tako očitanje bi bilo krivično — a podpiranjem italijanske propagande pregrelejo proti lestnemu rodu, proti avstrijskemu patri-j o t i a m u in njega vrhovnemu predstavitelju — nalemu premilemu in od nas vseh iskreno ljubljenemu vledarju in proti — sapomnite si to Križani 1 — proti svojim lastnim otrokom!
Proti svojemu lastnemu narodu se pregreiate, ker s podpiranjem laike propagande podpirate najljutejše sovražnike natega rodu, kateri smatrajo nas vseh, ne svojimi hlapci, ampak — sužnji; ki nas psujejo po svojih listih, ki se nam rogajo v svojih
PODLISTEK.
co
Kmetiki upov«
Kvodovlnska pttett iettnuJtU//u veka. — Spisal Avffuit Šenoa. Preloiil 1. P. Planinski, —
—	Podban Ambrož Gregorijaneo, kaj ne P vzklikne Ambrož, planivži kvišku, in oči se mu čndno zasvetijo.
—	Da, Ambrož Gregorijanec, pravi Konjski, čudno mrmranje se sasliii in plemstvo se spogleda. Kralj, nadaljuje biležnik, da je sklenil maščevati ta iločin, sato jemlje pod-banu to čast --
—	Joj I vakrikno Uršula in se udari z roko ob čelo, vse je propalo. To je torej tista vsviiena pravica! Fej!
Stepko stoji v kotu, škripajo a zobmi in stiskajo sabljo, a v očesu ae mu sveti solza; Ambrož so strese, ali bitro sede, namigne Konjskemu in naalonivii se v dlan, reče:
medsebojnih pogovorih in nas zasramujejo po javnih ulicah. Korist vsega naroda slovenskega sahteva, da se nam ohrani naia tržaška okolica in da se okrepi slovenski živelj v mestu. A vi delate na to, da pride naia okolica v roke teh naših nasprotnikov — ali se torej ne pregreiate proti svojemu rodu P
Znano je v obče in moralo bi biti znano tudi vam, Križani, da se poznana laika gospoda navduiujejo za sosednje laiko kraljestvo, da komaj čakajo dneva, ko se oslobode „avstrijskega jarma", da v ovojih listih predrano presirajo vse važne dogodke v nali presvetli ceserski hiii: da pač v jednomer piiejo o „našem kralju*, (s tem menijo itelijanskega kralja), nikdar pa ne o rea iia&em cesarju! Znano je v obče in anano bi moralo biti tudi vam, da so isti krogi, ki snujejo po aaii okolici italijanake učne zavode, v tesni svezi a iredentistiikimi krogi doli v Italiji, onimi krogi, ki proslavljajo sleherno amago italija-nismu v Trstu — tako ae je agodilo tudi povodom sedajih občinskih volitev — kot amago vaeobče italijanske ideje, kot amago leikega iredentizma, sovražečega nalo driavo a vsem ognjem isdejalakege fanatisma. Je-li torej dovoljeno, da ae elovenaki okoličan, katerega aveatoba do domovine in ljubezen do cesarja je alavnoanana od davnih časov, druži in pajdali a laiko iredento P!
A vi ae tudi pregreiate nad svojimi ! a a t n i m i otroci! Rekli amo že gori, de okolica, kakor hitro pade v nArodnem pogledu, mora pesti tudi v gospodarskem pogledu. V iati meri, kakor ae bode jačil in iirit italijanski živelj po naii okolici, v isti meri si bode prilaatoval nsla tla. In anano van mora biti, da kjer ae liri te, a e mora umikati 6 n i, ker dva ne moreta stati na jednem in istem mestu; zapomnite si torej, da v isti meri, kakor se bode iiril italijanski živelj, se bodete morali umikati vil Kos sa kosom bode prehajal — saj vidimo kako je ilo v spodnji okolici — ia slovenske v leiko roko in v malo dosetletjih bode stal nekdaj imoviti okoličan kot tujec na avoji laatni zemlji — težak brea domovine in podstreija. AH vas ne bodo preklinjali vaii potomci, da miet« umeli ohraniti ono ped aemlje, katero ste podedoveli od svojih prednikov? Kaj poreko vaii otroci, katere ostavite brea imetja in brea poukaP! Da, brea pouka I Vi hočete pošiljati svoje otroke v Legino iolo, a ne pomislite, da ste jim s tem saprli pot do isobražbe, omike in napredka. Ne veate-li, da je italijanski poučni jezik sa vaie slovenske otroke jarm, v katerem mora obnemoči njih dub in mora semreti veselje do učenja. Kako naj eo uči otrok, ako ne razume poučnega jezika; kako naj otrok s veseljem sluia učitelja, ako ga ne razume P Ubogi taki otroci, kajti usojeuo jim je, da ostanejo vse svoje življenje duievni pritlikavci ! Slovenski oče, ki pripravlja tako bodočnost svojim otrokom, se pregreia
—	Naprej, ne prej !
