Stev. 32.
Poštnina	pavšalirana.
PossameüBna številka stane SO vinarjev«
Leto 2.
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek la petek.
Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K.
Ljudsko glasovanje v Šlezviku.
Svet je velik in dovolj bi bilo prostora za vse ljudi, ako bi bili dobre volje in bi hoteli živeti v miru.
Kdor je le malo prišel po svetu, se je prepričal, da govorijo ljudje raz- j lične jezike. Vsi tisti pa, ki govorijo ; en in isti jezik, hočejo biti združeni pod eno streho, hočejo imeti svojo državo. Naši očetje so že davno zahtevali, naj bi bili vsi Slovenci združeni. Nemci seveda niso hoteli nič slišati o tem ! Pošiljali so k nam nemške uradnike, nemške barone in grofe, ki niso imeii srca za slovenskega kmeta in ga tudi j razumeli niso; naše otroke pa so v I šoli učili: Windisch ist schiech !
Tako ošabni in požrešni so bili nasproti nam Nemci. Zatirali pa so tudi vse druge svoje sosede: Lahe, Francoze, Poljake, Čehe in Dance. Kakor kak grof, ki se je kje naselil in potem požiral okrog sebe kmetije, 1 tako so delali tudi Nemci. Krog in krog sebe so podjarmili druge narode. | Delali pa so to satansko zlobno delo zato, ker so se pripravljali na vojske in so si misli: Če stanujejo na mejah Nemci, bi ti takoj občutili grozovitosti vojske in bi ne bili prav nič navdu- j šeni za njo, če bomo pa imeli na mejah druge narode, bodo samo ti j poznali vso grozoto vojske, Nemci j bodo na varnem in bodo ostali ko- i rajžni."
Zato so tudi Nemci započeli leta i 1914 vojsko, satansko zlobno so po- j šiljali na fronto Čehe, Poljake, Jugo- | slovane in druge nenemške narode, ; od Nemcev pa samo kmete in de- i lavce, nemški glavarji pa so se zadaj mastili (Klančnik !) Zato niti ena nem- j ška hiša ni bila v vojski porušena, igrali so se kakor otroci z ognjem, pa pri tem so zažgali tudi svojo lastno državo in prišli na boben. Mi pa, ki smo bili prej tlačeni, smo zdaj na konju I
Tako so prišli na konja tudi Danci čisto na severnem koncu nemškega „rajha", v Šlezviku in na Holštanjskem.
Starejši ljudje se gotovo še spominjajo, kako so tudi slovenski vojaki leta 1864 krvaveli na bojiščih na Holštanjskem. Nemci so jih pognali v boj proti Dancem, da bi oropali Dansko za dve deželi, ki nista bili nemški. Pozneje so skušaii danske prebivalce, kakor nas koroške Slovence, ponem-čiti z vso silo.
Cene inseratorn: enostopna petitvrsia ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 obiav popust.
Svetovna vojska je prinesla tudi 3. rotimo ves slovenski in jugo-nesrečnim Dancem v Šlezviku in na slovanski svet, in posebno vse mero-Holštanjskem rešitev. Mirovna kon- dajne oblasti od kraljevskega Beograda ferenca je določila tudi zanje plebiscit, do bele Ljubljane, da nas v tem našem Pred kratkim je bilo tudi tam glaso- zgodovinskem boju z vsemi sredstvi vanje, ali hočejo ostati še nadalje in z vso močjo podpirate ravno tako, pod nemško peto, ali pa se hočejo j kakor stoji vsa nemška Avstrija za pridružiti svoji lastni državi — Danski, i nemškimi glasovalci. Še dan pred glasovanjem so Nemci Te resolucije je večtisočglava trobili iz vseh trompet in na vso sapo, množica z navdušenjem soglasno spre-da bo glasovalo vse za nemški „rajh", jela.
