LetcTI. V Krškem, v nedeljo dne 17. marca 1907. St. 9. Narodno-rodihalno in napodno-gospodarsho glasilo za štajepsho-hpanjsho Fosavje. Brežice Krško «I'osavska Straža» izhaja vsaki 1. in 3. čctrtck v mesccu, datiran z dncvom prihodnjc ncdcljc. — Narocnina za cclo lcto znaša dvc kroni, pri vcčjih naro- čilih popust po dogovoru in sc naprcj placujc. — Ccna oznanil za cno stran 48 K., za pol strani 24 K, za čctrt strani 12 K, za osminko strani 6 K, za šest- najstinko strani 3 K, za dvaintridesctinko strani l"50 K; pri veckratncm ozna- nilu po dogovoru. Vst posiljatve (pisina, dopisc, nakuznicc, naročila, inserate i. t. d.) jc pošiljati na naslov «I'osavska Straža» v Brezicah ali v Krško. — Dopisi se pošiljajo na uredništvo, naročnina in oznanila pa na upravništvo. — Nokopisi se ne vračajo. — I'osamczna štcvilka stane 10 vin. Član 19. državnega osnovnega zakona o splošnih državljan- skih pravicah: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico, varovati in negovati svojo narodnost in svoj jezik. Enakopravnost vseh v de- želi navadnih jezikov v šoli, v uradih in v javnem življenjujeod države priznana". 9 Qolilni hatekizem za volitve v držauni zbor po novi »olilni postaui. Koncc. 27. Kakšne pravice ima volilna komisija? Volilna komisija odločuje: a) če se pri oddaji glasov pokažejo po- misleki, če je oseba, ki hocc glas oddati, res opravičeni volilec sam, ali pa se le kdo drug izdaja za njega; b) o veljavnosti oddanih glasov; c) če se zoper volilno pravico kake v volilni imenik vpisane osebe ugovarja, raz- sodi takoj volilna komisija, če sme dotični svoj glas oddati ali ne. 28. Kdaj in kdo sme ugovarjnti? Proti oddaji kakega glasu se sme samo toliko časa ugovarjati, dokler glas še ni oddan, in vrhu tega samo tedaj, če se kdo drugi za pravega volilca izdaja, ali pa če je volilec šele po ugotovitvi volilnega imenika svojo pravico izgubil. Ne more se pa ugovarjati zoper glaso- vanje takih oseb, ki so vkljub temu, da ni- majo volilne pravice, vendar prišle v volilni imenik in se jih ni pravočasno «ven> rekla- miralo. 29. Kdo sme bi ti na volišču na- vzoc? Na volišce (volilni prostor) se smejo pustiti samo volilci, ki imajo izkaznice. Ko volilec odda svoj glas, mora volilni prostor takoj zapustiti. C. kr. okrajno glavarstvo, pa tudi volilni komisnr, sme odrediti, da se volilci le posamezno v volilni prostor spuste, če je to potrebno, da se volitev nemoteno izvrsi. Na željo st rank, ki se poganjajo za kandidate, pa mora c. kr. okrajno glavarstvo dovoliti, daje pri celem volilnem dejanju od začetka do konca (tedaj tudi pri štetju glasov) v volilnem prostorunavzočih n e k a j (2 do 5 stran kin ih zaupnikov. Te za- upnike mornjo stranke pravočasno pred vo- litvijo c. kr. okrajnemu glavarstvu naznaniti, ki izmed njih izbere za vsako stranko pri- merno število. 'SO. Kake pravice imajo zaup- niki? Ti zaupniki so samo price volilnega dejanja; kakor drugi volilci, imajo pa tudi oni pravico ugovarjati (glej točki 29, 30), drugih posebnih pravic pa nimajo. Seveda smejo, kakör vsak drugi volilec, volilno ko- misijo in volilnega komisarja opozarjati na morebitne nepravilnosti, in zahtevati, da se volitev po postavi vrsi. Ako bi se njihovim pritožbam ne ugodilo, smejo terjati, da se te pritožbe v volilnem zapisniku zabeležijo. 31. Ali se sme navolišču agiti- rati? Med volitvijo so prepovedani na- govori na volilce in vsaka drugačna agitacija v volilnem prostoru samem, kakor tudi v poslopju, kjer se volitev vrši, in v bližnji okolici tega poslopja, ki jo c. kr. okrajno glavarstvo določi. Tudi se mora za to skrbeti, da morajo volilci nemoteno hoditi v volilni prostor in nazaj. 32. Kako se volitev vrši? Najprej se sestavi volilna komisija, ki se mora, predno se glasovanje prične, prepricati, da je za vlaganje glasovnic določena posoda prazna. Potem oddajo najprej člani volilne komisije svoje glasovnice, za njimi pa drugi volilci po vrsti, kakor pridejo. Vsak volilec mora pokazati najprej svojo izkaznico, in potem odda predsedniku komisije svojo skupaj zvito glasovnico, ki jo predsednik skupaj zvito, kakor se mu je izročila, v volilno posodo položi. LISTEK. Hmeihi upor ali store pravda. Zgodovinska povcst iz, Ifi. stolctja. Po Avg. Šcnoa. XXVIII. Dalje. — No, in kje je gospod Ambrož? — vpraša Tomo. — Umrl je - odvrne žalostno Štefko. — Umrl! torej tudi to — zajeci junak, — oj kruta usoda, ki mesa tolikokrat v časo radosti grenko pelinovo kapljo. Marta mu stisne roko in reče odkrito- srcno; — namesto očeta sprejemata vas sin in njegova žena, odpočijte se gospod Milič. Vi ste nam gost, kakor tudi vasi vredni ljudje, dokler vas je volja. — Hvala lepa — gospa, pokloni se Mogajič, — nocoj ostanemo pod vašo gosto- Ijubno streho, a jutri zarnno odrinemo dalje, ker nas težko pričakujejo tudi drugod ¦— draga srca. Na grajskem dvorisču se poslavlja Alapič od gospodarja, od gospe Heningove in od gospe Konjske. — Zal mi je od srca — spregovori Alapič, da ni banova nam era padla na rodo- vita tla in obrodila sadu, da se moram torej vračati praznih rok. Je pač Bog tako hotel. Bojim se, da bukne iz plamena te ljubavi, strašen požar. Bog nas