Štev. 178, Poltnina platana v gotovini. V Ljubljani, sreda, 10. avgusta 1921. Leto I. V UPRAVI STANE MESEČNO K10"- T^IRTIL, POSAMEZNA ŠTEVILKA 8§ VIN. »Ilaflmal Gnildo**. . ^udi na Angleškem se priznavajo socialisti deloma k drugi deloma k tretji internacionali. Večina socialističnih organizacij je pri drugi takozvani žolti internacionali. Najjačja socialistična organizacija na Angleškem jc sedaj Labour Party (stro-kovno-delavska stranka), ki šteje okoli 3.5 milijonov organiziranih članov. Njeni voditelji So Artur Henderson, Ramsay Macdoenald, Lidney Webb, Robert Wil-iiams in drugi. Njih glasilo je »Daily He-rald«. Labour Party je včlanjena v drugo internacionalo, ravnotako Independent Labour Party, ki šteje kakih 80.000 članov, in Fabian Society, broječa kakih 3000 elanov, koja ima svoje ime od rimskega vojskovodje Fabija Kunktatorja baje radi njegove previdne taktike, Tretji moskov-s 1 internacionali sta se pridružili britska socialistična, stranka (B. S. P.) in socialisti-c“a delavska stranka (S. L. P.), ki štejeta ol* 10.000 organiziranih članov. , V vseh angleških socialističnih stran-Ka“ s« je pojavil že neposredno med vojno Pokret, ki sedaj po vojski silno narašča, ®a se strokovna društva postavijo na dru-Ž° podlago kakor so bila dosedaj. Njih naloga je bila dosedaj, da se brigajo za delavske razmere, za mezdne pogodbe, za omejitev in število delavskih ur, za delavski naraščaj, kratkomalo za vprašanja, ki s® tičejo načina proizvajanja, ki je bil dolgo časa izključna sfera kapitalističnega razreda. Nova struja pa hoče, da posta-nejo strokovna društva kar so bili srednjeveški cehi (guilds, gilden, Ziinfte), torej otganična produkcijska celica, Cehovski socializem je poklican, da pribori delavstvu industrielno demokracijo. Njegovi sjavni. zagovorniki so Hobson, Orage in olc. Oni hočejo za strokovna društva °ntr°l° na^ industrijo, in sicer kontrolo v sirjem smislu besede, torej soudeležbo Pri vodstvu, upravi in nadzorstvu industrije. Kot prvi korak do cehovskega socializma jim velja institucija shop stewards, to je institucija preddelavcev, ki so med y°jsko dobili pravo, da ce brigajo v podjetjih za delavske pravice. Iz te institucije Je nastal poseben pokret, ki želi isto, kar so v Nemčiji obratni svetovalci, in ta po-*ret je sedaj najaktualnejši pojav cehovskega socializma. Da hoče cehovski socializem voditi, ^pravljati in nadzorovati industrijo, to je bližnji cilj cehovskega socializma. Daljni in končni njegov cilj je: Država vzame v Posest vsa produkcijska sredstva ter jih izroči pod gotovimi pogoji, ki se nanašajo na varstvo konzumentov, industrijskim cehom, kateri prevzamejo vso produkcijo in jo vodijo. Država naj regulira cene proizvodov, določa količino proizvodnje, kolikor je je za narodni konzum treba, in naj obče gleda na to, da proizvajači ne izkoriščajo konzumentov ali jim ne narekujejo, kaj morajo zavživati. Država brani konzumente in rokovodi količino in razdelitev produkcije, a industrijski cehi proizvajajo, Ta ločitev oblasti in njih delokroga med državo in cehe terja nujno dve zakonodajni hiši, dva parlamenta: cehovski in državni. V slučaju nesoglasja odločajo skupni odbori obeh parlamentarnih domov. Kdor se spominja globoko zamišljenih predlogov Jugoslovanskega kluba za sestavo