da je vse prebivalstvo navdušeno za j Ob pol 2. uri pop. so se zbrale Nemce. Človeku so se smilili ubogi delegatinje posameznih ženskih dru-Danci, katere so Nemci v svojih §tev v Narodni čitalnici. Pozdravila „cajtngah" že kar s kožo vred požirali, jih je predsednica začasnega odbora Ali nemške cajtnge so obračale, gospa Puppisova. Nato je prva tajnica Danči so pa obrnili in Nemcem po- j gdč. A. Modic poročala o dosedanjem kazali figo 1 Glasovali so v tako veli- i delovanju. Iz tega poroCila posne-kanski večini za svojo državo, da je | mamo sledeče : Nemcem kar sape zmanjkalo. In se- j Dne 16 novembra preteklega leta daj cvilijo in se zvijajo kakor kužek, j se je osnoval v Velikovcu pripravljalni
kateremu stopiš na. rep. Kakor tisti lisjak, ki mu je viselo grozdje pre-
odbor „Zve^e ženskih društev na Koroškem". Nadei si je nalogo, organi-
visoko da ni mogel do njega, pravijo ; zirati koroško ženstvo. vVsvrho je
conoi Ho r\ H rtmpA\/Qnin ntCA nri/*i 1/a^	_	1
sedaj, da od glasovanja niso pričakovali nič drugega, ker so Danci delali s špehom, z denarjem i. t. d Tat se zmiraj dela, kakor da bi bil najbolj nedolžen človek na svetu!
Koroški Slovenci 1 Kdo nas zmagal? Nemške cajtnge slovenski kmet in delavec, nemška usta ali pa žuljava
bo pri ali pa široka roka z
glasovnico? Odgovor si dajte sami I
Občni zbor
»Zveze ženskih društev na Koroškem«.
Nato je g. dr. Piskernik prebrala sledeče resolucije :
Koroške žene in dekleta smo se i zbrale 18. aprila 1920 v Velikovcu na | manifestacijsko zborovanje „Zveze i ženskih društev na Koroškem". Zbrale ! smo se članice 32. ženskih društev iz vseh krajev cone A, da z vsem poudarkom opozorimo vso slovensko in jugoslovansko javnost na veliki trenutek plebiscita, in
1.	izjavljamo, da me koroške žene in dekleta ne maramo imeti nobenega stika več z našimi dednimi nemškimi tlačitelji in sovražniki ter da bijejo naša srca za združitev z našimi jugoslovanskimi sestrami, katerim pošiljamo iskrene koroško-slovenske pozdrave;
2.	prisegamo, da bomo zastavile vse svoje sile, da se z ugodnim ple-
biscitom priklopi roške Jugoslaviji;
slovenski del Ko-
začel okrog Božiča ustanavljati po Slovenskem Koroškem ženska društva. Pripravljalnemu odboru se je v tem kratkem času posrečilo ustanoviti 32 ženskih društev, ki štejejo nad 170' članic. Navzlic raznim zaprekam in deloma tudi nasprotovanju ljudi, ki ne znajo ceniti pomena ženske organizacije, se snujejo še nova ženska društva in narašča število članic od dne do dne. Koroško ženstvo se hoče postaviti na lastne noge in odklanja vsako jerobstvo ter ne bo prej mirovalo, dokler ne bodo v naši organizaciji vse žene in dekleta brez razlike stanu in političnega prepričanja. Postati hočemo faktor, s katerim bo moral vsakdo računati I
Namen ženskih društev je: 1. socialno skrbstvo, 2. strokovna in splošna izobrazba ženstva in 3. boj za enakopravnost
Z največjo vnemo in požrtvovalnostjo se je ženska organizacija lotila prve naloge. Povsod so se nabirali prispevki za prireditev božičnice. Zveza jc prosila dijaštvo in šolsko mladino ostale Slovenije, naj nabira v to svrho denarne in druge prispevke. Samo za velikovški okraj je nabrala 14.000 K, tako da ji je bilo možno prirediti božičnice koroški šolski mladini. Razen tega je zveza preskrbela 1500 otrokom najubožnejših družin obleke, obuvala itd. Kolikor so dopu-j ščala sredstva, je Zveza podpirala i tudi starke in zapuščene matere. Za j ta namen je dobila od štajerskih
Stran 2.
.KOROŠEC», dne 27. aprila IS2G.
Siev. 32.
gospa in gospodičen pod predsedstvom ge. gen. Maistrove 10.000 K; odbor SHS-žena za siročad nam je poslal več zavojev obleke za sirote; več zavojev obleke nam . je poslala tudi „Oblastvena zaščita dece in mladine v Ljubljani". Za strokovno izobrazbo smo skrbele s predavanji in z gospodinjskima tečajema v Trušnjah in Tinjah.
O gospodinjstvu pa se je predavalo in razpravljalo tudi na društvenih sestankih.