varuj! — Oh, da scm to znala -- zajeclja Anka — ali povejte mi Kasper, niste li res dobili mojega pisma? — Nisem ga res dobil in zato sem tudi prukasno prise!. — A kje je Drmačič? ¦— Ne vem, izginil je, ko bi se bil po- greznil v zemljo, gotovo pa pride hudobnež zopet, ko bo gladen in žejen. A zdaj lahko noč, plemenite gospe! Vsi trije domači stali so še vedno na dvorišču, ko se je bil že davno zgubil v daljavi peket Alapičevega konja. ¦ — Zdaj pride na nas zlo — nagrbanci Stesko svoje čelo — draga tašča! Ne pre- ostaja nam nič drugega, nego še bolj pod- šuntnti kmete. —- Da, — odobrava Ursula, ta nasvet — ne dam rada Milieu roke svoje hčerke toda moram; za kmete se pa poprimite vi. — Anka! nadaljuje starka in prime hčer za roko, ti si prevarila mater, ti si se zla- gala o Miličevi smrti ti nimaš duše. Bog nas bo kaznoval. ZahtBvajtB in pazširjajte pousod „Posavsho Stražo!" Komisija mora ime vsakega volilca, ki je že volil, zapisati v poseben zapisnik. 33. Kdaj se volitev konča? Od- dajanje glasovnic se konča ob določeni uri. Vendar se ne sme izključiti od glasovanja tistih volilcev, ki so prišli na volišče, še predno je potekla določena končna ura in se takrat že nahajajo ali v volilnem prostoru ali v čakalnici, ki jo je določila komisija, ali pa neposredno pred voliščem. 34. Kaj pa, če bi se volitev v do- ločenem času ne mogla vršiti ali končati? Prestavi se na drugi dan in to na običajen nacin razglasi. 35. Kaj se zgodi, ko je glaso- vanje končano? Predsednik izjavi, da je oddaja glasov končana, volilni prostor se zapre in prične se štetje glasov v navzoč- nosti volilnega komisarja, volilne komisije, zapisnikarja in zaupnikov. Predno se prične šteti glasove, mora predsednik glasovnice v volilni posodi pre- mešati, nato jih vzeti iz posode in prešteti. Pri štetju glasov, ki se nato prične, raz- grne en clan komisije vsako glasovnico po- sebej, jo najprej sam pregleda, potem pa iz- roči predsedniku, ki jo na glas prebere, nato pa drugim članom komisije poda, da jo pre- gledajo. Pri tern pa pišeta dva člana komisije vsak na svojem listu število glasov vsakega kandidata. Oba ta glasovna lista (Stimmlisten) se morata med seboj ujemati in ju morajo na koncu podpisati vsi člani komisije. 36. Kateri glasovi so neveljavni? a) Tisti, ki padejo na osebo, ki sama nima volilne pravice; b) glasovi, ki se oddajo pod kakimi pogoji, ali ki so jim pristavljena naročila za kandidata; c) glasovi, iz katerih ni razločno po- vzeti, kateri osebi veljajo; d) prazne glasovnice. Vsi taki glasovi in glasovnice se ne štejejo, kakor bi ne bili oddani. Če je na eni glasovnici zapisanih več imen, je glasovnica veljavna, toda šteje se samo prvo zapisano ime. 37. Kdo je izvoljen? Tisti kandidat, ki je dobil več kakor polovico vseh veljavnih oddanih glasov. 38. Kaj se zgodi, če noben kan- didat ni dobil nadpolovične večine glasov? V tern slučaju pride do ožje volitve. V ožjo volitev prideta tista dva kandidata, ki sta pri volitvi največ glasov dobila. Za ožjo volitev veljajo vse tiste do- ločbe, kakor za prvo volitev; veljavni so pa le tisti glasovi, ki se oddajo enemu izmed tistih dveh kandidatov, ki sta v ožjo volitev prišla. Glas, ki se odda za kako drugo osebo, se ne šteje. 39. Kdaj se vrši ožja volitev? Dan morebitne ožje volitve se določi in razglasi že pred prvo volitvijo. 40. Kdo sme v ožji volitvi voliti? Vsak volilec ne glede na to, ali je pri prvi volitvi volil ali ne. Hemškutar — nemiur. i. Dve besedi popolnoma enacega pomena znani ste širom slovenskih pokrajin, v na- vadi ste v zasebnem občevanju med Slo- venci, v navadi ste v javnosti, v časopisih, v književnosti itd. — dve besede, ki se glase: nemškutar, nemčur. Dvomimo pa vendar, da je pomen teh v obče znanih be- sedic res jasen vsakemu izmed častitih čita- teljev, pustimo torej naj govore slovenski učenjaki. — Dr. Karol Štrekelj, c. kr. profesor na graškem vseučilišču za slovansko filolo- gijo s posebnim ozirom na slovensko litera- turo, bivši urednik .državnega zbornika za- konov, torej sigurno najkompetentnejša oseba v teh zadevah pravi tako-le: Nemčur, Substantiv moškega spola, iz- virajoč iz besede «nemec» z neprijetno do- nečo končnico «ur» pomeni cloveka, ki se kot rojen Slovenec, ali kot potomec obče znanih slovenskih starišev, sramuje svojega slovenskega pokoljenja in materinskega je- zika, ter se povsod kažfc za pristnega Nemca, dasiravno je nemškemu jeziku tako malo vešč, da spoznaš takoj v najpriprostejših stavkih, ki jih spregovori v nemškem jeziku, da ni nemščina njegov občevalni jezik. Umevno je, da se možu z označbo «nemčur» ne pripisuje posebna hvalevredna lastnost iz- vzemši morebiti med onimi človeškimi sloji, ki smatrajo zatajevanje najnaravnejši vezi, vezi materinskega jezika in narodne pripad- nosti — za nekako etično hvalevredno po- četje. V nemščini bi se zaznamoval «nemčur» z besedico «talminemec», kakor označujejo na primer posamezne politične stranke svoje nekdajne pristaše z besedami: «talmiliberalec, talmidemokrat, talmirepublikanec, talmimo- narhist, talmičeh» itd. Označba sama na sebi ne škoduje osebni časti dotičnika niti najmanje, saj ni nič