—	Krik in vik se vname tu o j skupščino; iumelo je, vrelo je, bučalo, žvonketalo s sabljami, grozilo s pestmi. Ban prebledi, biležnik umolkne. Pomirili so se in biležnik čita, da je kralj odredil, da ae podban in vsi njega pristaii radi zločina kaznujejo, a toliko da izusti te beaede, vstane ban in zaktiče glasno: »Ker je podban odpuščen po kraljevi volji, volimo novega 1 Hočete li P* „Volimo !" zagrmi Tahi. „Volimo 1" njega sosedi. „Ne !* zakričim jaz krepko, da so mi skoraj rebra popokala — ali Jakob Pogledič zamahne s čepico in aakliče: .Volimo! Vivat banus! Doli Gregorijanec 1* In celo krdelo njegovih kmetov zagrmi jednoglasno ! „Vivat banus ! Doli Gregorijaneo !* V meni se strdi kri, Stepko hoče zagrabiti za Sabljo. Vurnovič prebledi na smrt in zgrabi Pogledića za prsa.
hudo nad svojim lastnim zarodom. Laika iola je sa slovenske otroke mučilnica, a ne učilnica. In ali ni to greh, ako je volja očetova, da se ou mučijo otroci P!
A nekateri Križani so slepi in gluh', da ne vidijo nevarnosti in ne sliiijo svojega lastnega razuma. Zavozili so jo tako, da jih mora sedaj celo vlada vleči ia blata.
In čemu vse to P Ne za judeževe srebrnjake, ampak aa par čevljev in sa prasne obljube, katero se ne izpolnijo nikdar, ker se izpolniti ne morejo in katerim more verjeti le nerassodno in lehkoverno ljudstvo.
Ne dajte ae torej slepiti po prašnih in drsnih obljubah, nikar ne poslušajte zapeljiv-cev, kateri vas iskoriičajo sa svoje, nalemu narodu, domovini, ceaarju in v a i i m lastnim otrokom nevarne namene.
Ne pregreiajte ae nad svojimi otroci!
Politiške vesti.
Ulični napisi v Ljubljani. Mestni svet ljubljanski je v svoji seji s dne 5. t. m. vsprejel nastopno predloge: 1) Javni napisi po vseh ulioah in trgih Ljubljanskega mesta se imajo premoniti tako, da se napravijo vsi, brea izjeme, v slovenskem jeaiku. 2) Dotične nove tablice je pribiti natančno na tiste prostore, kjer ao pribiti dosedanji dvojeaični napisi. 3) Nove tablice je naročiti pri tvrdki I. Stegman in ainovi v Budejevicah. 4) Iliine tablice imajo ae od aedaj pri novih hiiah napravljati isključno s slovenskim napisom in s;cer na stroike hiinih lastnikov. 3) Dosedanje hiine tablice a dvojezičnim napisom je na stroike občine nadomestiti a novimi tablicami a samimi slovenskimi napisi, katere se ima pribiti natančno na atara mesta, pa le pri tistih hiiah, kojih lastniki, po mestnem magistratu o tem povpraisui, v določenem roku niso ugovarjali, in katerih hile se ne nahajajo v ulicah ali na trgih, katerim ao se imena v novejšem času premenila. (1) Tudi te tablice naročiti je pri tvrdki I. Stegmann in sinovi v Budejevicah. 7) Troški te nove naprave pokrijejo naj ae is blagajničnih preostankov. 8) Mestnemu msgistratu se naroča, da te sklepe kolikor mogoče hitro in točno iavrii.
llliini napisi v Pragi. Mestni z«»top Praiki pottopa jako odločno ob tem vprašanju. Kakor amo že javili med najnovejiimi vestmi danainjega jutranjega izdanja, odgovoril je mestni avet policijskemu ravnateljstvu, da to poslednje nima nikake pravice vtikati se v to zadevo, ker se ista dostaje lo krajne policije. Mestni svet pravi, da se ne bode brigal sa dopis policijskega ravnateljstva.