Organizacija si je ustanovila svoje glasilo „Koroška Zora", ki ima tudi namen poučevati članice v umnem gospodinjstvu. Pozamezna društva so si poleg tega potom Zveze naročila še razne knjige o gospodinjstvu. Za splošno izobrazbo in zdravo zabavo so skrbela društva z igrami, s pevskimi zbori, predavanji z isposojeva-njem knjig, s prirejanjem zabavnih večerov itd. Velikokrat se nam je očitalo, da prirejamo tudi veselice in zabavne večere. Ako bi dotični vedeli, da so društva ves čisti dobiček porabila za siromašne otroke, ako bi le slutili, koliko gorja smo s tem ublažile, koliko solz pošušile, bi se sramovali préï) vsem svetom.
Orisala sem v kratkih potezah dosedanje delovanje ženskih društev. Pomisliti moramo, da je naša organizacija šele v povojih. V tej smeri smo delovale, to bodo naloge tudi za bodoči čas. Sedaj, ko stojimo pred plebiscitom, se v polni meri zavedamo, da moramo z vsem svojim vplivom in neumornim delom storiti vse, da oddajo vse naše koroške sestre svoje glasove za Jugoslavijo. Pokažimo, da imamo agitatorično moč v sebi, da se je zavedamo, da pa jo hočemo tudi porabiti v prid lepi naši domovini.
Nato se je izvolil sledeči novi odbor: predsednica ga. Puppis, podpredsednica ga. Vidmar, l. tajnica gdč. Modic, 2. tajnica s Berhmana Kajdiž, blagajničarka ga. Jug, gospodinja ga. Potočnik, odborniCe : ga. Kotnik, ga. Jezernik, ga. Škofič, s. Bazilija Zigart: Pregledovalki računov sta: gdč. Mubi ingdč.Dolinar.
Ob pol treh se je nadaljevala manifestacija pri meščanski šoli. Na vzporedu je bila tudi gledališka predstava. Ker je v dvorani prostora le za nad 15v0 ljudi, se je morala predstava ponoviti; navzlic temu pa se je na stotine ljudi zaman pehalo, da bi se bilo prerinilo v dvorano.
Med predstavama je v parku za meščansko šolo navdušeno ljudstvo prepevalo narodne in umetne pesmi, govornice in govorniki pa so ga navduševali za odločilni boj.
Smrt prokletim nemčurjem in onim Nemcem, ki bi radi spravili koroške Slovence v avstrijsko sužnjostl
Iz republikanskih nebes.
Štimce, štev. 80 z dne 9. aprila t. I. pišejo : „Die Revolution nach dem unglückselig geendeten Kriege brachte uns aus dem Zerfalleder monarchischen Grol',macht ein armseliges, kleines Staatengebilde, das sich „demokra-tische Republik" nennt. Sehr mit Un-
recht! Mit denselben tönenden Phrasen von Freiheit, Gleichheit und Briider-lichkeit v.urde sie begr iCt, v ie 178) die aus der Guillotine hervorgegangene.
Weiter denn je aber sind wir heute von wahrer Freiheit, Gleichheit und Brüderlichkeit; vveniger denn je verdient die demokratische Republik diesen Namen. Die gröjte, machtigste Partei jene der Sozialdemokraten, hat die Herrschaft an sich gerissen und übt nun einen Terror aus i.ber die schwacheren anderen Parteien, vvie sich ihn kein Monarch neuerer Zeit gestatten durfte."
Torej „Schlager", ki ga uporabljajo naši nasprotniki proti nam, da je Avstrija republika, Jugoslavija pa kraljestvo, je s tem ob vsako veljavo. Stimce so same postavile na laž vse prejšnje trditve. Naš kmet, pa naj je slovenskega mišljenja ali nasprotnega, bo pa videl, kaj ga čaka tu in kaj tam, vin se bo končno odloči! — za nas. Šumi, ali si videl, da ima laž kratke noge?
Zakaj ne pobijamo nesramnih laži celovških listov?
Prijatelji našega lista nas večkrat izprašujejo: Že veste, kaj pišejo „Štim-' ce", „Karntner Tagblatt", „l.ausmann-schaft" in „Oslovska Trompeta? Zakaj molčite, zakaj ne pobijate takih nesramnih laži? !td. itd.