drugega, nego nekaka močna negacija v osnovni besedi ležečega pomena: nemec, ki ni pravi nemec. Ce je človeško bitje — nemčur, neza- dovoljno s tern pridevkom, dokazati bi mo- ralo, da sta se v njegovi rodovini izgubila slovensko nasledovanje in slovenski jezik najmanj že pri starem očetu, oziroma stari materi. Univerzitetni profesov v Gradcu dr. M. . Murko trdi, da se z besedo «nemškutar» označuje politično strankarsko stališče; ker se pa izrazi na primer: «Soci» pri nas ne kaznujejo, tudi beseda «nemškutar» ni raz- žaljiva. Naš rojak profesor M a k s P1 e t e r š n i k označuje nemčurja — nemškutarja za Slo- venca po rodu, ki stoji po svojem politčnem mišljenju in delovanju na strani onih Nem- cev, ki so nasprotniki razvoju slovenske na- rodnosti. Beseda ni razžaljiva, ker se rabi največkrat v označenje političnega mišljenja. Temu mnenju pridružuje se tudi pro- fesor dr. Fran Ilešič s pristavkom, da sta imeni «nemškutar» ali «nemčur» popolnoma istega pomena, samo da se rabi ena v tern, druga v drugem kraju. Beseda «nemškutar — nemčur> ne gre rada iz grla pravemu, zavednemu Slovencu, zakaj se bavimo tukaj tako natanko s tern čudnim pojmom ? 0 tern spregovorimo v prihodnjih šte- vilkah nekaj besed ; opozorimo pa že danes, da so disc a smatrajo besedo «n em- cur» ali «nemskuiar» za razzaljivo in da se ta psovka kaznuje kot pre- stopek zoper varnost časti. Ljudshi shod „Slovenshe hmečhe zveze" v Sevnici. V nedeljo, dne 3. t. m. popoldne se je vršil v gostilniških prostorih g. Janeza Starkla ml. v Sevnici ljudski shod «Slov. kmečke zveze» ob ogromni udeležbi. Na shod je prišlo brez vsake agitacije 250 do 300 kmetov iz sevniške okolice, iz Rajhen- burga, iz Blance, iz Zabukovja in celo iz Nočno svetilo plava po nebeškem ovodu obsevajoč gore in doline, grm in les po mirnih pokrajinah ob Savi. Tiha je bila noč, samo na drevesu v grajskem vrtu peva slavček ponočno lju- bavno pesem. Ptica zapeva narahlo, nastavi potem glasno glasneje in mileje, da je od milote za- drhtela tiha noč. Tako bije mlado srce burno in burnejše vzplameneče v prvi ljubezni. Pri odprtem oknu na mokriškem gradu sedi zopet Solija. Srebrna mesečina se bleskeče po šipah na grajskih oknih, srebrna mesečina se igra z njenimi lasmi. Zarečim okom gleda devojka v oči mladega, bledega moža, ki sedi pri njenih nogah — mož je bil Milič. Mali, bledi So- fijini prstiči zapletajo se trepetajoč junaku v goste lase, na katere kane tampatam de- vojkina solza. — Zjutraj — oglasi se devojka, — umirala sem od žalosti, a zdaj pogibam od veselja. — Moj Tomo, moje srce, moje zivljenje' Si-li ti? si-li? V svojih rokah držim ljubljeno glavo, da, da tvoja je, nebi je izpu- stila za eel svet. Oj ta svet brez srea, brez duše. Varali so me, izdali so me, hočejo me omožiti z drugim. Pravili so da si mrtev. O hvala Bogu! živ je, živ. — Skoraj ne verjamem. Čakaj, da zaprem oči in sanjam, da sem nesrečna, ali da si ti mrtev. — De- vojka zatisne oči, a naglo jih zopet odpre rekoč: Zbudila sem se, ti nisi mrtev, ti sediš pri meni, moj si na veke moj! Sestra! obrne se devojka proti gospej Marti, ki je sedela v bližini in opazovala srečno dvojico. — Sestra! Bog je dober, pre- dober, iz srea se mu zahvaljujem za vse trpljenje. — Bi-li uživala danes toliko sreče, da nisem pretrpela toliko muk? — Da! Bog je v istini dober in danes je dokazal podlim dasatn, da prebiva nad zvezdami pravica. — Govori, povej! sili mladenka v za- ročenca, kaj si vse pretrpel, koliko si doživel žalosti in trpljenja, zaredi mene, uprav zaradi mene. — Jokala bom, milo se jokala, da od- plačam, kar sem zakrivila. — Molčiva rajši — šepeče junak — ne da bi obrnil oko od mladenkinega obraza; pusti, da ti gledam milo lice, da se ga na- gledam za vse ona leta, ko ga nisem mogel gledati. Zapustil sem bil popek, zdaj najdem razvito rožo. — Nič nisem trpel, vse sem pozabil, zdaj šele začnem živeti, ker vidim tebe, ki si moja. Oslepiti moram, če mi zgineš izpred oči, umreti moram, če mi umrješ ti, slediti ti moram, kakor dvojček dvojčkll. (Daijo prih.) Prilogn „Fosanshi Straži" St. 9 iz 1.1907. Loke. Razun tega je na shod prišlo deseto- rica učiteljev in urednik Narodnega Lista g. Vekoslav Spindler. Zborovanje je otvoril g. dr. Ivan Benkovic kot sklicatelj in zboro- valcem javil, da se načelnik kmečke zveze g. Janez Roškar, ne more udeležiti zboro- vanja, ker je zadržan po svojih opravkih, pač pa je obljubil se udele/iti prihodnjega zborovanja kmečke zveze v Rajhenburgu in na Blanci. Zborovanje je vodil kot pred- sednik kmet Jože Zalokar iz Blance, kot podpredsednik pa Martin Kozinc, velepo- sestnik v sevniški okolici. Mesto zadržanega načelnika «kmečke zveze» je g. župnik Doberček iz Sevnice razlagal program «kmečke zveze». Nalo je g. dr. Ivan Benkovič, zaupnik Slovenske kmečke zveze za tukajšnji okraj, razložil politično stališče kmečke zveze v narodnem in drugih ozirih, zlasti pojasnil stališče kmečke zveze nasproti drugim strankam t. j. narodni, štajercijanski, nemški in socijalistični stranki. Kmetje so jako pazljivo poslušali in iz vseh obrazov se je čitalo veliko zanimanje. Zborovanje je bilo nekoliko nemirno, ker