Kriza na Ogrskem. Njegovo Veličanstvo ostane dlje časa v Budimpešti nogo je bilo določeno s prva. Po tem soditi so težave glede na sestavo novega ministerstva velikanske. Težave so pa no dostajejo toliko
Izdali so nas, propali smo, in kakor nevihta zašumi nad našimi glavami divji krik, v ti zmedi pa obrača prezirno na nas svoje zli« kovsko lice sosedgrajski nasilnik in Jelena Tahijeva svoje črno kačjo oko s peklenskim pogledom. Skočim na klop, hočem govoriti. Pogledič samahne s roko, „doli I" sakriči tolpa. Kerečen skoči, grozeč s pestmi, pred b»na, ali ta zakliče : „Ali hočete Ivana For-čiča za podbana P" „Hočemo !" zatuli skupščina, a Kegljeviči vzdignejo nosatega Porčiča na ramena. „Vivat Forčič !" zagrme kmotje na Pogledićev mig, a Forćić sede na vaše
mesto. —--„Mir!" sagrešči zdajci glas,
kateri je vsakemu presunil srce; bled in drhte Btopi ta moj prijatelj Vurnovič pred bana, bled, kakor da je ležal v grobu; oči so mu zasvetijo, s sabljo pa udari ob mizo.
(Dalje prih.)
osebo Wekerla samega, ampak njegovega drugs, pravosodnega ministra Szi!sgyja, kateri je bil pravi oče nesrečnim cerkvcnopoli-tiškim predlogam. Szilapy noče odstopiti od svojih predlog, a Wekerle noče odstopiti od Szilagyi a — v teh okolnostih tiči ključ sedanje krize.
Stambnlov v opoziciji. Glasilo pad-Šega mogotca Stambulova, „Svoboda", iijavlja, da liberalna stranka stopi v opozicijo proti sedsnji vladi. Ia te izjavo je razvidno, da jo gospod Stambulov istotako domišljav, kakor so domiiljavi njega nemiki prijatelji. Kakor se bahsjo ti poslednji, da so oni sami jedini steber države, tako se čeljusti tudi Stambulov, da je nezavisnost Bolgarske le njegovo delo. Ali res misli g. Stambulov, da je ves avet prespal zgodovino ruako-turike vojske ? Kdo je reiil Bolgarsko iz sramotno turike sužnosti, to vemo vsi, kakor vemo tudi to, kdo iz vsega svojega sroa črti osvoboditelje Bolgarske. Ravno te dni se je vsdiguil ves narod bol arski, da protestuje kakor jeden mož proti početju Stambulova, katero početje je imelo na sebi vse znakove najg «o nahvalež-nosti. Čudna logika to! Oni in isti mož, ki je vso avojo slobnost in krvoločnost postavil v boj proti boriteljem za neodvisnost Bol-garako, se predstavlja avetu kot žrtev svoje Ijubesni do nezavisnosti.
Kriza V Italiji. Ministerstva Crispije-vege ni več! S tem pa nočemo reči, da se je ta toliko domiiljavi kolikor nasilni in ma-ičevanja željni državnik italijanski res umaknil s pozoriiča. O ne, Grispi je ie vedno trdna točka, okolo katere se tudi sedaj suče vse politiiko življeje v Italiji. Sodeč po pogajanjih, ki se vrie aedaj v Rimu glude osnove novega ministerstva, smemo s pru-Cbjlnjo gotovostjo ie danes vsklikati: Crispi je iel — Crispi pride zopet! Crispi pride — a brea poglavitne osebo dosedanjega mi-oiaterstva njegovega, brea finančnega ministra Sonninija. Med krizo v Italiji in krito na Ogrskem je res nekaka analogija. Na Ogrskem se morde povrne Wek«rle brez Ssilsgyi-a, v Rimu so povrne Crispi brez Sonninija. Szilagyi je bil v ogrskem kabinetu poglavitna oseba kot provsročitelj cer-kvenopolitiikih predlog, Sonnino je bil v Cri-apijevem kabinetu glavna os»ba kot izumitelj finančnega programa; tu in tam bosti torej morali odstopiti oni osebi, ki ste takorekoč značili program vsega ministerstva. Wokerle in Crispi se torej povrnnta — ako so povrneta — s predrugačenim programom, kolikor se dostaje poglavitnih vpraianj; tu cerkveno-politiške preosnuve, tam finHnčno reforme. Crispiju in AVekerlu se je boriti proti