Dva moža sta šla nekega dne mimo norišnice. Ko so ju norci zagledali, so začeli kričati, tuliti, zmerjati in groziti, h'den od naših dveh mož, ki je bil pametnejši, se za kričanje, tuljenje, zmerjanje in grožnje norcev niti zmenii ni. Sel je dalje svojo pot in prosil Boga, naj povrne ubogim norcem pamet. - Drugi mož pa je bil nespameten : skočil je čez ograjo ter se začel z norci prepirati in pretepati Na strašno vpitje pa so prihiteli čuvaji. Ko so zagledali med norci našega moža, so mislili, da je tudi on norec. Zato so ga prijeli in vlekli v norišnico. !n prav se mu je godilo! Kdor se med otrobe meša, ga svinje požro.
Včasih pa se zgodi, da gremo mimo norišnice in slišimo kako tako, da se moramo na ves glas smejati. !n navadno si ne moremo kaj, da bi ne povedali še prijateljem in-znančem, kar smo slišali
Tako bomo tudi mi odslej pri-občevali, kadar bomo imeli kaj prostora, prav debele laži in druge take oslarije vse časti vrednih gospodov J. Ch. Lackner in K. Sporck.
Celovški shod in antanta.
Antantina komisija se bo lepo zahvalila prirediteljem celovškega shoda, da so tako odkrito pokazali, j kam jih žene srce. Bolj se gospodom S Francozom in Angležem pač niso ! mogli prikupiti ko da so jim tulili na ! ušesa proti.rancosko „Die Wacht am ; Rhein" in „Deutschland, Deutschland über alles". Zahtevali so tudi „An-
schluS an Berlin", kakor bi antanta ne imela opraviti ničesar bolj pametnega, ko pa oropati Jugoslavijo za Celovec in ga zamašiti v žrelo požrešne Nemčije.
Sedaj, ko stojimo tik pred plebiscitom, je važno, kako stališče bodo zavzemali v tem vprašanju proti nam in proti Nemcem Francozi. Kajti Francozi bodo imeli pri tem glavno besedo. Štimce in druge celovške cape hujskajo že davno proti Francozom, ki so zavzeli proti vsenemški agitaciji v obmejnih krajih odločno stališče in f zasedli celo vrsto nemških mest ob Renu, da se zavarujejo proti mogočemu napadu.
Nam prav, bo antanta vsaj vedela, pri čem je in bo zavzela proti našim zahtevam pravično stališče.
Gospodarstvo.
Zamenjajte denar!
Kronski bankovci po 50 in 20 kron se bodo zamenjavali samo še do 15. maja t. 1. Po 15. maju bo torej vsak tak bankovec košček papirja brez vsake vrednosti. Na prošnje za zamenjavo se v nobenem slučaju ne bo oziralo. Denar po 10, 2 in 1 krono pa ostane še nekaj časa v prometu.
Izv.oz surovih kož.
Da ne bo primanjkovalo usnja, je vlada prepovedala izvoz kož iz i naše države.
Pomanjkanje petroleja.
Poljska nam ne more pošiljati dovolj petroleja, ker ondotni industrijski delavci nimajo kaj jesti. Ako si hoče naša država zagotoviti dovolj petroleja, bo morala pošiljati na Poljsko živila.
Davek na vojne dobičkarje.
je že stopil v veljavo.
Podjuna.
Mostič. Bivši velikovški steklar Pavlik, sedaj general folksverovcev pri nas na Mostiču, je prosil pri „Staatsamtu für Hcereswcsen" na Dunaju,' da se. naj Heimwehrkompanija odslej imenuje Heimwehkompanija, ker sedi sedaj na Mostiču sam in se joče, vojaki so mu pa vsi pobegnili v domovino. Castitamo 1
Žvabek. V nedeljo so nas obiskali gg. Močnik, Senčar in Urbane. Po maši se je pod starodavnimi lipami vršil shod, kakor ga že dolgo nismo videli. Govorniki so nam povedali toliko, da smo šli domu s prepričanjem, da je zmaga naša. Kako zvesto so neničurji poslušali, se nam je res dopadlo. Prišli so agitirat še iz Pliberka, pa naleteli so na točo. Ta jih je tako pobila, da so si šli gasit žejo v gostilno in tam premišljali o minulosti tega sveta. Strah jim je zavezal jezike in bili smo „gmajtni", da so postali pametni.