so ga došli nasprotniki s svojimi med- klici motili. Obadva govornika sta seveda pošteno odgovarjala. K tretji točki dnevnega reda: «državnozborske volitve» je bil vzel besedo kmet Jože Zalokar in veleposestnik Martin Kozinc ki sta jedernato izjavila, da hočejo kmetje pri prihodnjih volitvah pod- pirati samo one kandidate, kateri podpišejo program «Slovenske kmečke zveze»; zlasti kmet Joze Zalokar je krepko udrihal po libe- ralcih, kateri se skrivajo za krinko «Narodne stranke». Osnoval se je potem okrajni odbor kmečke zveze; načelnikom se je soglasno izvolil kmet Jože Zalokar iz Blance, podna- čelnikom pa veleposestnik Martin Kozinc v Sevnici. Zaupni shod okrajnega odbora se vrži v kratkem. Nato se je na predlog g. dr. Ivana Ben- koviča izrekla zaupnica deželnima poslan- cema g. Janezu Roškarju iz Slovenskih Goric in g. dr. Fr. Jankoviču iz Kozjega, ki sta edina poslanca v deželnem zboru, koja sta dosedaj sprejela program kmečke zveze in sta soustanovitelja «Slovenske kmečke zveze». Zaupnica se je sprejela ob burnem odobra- vanju. Ko je g. dr. Benkovič pozval, naj se oglasi, kdor hoee zoper predlog govoriti ali zoper predlog glasovati, se ni oglasil nihee. Tudi navzoči pristaši takozvane «Na- rodne stranke» so želeli besedo in se jim je podelila. Prvi je govoril župan iz Zabukovja g. Božič, ki pa je po naročilu le to mogel spraviti iz list, naj kmetje nikar ne volijo ne duhovnika, ne učitelja in ne odvetnika. Slišali so se klici: «Zakaj pa vi ne kandi- dirate, ali bi ti bil rad poslanec?» Toda župan Božič je hitro zginil iz pozorišča. Ker se je bližal čas odhoda vlakn, za- ključil je predsednik Jože Zalokar zboro- vanje, nato šele se je oglasil k besedi urednik «Narodnega Lista» g. Vekoslav Spindler. G. dr. Benkovič kot sklicatelj zbo- rovanja je posredoval, da se je tudi njemu podelila beseda. Ko je g. Vekoslav Spindler v par stavkih povedal, oziroma hotel pove- dati, da kmečka zveza kmetc hujskn, da kmečka zveza postopa nepošteno, nastalo je tako razburjenje med kmeti, da je moral hitro utihniti. Pomirovalne besede predsed- ništva shoda so toliko uplivale, da niso kmetje planili na izzivalce. Kmetje so kričali, da Spindlerja nočejo več poslušati, in so začeli odhajati iz zborovalne dvorane, na kar je predsednik Jože Zalokar zborovanje zaključil. Novičar. Obcni zbor Posojilnice v Brežicah se je vršil due 10. t. m. Po odobritvi letnega račiina je bil izvoljen novi odbor z načel- nikom g. Andrejem Levak in z odborniki: gg. M. Balon, dr. I. Benkovic, Jos. Mešiček, ]gn. Polanšek, dr. Jos. Strašek in Ign. Zupan. Hud agitator za nemškutarskega trgovca Matheisa v Brežicah je Lojze Zorčič, krojač na Trebežu. Če le more potegne slovenskega kmeta v nemškutarsko trgovino in mu pri- govarja da tarn kupi. Seveda zastonj to ne dela. Nedavno se je hvalil v neki gostilni, da mu Matheis da celo sukneno obleko in njegovi ženi svileno ruto zato, da mu Ijudi v trgovino priganja. Kmetje, varujte se takih agitatorjev ki vas vabijo v nemškutarske trgovine, kajti to, kar dobi tak krojač kot napitnino zastonj, morate vi dobro plačati! Zahajajte pa le v slovenske trgovine, kakor k Uršič in Lipeju in Jože Boecio, kjer bo- dete gotovo najboljse postreženi. Anton Faleschini v Brežicah sin zna- nega, pokojnega J. Faleschini, je poskušal svojo srečo že na več krajih. Prakticiral je v trgovini v Ljubljani, pa ni šlo — iti je moral on ; vežbal se je potem v «brežiški šparkasi» za hranilničnega tajnika, pa zopet ni šlo. Poslali so ga v Celje na «rotež», da se iz- vežba za občinskega tajnika. Sklenili so bili namreč mestni očetje, postaviti rnoza na tajniäki stolec v Breiicah, kar bi seveda ne bilo preveč narobe. «Žlahtn» bi ostnla vkup! Pa čudo, tudi to ni šlo. Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. V zadnjem času poskušal se jc ta gospod v pisarni okraj nega zastopa, tu pa še celo ni šlo in tako je postal lesni trgovec prevzemši trgovino za pokojnim Höflerjem. Zdaj se je pripetil pravi čudež. Zaničevalec, smrtni sovražnik slovenskemu jeziku, spreobrnil se je kar čez noč v nav- dušenega prijatelja — slovenskih grošev. V pravilni slovenščini ponuja prav ganljivo slovenskim strankam deske in hlode, trame in prekle na prodaj. Dotično naznanilo vti- hotapilo se je pomotoma celo kot inzerat v zadnjo številko «Posavske Straže», ker je pojasnilo k tamu naznanilu pomotoma za- ostalo. Ne boš Jaka, v tvojo trgovino ne stopi nobeden zaveden Slovenec! Za naše slo- ven sko ljudstvo je in ostane slow trgovina na zemljišču «delniške pivovarne» v Brežicah in to trgovino vodi zaveden Slovenec, veleposestnik gospod Mihacl Balon. — Priporočamo vsem zaved- nim Slovcncem edino slovensko lesno trgo- vino v Brežicah ! Capito, signor Antonio? Divji lovec v Bre/ic.ih! Dne 1. aprila t. j. na velikonočni pondeljek prirede dile- tantje iz Ljubljane priljubljcno narodno igro «Divji lovec». To je ze tretja narodna igra, ki jo priredi ta družba v Brežicah. Spomi- njaje se obeli prejšnjih predstav, pričakujemo po pravici na ta večer zopet izrednega užitka. Poštnemu uradu v Brežicah hočemo o priliki posvetiti neknj vrstic, za danes naj to zadostuje! Diletantska