nepremagljivemu nasprotniku: oni proti no-opisni bedi in popolnemu gospodarskemu polomu, ta proti sijaju in moči svote katoliško Cerkve. Zato pa smemo prorokovati uboina grozen konečui — fiasco. Crispiju je odtegnila zbornica zaupanje, ker se je prepri-Čsla, da ta mož no ve druiega zdravila za vso grozno bedo, na kateri trpi sirota Italija, nego pokanje pušek, obsedna stanja in zapore. S takimi sredstvi jo pač možno za tre-notek zamašiti usta trpečemu narodu, ali pri tem se mora le vekšati sploina nezadovoljnost in slabšati gospodarski položaj deželo. Italiji ni druge pomoči kakor da se odreče svoji domišljavosti in uredi svojo iidatko primerno svojim dohodkom. Svojo vojsko mora Itulijn izdatno zmanjlaii, odpovedati se mora svoji pohlepnosti in svoji čestiželjnosti. A ravno o tem noče ničesar čuti gospod Francoeco Crispi. On in jedini on je zavel Italijo v sedanje stiske. O tem je danes prepričanu vsa Italija. In vendar se povrne na krmilo skoro gotovo; a ne morda zato, kor goji narod zaupanje do njega, ampak zgolj zato, k o r s i nikdo drugi no up« nastopiti njegovo žalostno dedičino.
Različne vesti.
Občni zbor pol. druitva „Edinost"
bo<le prihodnjo nedeljo ob 10. uri pred-poludne v dvorani „MullyM via Torrente st. IG. Želeti je, da ae člani društva udeleže v polnem številu tega zborovanja, knjti časi so resni in treba, da se pogovorimo, kako nara bode postopati v obrambo naše narodnosti tu ob periferiji zemlje slovenske.
Za koncert v prid ioliki družbi sv Cirila in Metoda dne 9. t. m. bo vabila razposlana, Ako bi kdo čest. rodoljubov v mestu in na deželi po pomoti ne bil dobil vabila, naj blagovoli oprostiti, ker ae pri obilici naslovov lehko eno ali drngo presrć. Vabila in programi se zatiraj lehko reklamujejo v slov. Čitalnici, kakor tudi pri vseh slov. društvih v mestu in okolici. Sicer pa opozarjamo na „Edinost" dne 5. t. m., v kojej je objavljen popolen program koncerta. Slavno občinstvo opozarjamo opetovano, da ustopnice in sedeže bode prodajala gledališka blagajna v Fenico dne 9. t. m., t. j. na dan koncerta od 9. ure zjutraj naprej.
Volitve v upravni avet obdne Pazlnsks
pričelo so se včeraj in bodo trajale do 11. t. m. Italijanka stranka je stopila to pot v boj z vso odločnostjo, ker so jej okoliičine tako ugodne, kakor že dolgo ne — tako ugodne, da ae je jeden prvakov te stranko izjavi!: Ako nodaj no zmagamo, potem pa nikdar več. Jako značilno in siinptoinatično je, da je italijanska stranka izdala proglas do pazinskih kmetov, katerega y ' i'lno aontuvil nekdo, ki ne ume dobro ni lKVtu-jii. slovanski; onemu, ki je le količkaj obveščen o sedanjih odnoAajih Paziti-skih, ne budo težko uganiti, kdo je ta „nekdo". Stara ljubezen nikdar ne zrjavi, staro sovraštvo pa tudi nel — Kar se dostaje »»us glede na izid volitov pravijo doila nam poročila : Kor je 1. razred gotov Italija« nom, drugi pa Hrvatom, se bodo bila bitka pravo ta pravo le za tretji razred. Hrvatska stranka je storila vso, kar je bilo mogoče, da si oaigurara zmago tuli v tem razredui ako se bodo vršile volitve v pravom redu. Toda pri naših tužnih ratmorah so nam je vsak trenotok bati najneprijetnejših isnena-denj in preseuočenj. Proti istrskim Slovanom je koslinirano — vse, in ako zmagamo sedaj v Pazinu, bode zmaga tem CastnejŠa in — to je glavna stvar — tudi odločilna za vse bodoče ča<io ; kajti Itali jani priznavajo sami, da so se to pot v zadnjo spustili v boj. Sedaj ali nikoli! je njih geslo, a mi upamo, da: nikoli!! Bog z vami, volilci pazinski!