Pliberk. Folksverovci, ki so se vrnili, sedaj jako mogočno postopajo po mestu. Živijo še vedno v mnenju, da še stoji stara Avstrija in da so še neomejeni gospodarji sveta. No, nekega lepega dne se bodo tudi oni zavedii, da je Avstrija postala „mičkena" in da ne po-
Štev. 32.
menijo oni prav nič, če se še tako postavljajo. Dobro, da se teh ubogih odpuščenih „braniteljev" Koroške nihče več ne boji. Čas, ko je svet trepet pred niimi, je minil, sedaj se bliža čas, ko bodo oni trepetali, ce se ne bodo prej streznili.
Pliberk. Trgovka Mader je gr žila ženi našega pismonoša Ehrenfeldner, da bo morala družina v Srbijo, ko bo „tukaj" zopet Nemška Avstrija. Tudi za Maderco- pride še dan plačila in še vesela bo, ako bo dobila iz Jugoslavije košček srbskega kruha in malo hrvatske masti. Božji mlini rneljejo počasi, pa gotovo!
Pliberk. Izvošček Eberwein iz Pli-berka se je po enem letu begunstva vrnil na svoj dom. Seveda ga je čakala doma že davno zaslužena kazen. Obdol-žen je sokrivde pri ropanju za časa avstrijskega gospodarstva, in sicer pri klobučarju Ovčjaku. Povzročil je tudi, da so zaprli gospo Plešivčnik in gostilničar Mlinar ima menda tudi še nekaj , opravka z njim. To seveda ni bilo po volji jiašim socijalnim demokratom. Klepar Sipek (predsednik krajevne organi-zaci e), čevijarvH!ebetz in finančni uradnik Šalamon (Stajerc), so prišli k sodnji in zahtevali, da se izpusti, ker je nedolžen. Seveda, ti ljudje so vedno nedolžni! Žalostno pa je, da je socijalno-ciemokratska organizacija v Pliberku padia že tako daleč, da se iz strankarskega „kšefta" zavzema za ljudji, ki spadajo na gavge. Celo Nemci so se zgražali nad počenjanjem tega „Getrei-debarona", a socijalni demokrati se potegujejo zanj. Nemškutar je vendar iz-boren socijaiist! Od socijalnodemokratske Stranke smo pričakovali več poštenosti. Bolj in bolj se kaže, da socijalnodeino-kratična organizacija tukaj ni nič drugega nego nemčurska organizacija pud plaščem sucijaine demokracije. Ta organizacija se poteguje za vsakega falota, ki dela sramoto Slovencem in Nemcem. (Vodstvu socijalne stranke svetujemo, naj se malo bolj briga za krajevno organizacijo v Pliberku, ker bo sicer trpel ugled stranke. Ured.)
Pliberk. Grof Thurn je pristopil kot član k socijaldemokraškemu kon-suniu, pri katerem so vpisani vsi pli-berški nemčurji. Kako se svet spreminja: veleposestvo, socijalna demokracija, komunizem, nemški nacijonalizem, vse obenem.
Pliberk. (Srbski kruh.) Ne čudimo se, da delajo proti naši državi ljudje kakor Herbst, Mondl, Sablatnigg, Kama i. t, d., ki nimajo ničesar izgubiti; čudimo se pa, da celo nameščenci, ki žive od nas, ne morejo prikriti svoje mržnje do Jugoslavije. Občinski sluga Lutnik in njegova žena zabavljata črez sedanje razmere, kažeta svojo nezadovoljnost, kjer le moreta. Posebno ženi bi bilo treba enkrat priškrniti dolgi nemčurski jezik. Vidiš jo lahko klepetati na vsakem oglu. Taki nezadovoljneži vendar niso za našo službo!
Tudi upokojeni nadučitelj Hölzl je dubil zopet nemčurska krila. Ta priliznjena živa pošta potuje večkrat v Celovec. Čudno, da imajo oblasti takšno zaupanje v tega človeka. V zahvalo pa jih potem tu in tam malo „pomaže". Kako težko že čaka Avstrije! Oblasti vendarle
, KOROŠEC", dne 21. aprila 1920.
niso storile prav, da so imele usmiljenje s starčkom! Povemo ti, da Avstrije v Pliberku ne boš več dočakal, moral boš že drugam, če hočeš spati v nemški zemlji, ti rojeni štajerski Slovenec!
In sedaj še upokojena učiteljica Mrak! Tudi ona dobiva pokojnino od Jugoslavije. Zato kaže svojo mržnjo do Slovencev, kjer le more. Blažene Avstrije pa tudi ona v Pliberku ne bo dočakala. Najbolje bo, da prej ko slej zamenja svojo hišo!