predstava v Dobovi dne 16. t. m. je dobro vspela. Slovenska zaloga lesa M. Balon je kupila v Gornjesavinski dolini veliko množino suhega zdravega lesa za stavbena ter obrt- niška podjetja. Poslužite se te ugodnosti! Volilnega shoda „Kmečke zveze" v Rajhenburgu se je udeležilo blizu 200 kmetov s štirimi župani iz Anž, Gorice, Senovega in Razteza. Ves program se je mirno izvršil. G. Tratnik je razpravljal o novi volilni resormi, ekonom g. Martin Cerjak o «Kmečki zvezi» in domači župnik o programih raznih političnih strank. Mnogo kmetov iz Stolovnika, Armeškega, Anž in Razteza je na tern shodu dalo slovo laži «Narodni stranki», ker so jasno sprevideli, da je ista koristna le gospodi, a zelo škod- ljiva slovenskemu kinetu. Cast tern možem! Vsi zborovalci do zadnjega so sklenili pri- stopiti h «Kmečki zvezi» in voliti edino le kandidata «Kmečke zveze», naj si bo ta kmet ali gospod. Sklenila se je tudi eno- glasno resolucija v tern smislu. — «Narodno stranka» se je pod vodstvom znanega kremarja Hasa iz Rožnega shoda udeležila — a kmetje je niso marali in poparjena je zopet odlazila. Kandidatje slovenske kmečke zveze so dosedaj sledeči: g. Janez Roškar, dež. poslanec, načelnik kmečke zveze in kmet pri Sv. Ivanu v Slov. Goricah, za okraje Maribor levi breg, St. Lenart, Radgona in Ljutomer; g. Franc Pišek, kmet v Hotinji vasi pri Mariboru, za okraje Maribor desni breg, Slov. Bistrica in Konjice; g. Franc Robič, deželni odbornik in profesor v Mariboru za okraje Šoštanj, Gornji grad, Slov. Gradec in Marenberg. Za druge štiri okraje kandidati še niso določeni, zlasti ne za okraje Brežice, Sevnica in Laški Trg. Kandidatje „narodne strankeM se niso znani. V našem okraju kandidirajo socijalni demokrati vodjo delavcev v Zagorju Čobala, v zagorskem okraju pa kot socialist kandi- dira pesnik Cankar. Nove laži trosi «narodna stranka» o dr. Benkoviču. V «Slov. Narodu» mu nekdo očita, da se je hotel zahrbtno polastiti dvo- rane g. Juvančiča v Zidanem mostu, kamor je narodna stranka sklicala zborovanje svojih zaupnikov za 14. t. m. Dr. Benkovič je za odstop dvorane prosil že 1. sušca 1907, ne da bi se mu sanjalootem, da isti dan hoče tarn «narodna stranka» zborovati. G. Juvančič je takoj odgovoril, češ, da ne more ustreči, ker ima le dve večji sobi na razpolago, katere za došle goste rabi. O zaupnem zborovanju «narodne stranke» je dr. Benkovič zvedel šele v pone- deljek 11. t. m. iz cirkularov, katere «na- rodna stranka» razposilja vabeč na shod 14. t. m. Vrhunec predrznosti pa si je do- volila «narodna stranka» v svojih ravno omejenih cirkularih. Dr. Benkoviču se očita, da se je preselil s Kranjskega in da je v malo letih bogat postal. Dr. Benkovič — bogat; temu se vsakdo smeje, kdor pozna njegove razmere; pač pa bi gotovo lahko drugače stal, če bi tolil«o časa ne žrtvoval narodnemu in poličnemu delu. Očita se mu, da za kmeta še nikdar ni nič storil; z mirno vestjo pa dr. Benkovič lahko trdi, da je storil mnogo več nego tisti laži-kmečki prijatelji v Celju. — Dr. Benkovic je nestanoviten značaj — pravi «narodna stranka», — ker je moral sodno službo zapustiti «on že ve zakaj». Kolikor besed, toliko laži! Dr. Ben- kovic je iz sodne službe radovoljno izstopil, ker mu ni ugajalo uradniško življenje, kdor kaj drugega trdi, ta je lažnik! Dr. Benkovič je n*odkrit, pravi «narodna stranka», ker je žandarje klical na pomoč zoper slovenske kmete, Ta laž je bila popravljena že v zadnji številki «P. S.» Poslanec mora biti domačin, kriči «narodna stranka». Saj dr. Benkoviča še nikdo ni kandidatom postavil! Ti celjski gospodje se mogoče prenaglijo. Sicer pa je dr. Benkovič tudi domačin; on živi med tukajšnjim ljudstvom, med tern ko ti celjski gospodje samo semtertja pridejo zgago delat in zase reklamo. — Ako senajdevse- skozi zmožen, nadarjenkmet—do- mačin, ki prevzame ta težaven in odgovornosti polen posel, ter pod- piše program slov. kmečke zveze, potem tudio kandidaturi dr. Ben- koviča ne bode več govora. Sicer pa kmečica zveza ravno tako potrebuje enega jurista, kakor jih ima «narodna stranka» na tucate. Slovenska kmečka zveza priredi javni drustveni shod v Laškem Trgu v nedeljo dne 17. t. m. popoldne v pivnici delniške pivovarne. — V Rajhenburgu ob nedeljah, dne 10. sušca pri g. Pohletu, dne 17. sušca pri Sv. Antonu in dne 24. sušca v Dovškem pri gospodu Kralju vsikdar ob 3. uri po- poldne javni ljudski volilni shod. Dnevni red: L Nova volilna postava. 2. «Kmečka zveza» in njen program. 3. Druge stranke in njihovi programi. 4. Razgovor o državno- zborskih volitvah. 