Madjarska lojalnost. Dne 4. t. m. vršila so je pred porotnim sodiščem Budimpeštan* nkim razprava proti časnikarju Šefforju, kutoregi) je tožilo državno pravdništvo radi razžaljenja nadvojvod Karla Ludo* vika, Frana Ferdinanda in Otona. Sefler je bil priobčil namreč v listu „Olvasd" članek pod zaglavjem : „Kdo je p r e s t o 1 o* naslednik}"1 Te. članek je obsezal vse polno nelojalnih in žaljivih podtikanj, naslovljenih na imenovane tri nadvojvode. Vzlio temu so porotniki zanikali vsa vprašanja in je bil urednik oproščon. Državno višje pravdniitvo pa mora plačati aodno stroško.
Ako postavimo vsporedno to pravdo proti uredniku SelForju in ono drugo pravdo proti nedolžnim Rumunoui, jasno nam je, kako grozno demoralizovano je javno menenje mod Madjuri, jasno nam je, da so madjaiska sodišča v službi politiko in da madjarski porotniki slede le politi&kim tendoncijam. Urednika, ki je na drzen način razžalil člane ce-Barske hiše in katerega krivda je jasna kot beli dan, so oprostili, ker tako zshteva mad-jurski Šovinizem ; Romune so pa obsodili iz iHtega vzroka, dasi niso zakrivili ničesar, nego du ao so odkrito in lojalno hoteli približati najvišjemu prestolu, da se potožijo (tvojemu kralju. Zaliteljem krone no »krivijo vrli Madjari nijednoga lasu, lojalne podanike pa — tirajo v ječe. Živelo madjarsko pravosodje !
Jasen dokaz rodoljubja. Rmunska „Tribuna" pišo z ozirom na pravdo radi spomenice : Vsi obtoženci so junaški vsprejeti obsodbo. Prečastni Lukuč stopal je na čelu obtožencev smeje so kakor junak iz starega veka. Gospa Lukučova jo pozdravila svojega Huitijočega se moža z bosedami: Ljubim in pozdravljam to dragi mož, ker si bo najbolj odlikoval. — Dr. Rac jo korakal visoko po-
vzdigneno glavo. Vsi so ie vrnili ▼ gostilno po potu, posutem ■ cvetjem. Sam Pan de Bažest je jokal, rekoč, da so ga osramotili ■ tem, da so ga manje obsodili kakor njegove tovariše. Hi, romunska mladina, smo tudi jokali, ali od veselja, da imamo med našimi starinami take junaške in oduševljene ljudi.*
Dei. razstava V Lvovu. Včeraj je nadvojvoda Karol Ludovik otvori! deželno rasstavo v Lvovu. Odgovarjajoč na pozdrav, itrečen v poljskem in ruskem jeziku, je naglaial v nemSkem in poljskem jeziku svoje posebno tadovoljstvo na složnem delovanju Poljakov in galiških Rusov. Nadvojvodo so povsodi navdušeno po-zdravljali.
V pojasnilo. Ker smo posneli po „Slovencu*, dt. jo bil tudi gospod deželni posl. istrski Slavoj Jenko pri zborovanju „Kst. politiškega društva* v Trnovem, moramo pojasniti, da to ni res. Onega dne je bil gosp. Jenko v Podgradu in ae je kar začudil, da so ga — hote ali nehote — videli v Trnovem.
Iz Komna ae nam pile: Komensko starešinstvo je v večkratnih sejah sklenilo, da se ima kos občinskega pašnika, ležečega koj pod Komnom, zasaditi t borovjem in smrekami. To pa v obrambo proti burji, ki najhuje pritiska ravno od siste strani.
Dne 28. marca poklical je svon, kakor navadne, občinarje na odločene jim dele občinskih pašnikov. Občinarji so se takoj lotili kopanja jam, potrebnih aa zasajenje* V par dnevih ao bili pri kraji s kopanjem in sajenjem. Ker je v mesecu aprilu močno pritiskala suša na mladi nasad, pozvali ao se ob-činarji zopet na delo, da zalijejo kakor treba. Tudi to delo so iivriili s veseljem in brea ugovora. Ker pa leži mal prostor med skla-dovno cesto, vodeče v flihemberg in med občinsko potjo, katera se je ob tej priliki popravila in mnogo razširila, moral »e je ta prostor v podobi trikota zagraditi, io saradi živine, ki ae goni tod na pašo. Dogovorjeno je bilo, da ae ta prostor zagradi ■ žicami, ali nekaterim se je adela taka sagraja nevarna aa Živino. Vsled tega je naročil gosp. župan jednemu podžupanu, da naj se svojimi delavci in na občinske stroške napravi leseno ograjo, katero je isti tudi ros skoro dovrfiil. V občinski seji a dne 23. aprila je bil vspre-jet predlog, da se sasajeni in deloma ograjeni deli občinskega pašnika iaroče v gojzdno varstvo.