Vi zagrizenci, zakaj ne odklenite srbskega denarja? Kje je vaš germanski ponos? Častno bi bilo vendar za vas stradati za spufano Avstrijo in polomljeno nemštvo, nečastno je živeti od — srbskih Jugoslovanov. Pa prišla bo tudi za vas ura plačila! (Od nikoder ne prihaja toliko pritožb, kakor iz Piiberka. Ali se „Sokol" ne zaveda svoje dolžnosti? Ured.)
Trušnje. „Cujte, sedaj je pa res čudno, ko so Čuši tukaj! Vse nam bodo pobrali (?) Potem bodo pa šli". Tako hecajo tudi pri nas nemčurški agitatorji ljudi. Glavni hujskači so Mussak in Mussakovka, Sani, Mali in Fradl. Le tako naprej, dobili boste „auscajhnungo" ali vas bodo pa vtaknili v luknjo! Za vas velja sedaj samo še „lieber Augustin, alles ist hin". Več Slovencev.
Krčanje. Malo se sliši od nas, ki smo tako visoko doma. Živimo mirno pri delu in gledamo od daleč na lepe kraje pod nami, kjer se povsod govori naš jezik. Kar je prej manje veljal, velja sedaj več. Ni se ga nam treba več sramovati. Imamo sicer tudi pri nas Nemce, pa so poštenjaki, s katerimi se dobro razumemo. Oni tudi dobro vedo, da so res sinovi nemške matere. Bližina nemške meje je za nas precej poučna. Sami nemški kmetje iz Golovice in Pustrice pravijo, da je zanje na vsak način bolje pri nas v Jugoslaviji kakor pa na oni strani. Že vedo, zakaj! Da, da, ako želite, da res ostanemo skupaj, morate to tudi z dejanjem pokazati! Kmetje, Nemci iz Goloviške doline so nam pravili, da sedaj vidijo, da ni prav nič res, kar so jim pripovedovali prej o jugoslovanskem vojaštvu. Narobe, z vojaštvom, z orožniki in s financarji žive v najlepšem miru in prijateljstvu. Samo, da bi vedno tako ostalo, je njihova želja. Ne-voljni so pa, da so jih ljudje iz avstrijske strani nalagali, da jugoslovanski denar ne bo nič vreden in da naj obdrže nemškega. Koliko so s tem izgubili! Sedaj že vedo, kdo jim hoče dobro in kdo slabo. Zato pa, Golovičani in Pustričani, pokažite o pravem času, da hočete biti tam, kjer bo za vas in vaše otroke bolje. Glejte, da vas vaši potomci ne bodo preklinjali!
Grebinj. Loidlovka je na veliko soboto policistu, ki je prišel delat mir in red pri kresu, klicala: „Wer hat euch Tschuschen daher gerufen um unser deutsches Brot zu essen?" Ta je pa res lepa! Ni dovolj, da jedo sami jugoslovanski kri-h, še črez mejo ga spravljajo v Nem Avstrijo, da tam njihovi bratci od glada ne poginejo, Kedaj smo pa še mi dobili le en funt moke iz Avstrije? Loidlovka, ali se ti je res pamet skisala. Molči rajši, vsaka beseda, ki jo zineš, je neumnost! (Je dotični policist naznanil to ženo pristojni oblasti? Ured.)
Stran 3.
Grebinj. Ko so se vračala naša dekleta od ženskega tabora iz Velikovca, se je zbralo nekaj smrkovcev in so jih hoteli napasti. Prava nemška korajža! Nad moške si ne upajo, pred njimi se skrivajo kakor cucki, spravljajo se pa nad ženske. Eden izrned teh hujskačev je bil tudi kovač Rot, sedaj pri Kušniku. Odkod je prišel, ne vemo. Ali ima sploh domovinsko pravico pri nas? Proč z njim, če je nima! Zavedni fantje, branite čast naših žen in deklet!
Radovedni smo, kako bodo postopale naše oblasti proti onim razgrajačem, ki so na veliko soboto tulili po trgu.
Grebinj. Žensko društvo priredi v nedeljo, dne 2. maja izlet v Krčanje. Odhod iz Grebinja ob 1. uri pop. Zbirališče pred šolo v Grebinju.