narodne skupščine, ki bi naj, kakor nas je učil naš velik sociolog Krek, obstojala iz dveh domov, iz političnega in so-cialno-ekonomskega, bo našel v predlogih naših poslancev v jedru iste ideje kakor pri angleških cehovskih socialistih. Toda to ni razredni socializem, kakor da propo-vedujejo naši plitvi Kristani in Golouhi, ampak socializem, sloneč na veliki misli krščanskega solidarizma. popolnoma na mestu. Zdi se, da je Zanella s svojo akcijo doživel popoln neuspeh in se bo tekom prihodnjih dni odpeljal iz Bel-grada. Belgrad, 10. avgusta. (Izvirno.) Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta. Ministrski predsednik Pašic je poročal o razgovorih in o misiji predsednika reške vlade Zanelle glede luke Baroša in o razmerju reške države do Jugoslavije. 0 poročilu se je živahno debatiralo in so posamezni ministri dali svoje mišljenje. Pašič je končno dejal, da so vsaka pogajanja z zastopniki Reke neumestna, dokler se ne izvrši definitivna organizacija reške vlade. Hrefaciia useh komunističnih poslsneee. Belgrad, 9. avgusta. Ker sta komunistična poslanca Milan Trebinjac in Vladimir Mirič in nekateri sokrivci potrdili krivdo tudi ostalih članov komunističnega kluba poslancev, je preiskovalni sodnik zahteval od politične oblasti, da se še tekom tega tedna izročijo sodniji vsi bivši komunistični poslanci. ReftonsHtcija olade. Belgrad, 9. avgusta, Te dni se je v parlamentarnih krogih trdovratno govorilo, da se ima izvesti preosnova vlade. Danes se je ta verzija zopet pojavila v kulo-arjih parlamenta. Govore, da se bo preosnova izvedla šele meseca oktobra, V splošnem pa izgleda, da se pogajanja ne bodo nadaljevala pred septembrom dokler se zastopniki klubov, ki se pogajajo, ne vrnejo iz raznih kopališč, in dokler se min. predsednik Nikola Pasic, ki pa še ni odpotoval, in nekateri drugi ministri ne vrnejo s svojih potovanj, Doznava se, da bodo morebiti demokratski in radikalni delegati glede delovnega programa objasnili svoje stališče že tekom prihodnjih dni. Ko se končajo medsebojni razgovori delegatov, se bosta sklicali seji plenuma radikalnega in demokratskega kluba, na katerih se bo izpremenilo in popravilo, kar se bodo delegati dogovorili. Sijajen uspeh našiti Jugoslovanski Or! Strasbourg, 8. avgusta, (Izv.) Pri mednarodni tekmi, katere se je udeležilo 70 mednarodnih tekmovalnih vrst, je Jugoslovanska orlovska vrsta, dosegla najboljše uspehe in si priborila prvo mesto. Tekmovalna vrsta naših Orlov je obstojala z 11 članov in sicer so to: Kermavner Ivo, Ježica; Rihar Leop,, Ljubljana, Sv. Peter; Pavlič Jože, Ljubljana, dijaški; Slana Franc, Ljubljana, Sv. Peter; Valand Alfonz, Ljubljana, Sv, Jakob, Rupnik Jože, Dravlje; Grohar Ciril, Škofja Orioo u Strasbourg«. j na prvem mestu. Loka; Ahačič Rudolf, Tržič; Šranc Janko, Jesenice; Regaly Ivan, Šmartno pri Litiji, Orlovska zveza si je s tem nastopom na mednarodni tekmi katoliških telovadnih organizacij priborila najodličnejše mesto in svetoven sloves. Uspeh naših vrlih telovadcev pa je izrednega pomena za razvoj Orlovske misli. Ta uspeh ne bo v Čast in ugled samo Orlovski organizaciji, temveč celi jugoslovanski državi. Vsa čast in hvala našim vrlim Orlom! Dlojanie italijanskih in u Hali Napad na Kraliei Zader, 9. avgusta. Včeraj ob 13. so napadli