A našemu gosp, županu ni ugajalo to delo, vsled česar je izdal nek oklic, a katerim je pripravil občinarje, da so jeli rogo-viliti proti omenjeni ograji. V to jih je posebno pripravil izrek županov: »Jaz in o b Č i n a r j i u k a ž e m o, starešinstvo pa nič."
Prvi dan maja odšlo je lestero starešin pritožit se k o. k. okrajnemu glavarju V Sežano. V odsotnosti večine starešin pozval je aopet zvon občinarje na pogosdene prostore. Tu je drža! gosp. župan dolg govor in posledica temu je bila, da so rasljuteni obči-narji zrušili ograjo in deloma poteptali ista borova drevesa, katera so pred mesecem dnij ■adili a veseljem in nemalim trudom. Kar je oatalo nepokvarjenih dreveac, izruli ao jih županu pred očmi.
Po takem postopanju g. župana čutila so je žaljeno velika večina starešinstva Ko-menskega, videč, da se jej po takem odvzete vse pravice in da je onemogočeno vsako na-daljno delovanje. Vsled teh dogodkov izročila jo večina starešinstva županu nezaupnico.
Na pritožbo iste večine odredilo je o. k. okrajno glavarstvo, da se mora omenjeni trikot zopet zasaditi še v teku meseca maja. Gosp. župan pa jo tako izvršil ta ukaz, da jo zaukazal občinarjem prenesti murbova drevesa in ta stara drevesa so ae zasadila v lepoto in korist kraške gmajne.
Mi pa svetujemo gg. Kraškim županom, ako hočejo kaj storiti v olepšavo in korist v varstvo izročenih jim občin, da si pridejo ogledat delo našega g. župana in pa — razburjenost, ki je zavladala med nami.
Komenčan.
Nesreča na ladijl. 38letnoga težaka Josipa Lapajuarja udaril je včeraj med delom na nekem parniku ročaj škripca tako mofno po nosu, da bo morali reveža provesti v bolnico.
Pretepla sta ae včeraj ob 2. uri popo-ludne na tukajšnji postaji, kjer bo oddajo blago, voznik Domenik Dosoni, stanujoč v ulici Rigutti št. 7. in neki tovariš njogov.
Najprvo sta se zbosedila, a potem sta prešla od besed k dejanju — to je k pretepu. Ubogi Domenik je dobil ob tej priliki tako gorko po glavi, da so ga spreveli na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik dr. Jeller-sits podelil prvo zdravniško pomoč in ga potem, videč da je Dosoni težko ranjen, odposlal v bolnišnico.
Loterijake Številka. Izžrebane 0. t. m. Brno	70, 10, 82, 32, 65.
Najnovejše vesti.
Pazili 7. Včeraj je glasovalo 158 volilcev. Od teh je glasovalo 103 za naše kandidate, 55 za nasprotne. Mir se ni kalil. Danes in jutri glasuje &e tretji razred.
Dunaj 7. Danes zjutraj ob 7. uri je jela padati na Dunaju in njega okolici grozovita toča, kateri je sledil silen naliv kakor da se je utrgal oblak. Huda ur« je napravila ogromno Škodo na oknih, hišnih opravah in kulturah. Mnogo osoh in ž'V&lij je ranjenih. Voda je udrla v pritlična Mirovanja, toča je po nekaterih krajih ležala Čevelj viaoko in je bila debela kakor golobja jajca. Promet je bil ustavljen za nekoliko čaaa. Na cesarskem dvoru je raabitih 600 šip, mesto iagleda, kakor da je bilo bombardovano. V praterju so našli dve osebi, kateri je ubila toča. Joden polk poljsko artilerije je trpel ne-iimerno, ker ga je huda ura zasačila sunaj na polju. Več častnikov in moitva je ranjenih.
LV0V 7. Nadvojvoda Karol Ludovik bavil se je včeraj v razstavi nekoliko ur in je danes nadaljeval ogledovanje. Nadvojvoda je obljubil, da v jeseni še enkrat obišče razstavo V družbi » nadvojvodinjo Marijo Terezijo.