„ „Prostovoljno gasilno društvo v Železni Kapli" vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, 2. majnika 1920 ob 15. uri pop. v „Sokolski dvorani". Spored: 1. godba, 2. ples, 3. šaljiva pošta, 4. ko-rijondoli-korzo. Med odmori prosta.zabava. Vstopnina za člane 5 K, za nečlane 6 K. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnih potrebščin, se preplačila hvaležno sprejemajo. Vabijo se iz vseh bližnjih krajev prijatelji zabave, posebno pa sosednja društva!	Odbor.
Kazaze. Žensko društvo za Kazaze in okolico se najprisrčneje zahvaljuje Zvezi ženskih društev v Velikovcu za poslano obleko in obuvalo ubožnim strankam v naši občini.
Rož.
Hodiše. Namestu 25. aprila, obhajamo sv. Jurja letos šele 2. majnika. Ta dan bo tu obenem večji shod.
Iz drugih krajev naše države.
Guštanj in okolica. Vsak kraj ima svojo nadlogo, tako tudi Guštanj. Hujskači se jezijo na Jugoslavijo, draginjo, denar, vero, socijaliste, na rudarje v Črni i. t. d. Hujskat hodijo med kmete, hujskajo med ženskami, trgovce strašijo, da bodo Černjani prišli zopet ropat i. t. d. Delavci v Črni so bolj pošteni ko smo vsi Guštanjarji. Ti hujskači so sami nemški agenti, ki jih jaz, Bavbav, dobro poznam. Posestnik Kostwein, pd. ^rot-nek se priduša, da bo Guštanj kaznoval (štrafal), ker je bil v „Korošcu". No. no, gospod Šrotnek, ne napihujte se preveč, drugače še znate počiti kakor tista žaba . . . ! Kaj se bahate, da nam ne boste nič prodali, poglejte v kaščo, mislim, da ni več dosti notri za prodaj, ko vam posli uhajajo radi nezadostne hrane. Pravijo, da so več lačni kakor pa siti. Svetoval bi Vam, da se bolj brigate za gospodarstvo, Vi, Vaša žena in tista punca, ki jo imate pri sebi za nemško agitacijo. Več koristi bo, imeli boste čist hlev, dosti blaga in glava Vas ne bo več bolela, ker Vas Bavbav ne bo več lasal.
Labod. V torek, dne 20. aprila 1920 je pogorela pri Labodu hiša, v kateri so stanovali primorski begunci. Pogorela je do tal, ker labodska požarna bramba ni hotela priti gasit. Požarna bramba je v nemčurskih rokah. Za takšno postopa-
/
Stran 4.
.KOROŠEC", dne 27. aprila 1920.
Stev. 32.
nje ne najdemo primernega imena. Poživljamo slovenjgraško okrajno glavarstvo, da to hujskaško društvo takoj razpusti.
Labod. Za labodsko občino izdaja propustnice okrajno glavarstvo v Slovenjem Gradcu.
Guštanj. V dopisu iz Guštanja v 30. št. našega lista (od dne 21. t. m) je dopisnik brez vzroka žalil gdč. Marijo Brunduia. Kolikokrat smo že poudarjali, da spoštujemo vse narodnosti in da nam niti na misel ne prihaja, da bi koga prezirali ali žalili, ker je Nemec, Lah, ali pa kake druge narodnosti. (Kogar ni sram, je zaradi nas lahko tudi nemčur, če hoče; samo dober jugoslovanski državljan mora biti!) Pač pa nimamo prav nobenega obzira do onih ljudi, ki rujejo in hujskajo zoper našo državo, pa naj bodo te ali one narodnosti, tega ali onega stanu.—Prizadeti rodbini Brunduia bodi ta izjava v zadoščenje!
Politični pregled.
Komunisti ali boljševiki delajo na to, da bi nastala svetovna revolucija. Kakor v drugih državah, so poskušali svojo srečo tudi pri nas. V ta namen so uprizorili
železničarski štrajk.
Vlada pa je posegla vmes z železno
roko in železničarji se vračajo zopet na delo. Iz vseh pokrajin naše države se poroča, da vlaki zopet vozijo. Ker se je ta štrajk ponesrečil, so komunisti napovedali splošen štrajk. To pot pa delavstvo ni ubogalo komunistov. Kljub temu so 24. t. m. priredili boljševiki v Ljubljani demonstracijo. Pridružila se jim je tudi množica radovednežev, tako ua se je zbralo okrog 3000 ljudi, ki so hoteli pred deželno vlado. Orožniki so z.jprii cesto. Takrat pa sta iz vrst komunistov padla na orožnike dva strela iz revolverja. Nato so začeli orožniki streljati v gnečo. Ljudstvo je zbežalo na vse strani. Nastala je grobna tišina, katero so motili kriki ubogih ranjencev. Mrtvih je 10 oseb, ranjenih pa 21.