5. Slučajnosti. Skupni drustveni shod v Trbovljah pi'iredita dne 24. t. m. kmetsko bralno društvo in delavsko društvo v Trbovljah. Shodi zaupnikov kmečke zveze v svrho določitve kandidata za državnozborske volitve se vrše prihodnji teden. Slovenska kmečka zveza priredi tri javne shode v rajhenburški okolici in na Blanci tekom prihodnjih tednov, slede drugi shodi. Zborovanje učiteljskega društva v Sevnici. Prejeli smo in objavljamo: Slavno urednistvo! V 8. številki vašega cenjenega lista se nahaja pod zaglavjem «Sest zboro- vanj v Sevnici> med drugi'm tudi to-le: «Zborovanje učiteljskega društva in občni zbor Posavske podružnice planinskega društva se je vršil v istem lokalu in skoro v istem času, kakor zaupni shod «narodne stranke ;» to je vsekako značilno, bodisi za «narodno stranko», bodisi za učiteljsko dru- štvo. Ker ta notica glede učiteljskega društva ne odgovarja resnici, prosimo, da blagovolite v prihodnji številki «Posavske Straže« po- jasniti, da je «Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj» zborovalo dopoldne v soli, torej ne v istem času in n e v istem lokalu, kjer se je vršil zaupni shod «narodne stranke». Dnn in kraj za to zborovanje je določilo drustvo samo na svojem občnem zboru dne 6. januarja, torej v času, ko ni moglo vedeti, da se nameravajo isti dan prirediti v Sevnici še druga zborovanja. Sicer pa je uciteljsko društvo nepolitično strokovno drusfro in nima kot tako s politični.ni strankami ničesar opraviti. — Sevniško-brežiško učiteljsko društvo. Videm- Sevnica, dne 9. marca 1007. Predsednik: J. Knapic, tajnik: Fran Drnovšek.» —(Do- stavek uredništva. Opozarjamo, da smo trdili, da ste bili obe zborovanji skoro ob istem času. Ker je učiteljsko društvo svoje zborovanje že davno preje kot «narodna stranka» dolocilo, ostane povdarjana značil- nost le na strani «narodne stranke.») Slov. kmečka zveza za Štajcrsko — klerikalna?? Celjski gospodje dr. Kukovec, dr. Božič, dr. Sernec, dr. Stiker, dr. Kar- lovšek vsak dan kličejo: «Kmetjc, ne vsto- pajte v kmečko zvezo, ta je klerikalna, du- hovska! Duhovni hočejo vpreči kmeta v svoj klerikalni voz!» Ti gospodje v glase- rokavicah in z visokimi cilindri si pač mislijo, da jim bo največ pomagalo obrekovanje slov. kmečke zveze. Kaj je klerikalizem ? Klerikalizem je duhovniška nadvlada. Da je kmečka zveza klerikalnn, da kmečka zveza želi duhovniško nadvlado, to je bajka, katero so si celjski gcspodje izmislili, da s tern slepe naše ljudstvo. Kinečka zveza noee duhovniske nadvlade in je ne bo nikdar priznala. Kmečka zveza ni radi duhovnikov ustvarjena, ampak radi kmeta. Kmečka zveza pa ne bo nikdar odrivala sodelovalcev, če so tudi iz duhovniškega stanu. V odboru zveze sede samo kmetje (izvzemši enega samega odbornika), in sicer le samostojni kmetje, ki znajo samostojno misliti, katerim ni treba v Celje hodit po svojo politično modrost. Kmečka zveza ima celo najbolje spodnještajerske kmete v svöji sredi, n. pr. Roškarja, Pišeka, Mlakerja, Vrečkota itd. Zakaj pa je «narodna stranka» ob ustano- vitvi duhovnike vabila v svojo sredo? Sedaj pa kmečki zvczi očita, da je duhovniška! Ako se «narodna stranka» ni sramovala duhovnika, potem tega tudi kmečki zvezi ni treba. Kmečki zvezi je vsak odkrit zagovornik njenih ciljev dobrodošel, nnj pride iz tega ali onega stanu. Kmečka zveza ne zametuje nobenega stanu, zahteva pa, da se oni sta- novi zavzamejo za koristi kmečkega stanu, ki je dandanes najbolj v nevarnosti. Kmečka zveza ima namen, vse stanove pritegniti v harmonično sodelovanjc za skupne koristi; ta njen namen se bode s časom moral tudi na zunaj pokazati. O zaupniku slovenske kmceke zveze za naš okraj, dr. Ivanu Benkoviču, se trdi v letakih ali povabilih, katere «narodna stranka» razpošilja za zaupni shod dne 14. t. m., da dr. Benkovič kmeta le tedaj pozna, kadar ga potrebuje. Ta zlobnost celjskih gospodov presega že vse meje in se jim bo z obrestmi vrnila. I\aj pa ima dr. Benkovič od tega, da žrtvuje cele dneve, a ne samo čas, ampak tudi novce, zdravje za organizacijo kmeckega stanu? On kot sin kmečkih starišev ravno tako dobro pozna kmečke potrebe kot tisti gospodje v Celju, ki imajo ljubezen do kmeta le v ustih in na jeziku. Ti obrekovalci napravijo kak shod, nekoliko deklamirajo, da so tudi prija- telji kmeta, potem nekoliko pozabavljajo po časopisih; s tern pa je njih dolžnost storjena, kajti v kratkovidnih ljudeh vzbude misel, da so tudi oni prijatelji krnečkih teženj. Če kdo posluša njihovc sladke govore, čc kdo bere njih sladke članke po časopisih, potem se morajo seveda kmetu sline cediti po deveti deželi, katero jim obetajo, katero pa sebi žele! Toda kdor te gospode blize pozna, temu se hitro odpro oči; upamo, da se tudi našemu okraju odpro oči. «Vsiljujejo nam dr. Benkoviča!» tako kriče ti «narodnjaki», pravzaprav «patent-narodnjaki». Kdo pa se bolj vsiljuje nego vi, celski gospodje? Zakaj pa ste zanesli razdor in razpor v naš okraj, ki je bil na potu mirnega razvoja v narodnem in gospodarskem oziru ? Kaj mislite, da ste odrešeniki našega okraja? Sedaj pridete po žetev, ko pa je bilo treba sejati, vas nismo poznali! Sedaj razburjate in begate ljudstvo s svojimi medenimi programi, s svojimi slad- kimi besedami, ko pričakujete plačila brez truda! Skrbeli bodemo, da vas ljudstvo spozna, ne le po besedah, ampak tudi po delih (katero pa bodemo morali z lucjo iskati.) Na svidenje. Kandidatom za naš okraj je bil določen od «narodne stranke» dr. Kukovec, odvet- niški koncipijent v Celju in vodja novopečene stranke. Ker mu je grozdje prekislo, hočejo kandidirati kmeta in s tern kmečki zvezi zgago delati, četudi bi dotični kmet 6 let na Dunaju z molčanjem delal za kmečke koristi. Za »Kanonnenfutter» je pa