Poznanj 7. Poljski katoliški shod se je danos zaključil po knezu Czartoryskem.
Budimpešta. Wekerle je bil zjutraj skozi dve uri pri oesarju, in popoludne je bil aopet poklican v avdijenoijo. Misli se v obče, da je kralj v tej diugi avdijenciji obvestil We-kerla o svojem sklepu. Liberalci triumfujejo, ker so prepričani, da se reši krisa povoljno sa Wek«rla in z* liberalno strank*. Vendar •o mogoča tudi presenečenja.
Rim 7. V pravdi proti rimski banki potrdil je policijski uradnik Montalto svojo prejšnjo isjavo pred parlamentarno komiaijo, v kateri obdolžuje policijo, da je odstranila mnogo dokumentov. Vsled tega predloženih je bilo v včerajšnji seji poslansko komore petero interpelacij. Pravosodni minister, odgovarjajoč na te interpelacije, ja izjavil, da po dovršeni pravdi uvede preiskavo proti onim uradnikom, ki so kaj zagreiili. Oblast bode vrlila svojo dolžnost v poln meri.
Tv|ovinakl braqji»vl<
Sudlmpašta. Pšenica sa spomlad 6 85-6-90, m jesen 709-7M0 Koruza za juli-avgust 483 do 4*85 Oves i« jesen 6-78-5 75. Rt 5-50-5-51.
Piouiea nova od 77 kil. f. fi-85—6 80, od 78 kil. t. 6 70-6-76, od 79 kil. f. 710—7-20, od 80
kil. f. 7 20-7-25, od 81 kil. for.--
•Icčmon «'50—6-85 ; proao 8-80—1-25, Ponudbe pSonico slabe, povpra&o vanje živahno, trdno. Prodalo se jo 20.000 mot. stot., 5 ni. in deloma tudi lu ni. dražje, ostali otrobi nespremenjeni. Vroine lepo.
Praga. Nerafinirani iladkor. Za juni 15-45 Nova roba Meptember 14*55 14*75
Havrs. Kava Santo« good averago a a juni 05-75, za oktober 8»'—.
Hamburg. Santo« good averago za juni 78 —, septorabor 74 50, december 69*--, mirno.
Duna^Jaktah bona 7. JuaiJsi	lao«.
včeraj	danes
Državni dolg v papirju .... 98*30	98*95
. „v srebra , . i . 98*15	98*15
Avstrijska renta v zlatu . . . 120 65	120*75
„ .v kronah . . . 97-83	97*95
Kreditne akcijo....... 850 80	351-80
London 10 Lat....... 125.05	125 05
Napoleoni.........9-95'/, 9 96
100 mark......... 61-25	6127'/,
100 italj. lir........44 70	44 75
Bratje Sokoli I Jutri v petek na večer vrši! se bode prvi telovadni shod in ob jednem prva velika skupna vaja prostih vaj za vrtno slavnost dne 1. julija. Posiv-lljamo Vas in vabimo, da se v kolikor mogoče mnogobrojnom številu udeležite tega shoda, ki ao bode vršil od 9. ure nadalje v društveni te-lovadnici Via Coroneo štev, 17.
Bratje! v Vaših rokah leži izvršitev te krasne slavnosti, le od Vaše udeležbe jutr-šnjega dne odvisen je nje uspeh. Pokažite da veste ceniti pomen, za kojega se bori naše „Sokolstvo" posebno tu ob meji, ko se nas dan na dan prozira in hoče zatajiti, da nas ni.
Bratje! pokažimo, da smo tu na obali Adrije gospodarji tudi mi, da „Zatrli nito spi čili, A ne bodo nas bodečih!" Pod zastavo bratske vzajemnosti torej na svidenje jutri zvečor v telovadnici!
Na zdar!
Odbor in pripravljal »i odsek „ '/Vi. Sokolau.
K7nhon Sn f* • i*d*l°»»telj umereljnih C.UUCO III V. ognjev priporoča se «1.
občinstvu, tla ga blagovoli ob vunki priliki polastiti t naročili tomruč, ker an nmlanju na rok ,BvoJl K avojln*. Naročila »sprejemajo se na centi R aa a s tti hit. 121 (Camp. Morpurgu) v Tritu. — Cenike v alovnnBkom je?iku poSilja franko in gratis.
Gostilna
„C ANTINA ISTRI AN A"
Vla Tivarnela, blizo postaje jalne ieleznic«.