O velikih nemirih in štrajkih
se poroča tudi iz drugih držav. Tako so si n. p. v Padovi na Laškem skočili v lase katoliki in socijalisti, vsega skupaj kakih 10 tisoč ljudi. Mnogo oseb je ranjenih. V Piemontu pa štrajka okrog 7000 delavcev.
Revolucija v Mehiki
se vedno bolj širi.
Mirovna konferenca v San Remu
razkosava zdaj Turčijo.
Jadransko vprašanje
se bo rešilo najbrže v Parizu.
Listnica uredništva.
G. R. Kotnik. Izjavljamo, da niste Vi pisali dopisa iz Guštanja v 30. št. „Korošca".
Za kratek čas.
Celovčani so sklenili, da bodo pri plebiscitu vsi glasovali za nas. Da se pa ne zamerijo preveč Avstrijcem, bodo na pustni torek leta 1921 napravili v Masslgartnu še poseben plebiscit, na katerem bodo glasovali za Avstrijo. Ker bo takrat Celovec že dvakrat jugoslovanski, bomo šli tudi mi takrat na „glasovanje", da bo zmaga „večja".
Poslano.
Gospodu Marku p. d. Pušlnu v Konovecah.
Na razne Vaše govorice Vam odgovarjam, da nikakor ne mislim zapustiti Pliberka, še manj pa bom to storil po glasovanju, ker tukaj ne bo nikdar več kraljevala Avstrija, četudi si to ieiite. Močnik, nadučitelj.
Pristopite k Jugoslovanski Matici!
Pozor! Kmetje! Pozor!
Najvišjo ceno za ovčjo volno, oprano in neoprano, plačuje edino le J. Oswald, Veli k o vee, kavarna Spari. Prepričajte se!
M
Ženitvena ponudba. s^r'i'Tt
star, se želi seznaniti s poštenim in pridnim dekletom, ki bi imelo 15—20 tisoč kron premoženja, hišo aii trgovino. Ponudbe s sliko naj s pošljejo na upravo „Koroška".
rV~T Pozor!
Kmetje!
Pozor!
ovčjo volno,
oprano in'neoprano, plačuje najvišje cene obče znani krojač in trgovec z volno Jakob Senica, pos. St. Danijel p. Prevalje. Prepričajte se!
iji_a
A
Prodam 20 ovc JUf&fpot
upravništvo „Korošca".
Izgubil sem črno denarnico
(listnico) v nedeljo v Velikovcu na veseličnein prostoru pred kavarno. Pošten najditelj naj jo odda upravništvu „Korošca" proti nagradi.
Dražba lova — Medgorje.
Dne 2. maja ob 3. uri pop. se odda v obč. pisarni v Medgorju v najem potom dražbe občinski lov občine Medgorje. Izklicna cena 1000 K.
Proda se v Tinjah potom javne dražbe staro šolsko poslopje z vrtom. Mt^K
Dražba se bo vršila dne IG. maja t. 1. ob treh pop.
na licu mesta. Izklicna cena je 30.000 K. Pod to ceno se ne proda. Poslopje, ki je pod cerkvijo, je posebno pripravno za trgovino.
Kajni šolski svet Tinje.
Ženitvena ponudba.
Dva mlada, luštna lanta
se želita seznaniti z gospodičinama od 18 do 22 let. Resne ponudbe na upravo „Korošca" pod „OrvJolk". Za tajnost se jamči.
urar in zlatar v Borovljah
Anton Lečnik,
priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlaiu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni.
u
o
JO
•H
u
88
S
s*
«
d k
a S
M
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, inecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
111 llOŽill O
„DRAVA"
lesno trgovska In Industrijska družba
o. m.
v MARIBORU.
K
s ■ö
Ö H
P <
P »
S
P
5L *
o

Telefon št. 7 (interurban).	Glavni trg Št. 37.	Račun poStn. čok. urada SHS v Ljubljani: 11.695. ...... Centrala Maribor ===== Podružnica Murska Sobota «
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
spadajoče posle. Blagajna je odprta od >/8 9. do 12. ure
in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
ijecluju ■ konsoroiji. — UrotliiUi i I. Moner
l»Ua M. %inu«i{|I( Vullkovtfoi