tudi kmet dober, tako si mislijo generali «narodne stranke.» Krške novice. Roditeljski vecer. Krško učiteljstvo je povabilo prelečeno soboto šolske prijatelje na I. roditeljski večer. Krčani in Videmčani so se odzvali v tako mnogobrojnem številu, da je bila obširna telovadnica napolnjena do zadnjega koticka. Ravnatelj mesč. sole g. d r. T o m . R o m i h je pozdravil vse navzoče ter se jim zahvalil za njih udeležbo. Govoril je potem o «važnosti stika sole z domom». Povdarjal je, kolike vaznosti so za nas ro- diteljski večeri, s katerimi se omogoči, da pridejo stariši z učitelji svojih otrok v ožjo dotiko. Sola in do in se morata sporazumo- vati, domača in šolska vzgoja se morata dopolnjevati ¦ ¦ - le v tern slučaju lahko do- sežemo povoljne uspehe. K'akor se pri do- mači vzgoji morata sporazumeti oče in mati, tako se morata za časa sole sporazumeti sola in dom. Slabo bi bilo za otroka, ako bi doma podrli to, kar je Sola sezidala in slabo bi bilo, ako bi sola o domači vzgoji nepremi- sljcno sodila. — Nato je c. kr. okr. šolski nadzornik g. Lj. Stiasny opisal svoje po- potovanjc v Carigrad, kojemu je navzoče ob- činstvo sledilo z vidnim zanimanjem. Preda- vanje je pojasnjevalo 50 skioptiških slik, tako da si je občinstvu kraje, o katerih je g. predavatelj govoril, moglo tudi ogledati. Okrajna učiteljska knjižnica si je narnreč priskrbela izvrsten skioptikon, kateri je na- menjen v prvi vrsti pouku solske inladine; prirejala se bodo pa tudi predavanja za od- rasle. -— Med predavanjem so bili trije odmori, med katerimi so pevci zapeli več skladb. Najboljsi dokaz pa, da je občinstvu predavanje ugalalo, je dejstvo, da si žcli, da bi se nadaljevalo s predavanji. Drugi roditeljski večer priredi tuk. učiteljstvo v soboto, dne 10. t. m. ob 7. uri zvečer v telovadnici meščanske sole v Krskem. Predaval bode strokovni učitelj g. Karol Humck o zidarskein gradivu. Predavanje je bolj določeno za obrtnike, a tudi drugi bodo videli in slišali dokaj po- učneg.1 in zanimivega. Kakor prvo preda- vanje bode tudi to združeno s 50 skiopti- škimi slikami. Obenem bode pojasnjeval okr. sol. nadzornik g. Lj. Stiasny, da je ne- vednost najdražja stvar v deželi. Vstop je dovoljun vsakemu odraslemu, ki se zato zanima. Poseona vabila se k temu preda- vanju ne izdajo. ^= Vajenca ^= sprejme takoj V. Ferenčak Ktavbeni in mizarski mojster na Vidmu. Poslano. Na obrekovanja in sumničenja g. dr. Vekoslava Kukovca v Celju, načelnika «narodne stranke» v «Na- rodnem Listu» od 7. t. m. odgovar- jam, da bodem g. dr. V. Kukovec dal priliko, dotična obrekovanja in žalenja pred sodiščem dokazati. Brežice, dne 10. sušca 1907. Dr. Ivan Benkovič. Domače gospodarstvo. Marsikatera ncsrcča se pripcti. S tcm člnnkom smo v štv. 7 našega lista upozorili kmete na važnost zavarovnnja osobja, ki dela pri mlatilnicah in drugih nevarnih strojih. Pripomniti še moramo, da kmetu ni treba plačevati nobene zavarovalnine, ker dotične prispevke plačuje štajerski de- želni odbor v smislu sejskega sklepa z dne 5. aprila 1892 štv. 25; razglas delavske zavarovalnice proti nezgodam z dne 30. aprila 1892, štv, 4982. Kmet imn torej le dolžnost svoje stroje v smislu našega pouka v 7. štv. «Posavske Straže» politični oblasti naznaniti. Tiskovine se smejo zahtevati pri zavodu samem ali pri okrajnem glavarstvu. Zahte- vajte slovenske tiskovine saj jih imajo, ako ne verjamete, vprašajte Kokarčane! Hojuečjfl zaloga holes, šiualnih in pisalnih strojeu EK&,. Ivan Jax in sin T Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. Ceniki brezplačno! Herman Motor hlepor in hrovec s shli in eternitom 533 m v Krškem. 0 gss Priporočam se slavnemu občinstvu, da prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča dela. Obenem se usojam naznaniti, da po- pravljam tudi mehanične stvari, kakor bi- cikelne, šivalne stroje, hišne brzojave in telefone i. t. d. 6 Letni in živinski sejmi. Meseca sušca t. 1. vršili se bodo v polit. okraju Brežice letni in živinski scjmi sledeče dni: Dne 1. sušča na Pinnini sod. okr. Brozicc. „ 2. „ v Pišecah „ „ Brežice. „ 0. „ „ St. Petru „ „ Kozje. M 8. „ ,, Pilštanju „ „ ,, „11.,, „ Kapelah „ „ Brežice. ,, 15. „ „ Zdolah „ „ „ „ 16. „ ,, Podsredi „ „ Kozje. „ 18. „ na Vidmu „ „ Brežice. „ 18. „ v Sevnici „ „ Sevnica „ 18. „ „ Podčetrtku „ „ Kozje. „ 21. „ ., Artičah „ „ Brežice. „ 21. „ „ Žig. vrhu „ „ Sevnica ., 26. „ „ Dobovi „ „ Brežice. „ 26. „ na Bizeljskem „ „ „ „ 28. „ v Hajhenburgu,, „ Sevnica Slav, ubčinstvu naznanjam, da sera odprl zalogo trpežnih. ^mo izdelanih čgvjjev «^ nioških, žcnskih in otrocjih od najmodernejši; do navadnc oblikc, iz najsinejšoga kakor tudi trpež- nega usnja. — Priporocam se tudi za naročila po meri (po scdajnih visokih ccnah usnja) zelo zmernih ccnali iz ra/.ličncga usnja in različnc fazone. A. OMERZU 4—7 čevljar v Krškem št. 103. Občinsho hranilnica v Kpshem ž)^"* Edina slovenska hranilnica v Posavju. *^q Uraduje ob delavnikih od 8. do 12. lire dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne ; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure dop. Obresti se k glavnici polletno pripisujejo in dobe vlaga- tclji letno 