Prodaju najboljša istreka vina po SO kr. In kraški „Auberski* teran po 44 kr. liter; pivo iz tovarn« „SteinfeM" po 28 kr. liter. Kuhinja prve vrste. — Koaila po 33 kr. — Slavnemu občinstvu v meatu in na deželi priporoča ne uljud o podpianni za mnogobrojni obiak.	Joirip Mote.
RODOLJUBI!!
Poilpiaani odprem prihodnjo aoboto dne 9 jn-nija svo jo krrmo v ulici VnMIriro it, 19., znano pod imenom „Croce di Malta.* Točit bodem vina prvo vrste, kruški teran in izvratno pivo. Izborna kuhinja, cene poitene, — Nadejajoč ae. da me bodo TržaSki Hlovani po mogočnosti podpirali, belelim udani Fmn Kravoi.
V poslovanju izkušenej osebi, ki ima sredstva potrebna za oskrbovanje jedne
k p 6 m e
in sa ustanovitev prodajalnice deželnih iidel-kov, dajem v najem svojo na cesti Trst-Reka stoječo hišo in gospodarska poslopja ter sem tudi pripravljen, aktivno se tega podjetja udeleževati.
Ponudbe vspiejema pod šifro „S. T." is prijsznosti upravništvo .Edinosti".
pivovarne bratov
Reinlnghau« v Stalnfeldu — Gradu
pri
156
A. DEJAKU, junior, t TRSTU
VI«	Artisti št. 8,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Lsvant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico staroinano steinfeldsko eksportno (Export), ožujak i (Mftrien) In uleiano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji,
na debele in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corso, Piazza ddle Legna 1. Odlikovana tovarna iopifisv.
Velika taloga oljnatih {bp.rv, lastni izdelek. Lak isa kočije x Angleškega, iz Francije, Nemčijo itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarjo, po ugodnih cenah. — Lesk za parkoto in pode.
Mineralne vode
ii najbolj znanih vrelcev
kakor tudi romansko žveplo za žva-pljanjs trt. m-ss
Gostilna „Ali'An t i c o Morou
ulica Solitario 12, (po domače pri nlYvačkovcuu), prodaja irrn in bela vina prve vrnte h prm Skih in dornberSlcih vinogradov, in »icer: domaie Irno po 3it, belo po 30, modra frankinja po 40, irno kratko po 40 in rizlink po 48 nI. liter. Izvrstna kuhinja. — Driet se getla: „ Hojfttc AJ fCt/flfcff", priporoča se podpisani za obil obisk. Anton Vodopivee,
gostilničar.
Novo pekarno
odprl je
FELIKS DEBEVG
pred vojiifinico. Piazza Caserma. — Priporoča so slavnemu občinstvn za obilen obisk. Ima po trikrat na dan sveže pecivo vsake vrBti, kruh in sladiioe. Dostavlja kruli tudi ua dom. — Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi,
C. tc>*. dvorna lekarn«
Ivana Hizzana
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpinani naznanja al. občinstvu, da je prevzel i?ori omenjeno lekarno od dodifav pok. Benedotta Vlach-Miniussija, priporočajoč se nnjtopleje in ob-ljubljujoe natančno postrežbo z umerjenimi conami. Članom „Delalskuga pedpornaga društva" pa naznnnja So posoboj, da mu je odbor istegA dovolil nprejoniati recepte od njih v sluSaju, ako njim tuk&no društvena zdravnika predpiiuta. Za slučajne lekarsko potrebe so priporoča 101-30	Ivan Ifiiznn.
Gostilna „Alla Citta di Vienna"
Piazza CftMorma h. it. 2, (zraven Tiskarne Dolenc) toči teran I. vrsti iz prvih kletij iz Knzolj in Avberja po 48 nč. liter, kakor tudi istrsko vina sproti in za domačo vporabo. — G r u i k o pivo, izvratnu kuhinja (italijaiiHka in neniAka) po jako umoHtnih ccnuh. — Priporoča hu hI. občinstvu (101)	Ant. Brovedani.
Dunajske srečke po I krono
n
rebanje že 12. julija
5 glavnih dobitkov po 10-000 kron
Srečke pripororatn: Hleronim Morpurtfo, If(n. Neuman.
Lastnik politično druitvo .Edinost" — Iidavatelj in odgovorni urednik : Julij Slikota. — Tiska Tiskarna Doleno v Tratu.