4-04%. Posojuje se proti vknjižbi po 5°/0 proti poljubnemu vračilu, na oseben kredit pa po 6°/0 brez drugih stroškov. Za varnost hranilnih vlog jamČi: občina Krško, posebni poroštveni sklad in rezervni sklad in vse imetje hranilnice same. 4 HranilnB uloge imajo slrotinsho uarnost. Zatfod stoji pod uladnim nadzopstvom. Stavbinska zaclruga „Lastni Dom" vpisana zadruga z omejeno zavezo =—~ v Brežicah = kupuje svojim Članom hiše, zida svojim članom hiše, posojuje svojim članom denar na inenjice in zemljisča, eskomptira (prevzemn v takojšnje izplačilo) terjatve svojih članov-obrtnikov. Izposojeni denar se obrestuje s ö'/./'^ do G% in se vrača proti 7//0 do 2"/0 amortizaciji. Deln. družba zdpuženih pivovarn Žolec in Lašhi trg v Ljubljani priporoča svoje i izborno pivo v sodcih in steklenicah. ÜW" Zastopnik pivovarne v Brežicah je g. Alojzij Schweiger. TNJ Zahtevajte povsod „Posavsho Strazo" in naj ne manjka v nobeni gostilni ali havarni! SVOJI K SVOJIM! Slovenci! Združimo se! Sloga jači, nesloga tlači! Podpirajmo le svoje prijatelje! Podpirajmo le slovenske trgovce, obrtnike in krčmarje! HSSI tPHOUE! S(T tvn*lai Uršič & Lipej, tvrdka A. Umek, tvrdka Jos. Boecio EiyuMUl uu. (preje Varlec), gosp. Janko ISroz, veleindustrijalec (zaloga moke), združeni pivovarni Žalec in Laski trg (založnik pive g. Al.v Schweiger), g. Misko Balon, lesni trgovec (skladišče na prostoru del. pivovarne Zalec-Laski trg) vsi v Brežicah. G. Franc Gerec, veletržec v Pišecah, g. Andrej Frece, g. Martin Frece, g. Andrej Kos, g. Jože Yrecko itd., vsi na Bizeljskem. G. J. Vidmar in g. Anton Zorčič v Kapelah, g. Kozalija Novak in Franc Perger v Dobovi, g. Franc Petan v Sromljah, g. Karl Presiček v Zdolah, g. Anton Vahčič na Vidmu. K^Ši nhtitnibi Ifl* svečar *n medičar Maks Hierländer, brivec in lasničar Josip Uttfl UUtlliini OU. Holyj krojač i>avl Kovačič, sedlar Franc Krulc, klobučar Franc Lebar, lončar in pečar Fr. Mastnak, mizar Frid. Medved, krojač Miha Novak, sodar Franc Pipan, pek Ignacij Polanšek, mizar Franc Kesnik, slikar Franc Sikošek, mehanik in umetni ključavničar, Franc Strniša, klepar Ignacij Zalokar, čevljarja Franc Veršec in Stjepan Cipek. NflQI nntfilftirnnii CIl* Anton Koštomaj v «Narodnem Domu», mesarja Ivan HUGI IJUOIIlltlLUIJI OU. Grobušek in Anton vKlavžar, vsi v Brežicah, dalje Janez Volčanšek, Franc Zorko, Jože Mion, Anton Žerjav in Marija Kos na kolodvoru. w Use nasiove izvesfe v „Narodnem Domu". ~m Pudpirajrs sarao ons tegosss, hrčinarjs in obrtniks, hi imajo sioosnsiiB napise! SVOJI K SVOJIM! Kdor ponižuje se sam, podloga je tujceui peti! Bifi slG'jenslic Hrui, bodi SlovenGU ponos! Fma in riopcja sIouEnsfto trgoyina v Brežicah Uršič & Lipej priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manufakCurnega, špecerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. prodaja vse po najnizjih cenah in le zanesljivo dobro — blago. — Velika zaloga tuzemskega in angleškega sukna, cajgov za moske in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnizjih cenah. 9 Za mnogobrojni obisk se priporočata z odličnim spoštovanjem Uršič & Lipej. Nova slovenska trgovina „Pri novem s\?etu" 9 Jos. Boecio v BREŽICAH (pri fronCishonshi ccrhui). Največja in najnovejsa zaloga raznega manu- fakturnega, suknenega in volnenega blaga z moskim in ženskim perilom, svilenih in drugih robcev, nogavic, čipk, nakita i. t. d. Bogata zaloga specerije, najlepsa moka iz Majdičevega mlina v Celju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, umetna gnojila, premog i. t. d. Ppodajom fudi use riezelne prideilie in bupujem iste po nojvlšjih cenoh. - Iz\?oz jajec na clebelo. = Cene strogo solidne in točna postrežba. Slovenci! spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. Trgovina s paphjem, pisalnim in risalnim orodjem, knjigami, molitveniki in drugimi tiskovinami za vse urade, velika za- loga podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh velikostih, barvah in debelosti, vsakovrstne reči za božič, papir, peresa, cvctke in različni kinč za jaslice, mične novosti v galan- terijskein oddelku, igrače in vse drugo priporoča na drobno in debelo po nizki ceni ANTON UMEK 9 v Brežicah in v Krškem. Sprejema usahourstna nnrocüa zo „Zodruzno tlsharno" in hnjigomnico ====== po zmeroih cenah. -: F0SQ3ILNICÜ V BREŽICflH registrovana zadruga z ncomcjeno zavezo DOSOilliC na zemlJ'^a in osebni Credit proti 5ya70 ali 0% obrc- nhrPStnSR liranilne vl°Ke s 4Va% ß^''1 >n P°J od *[°), placuje da- UUlLJiujü yek od hmnilnih vlog (rentni davek) sama; iin-jfj|i|n vsak pondeljck in četrtek od 8'/2 do 12. ure dopoldnc UiU * v «Narodnem Domu», I. nadstropje; im3 SUfllß QQSfilnC v *^aro^"em '^omu» z lepim hlevom in pTo- IIIIU uvuju y it* stornjm dvoriščem ter «na Griču» na koncu novega mostu čez Savo; toci le dobra in pristna domača, izbrana vina. HrOltilllB UlOÜB s'?reJema od vsak°gar> posojila daje le zadiiiz- Leta 190G do 1. grudna je bilo prometa dva milijona tritisoč kron. 9 L. 1906 jc bilo prometa 2,772.709.87 K. ODBOR. Izdajatelj in odgov. urednik: Andrej Sever. Laslnik in založnik: «Narodni konzorcij v Brežicah». Tisk «Zadružne tiskarne» v Krškem.