štirje fašisti novoimenovanega pokrajinskega namestnika dr. Metličiča, ko se je vračal iz poslopja deželnega odbora v. družbi s prof. Jeršino in inž. Gasperinijem. Udarjen je bil s palico po glavi in je dobil dve težki poškodbi na čelu. Dr. Metličič mora ostati radi zdravljenja 15 dni dema ter ni mogoče, da pride že sedaj v Split in nastopi službo. Dogodek je izzval v Zadru veliko zgražanje tudi pri vseh italijanskih oblasteh, ki so dr. Metličiču izrazile svoje obžalovanje. Split, 10. avgusta, (Izv.) Divjanje in teroriziranje s strani demokratskih fašistov se nadaljuje. Iz vse Dalmacije priha- iHfiDilooaukiti fašistov naciji. lega namestnika. jajo vesti o neprestanih napadih na mirne ljudi, predvsem na pristaše demokratom nasprotnih strank, Ljudstvo zahteva od državnih oblasti, da ščitijo državljane in temu terorju s strani demokratske svojati narede konec, ker bo sicer primorano misliti na energično samoobrambo. Split, 10. avgusta. (Izv.) Včeraj popoldne so demokratski omladinski fašisti napadli na ulici urednika »Hrvatske Ri-ječi« Bakiniča in ga tolkli s palicami in kamenjem ter mu prizadejali težke poškodbe, Policija je te nasilneže razgnala, ni se ji pa posrečilo, da bi katerega izmed njih prijela in dognala njegovo identiteto. Vprašanje Ba Neuspel! Belgrad, 10. avgusta. (Izvirno.) 0 misiji predsednika Zanelle se doznavajo nekateri natančnejši podatki. V političnih krogih se govori, da je prišel v Belgrad, da zastopa v vprašanju baroške luke stališče rosa in lete. Zanelle. rimske vlade, namreč, da Baroš pod nobenim pogojem ne sme pripasti pod izključno jugoslovansko oblast. Zanella se je razgovarjal z znanim Tičo Popovičem, katerega arnavtsko obnašanje bi bilo sedaj ARETIRAN KOMUNISTIČNI POSLA-NEC V LJUBLJANI. Sarajevo, 10. avgusta, (Izv.) Doznava se, da je ljubljanska policija aretirala komunističnega poslanca Jakoba Vlašiča (?), ki je hotel odpotovati v Italijo. — Mogoče, da je ta vest resnična; čudno pa se nara zdi, da zvedo o aretaciji v Ljubljani preje v Sarajevu kot pa v Ljubljani. Grigorij Geršuni1 — J. T.jfr.s. V Petrograd ... V elegantnem vozu drvimo zastraženi kolodvor. Vozimo okoli železniškega nasipa in v veliko začudenje čakajočega publika naravnost k vagonu. Na razpolaglo so Oam dali dva kupeja, nato speli naš voz z brzovlakom in sedaj gremo v spremstvu dveh častnikov in 6 podčastnikov v Petrograd! Mnogo zanimivega se je pripetilo med 'Vožnjo, vendar večine tega ni ravno prijetno pripovedovati. Po vsej progi je bilo brzojavljeno, naj Pričakujejo orožniki voz številka toliko in toliko. Zainteresiranemu publiku je bilo Javljeno, da se vozi visok uradnik. Nekaj žflnimivega ne bom nikoli pozabil! v Drugi dan potovanja je nasvetoval ^‘Užbujoči častnik, naj prineso kosilo iz jeznega voza. Sluga, ki je nosil jedila, mi-*eČ, da streže visoki osebnosti, je prišel s Srebrnim jedilnim orodjem v kupe, kjer je Pa našel pri vsej svoji velikosti na klopi 2*eknjenega gentlemana, ki je bil, zvozan rokah in na nogah, zastražen po oboroženem orožniku. Tako se je prestrašil, da padlo vse iz rok, in da dalj časa ni Prišel k sebi. Ko pa se je zavedel, je hotel vsak način srebrno jedilno orodje nazaj, ker se pri tako velikem zločincu vendar ne 1 Cirigorij GerSuui je bil Rus in član socialno- ‘®.vKronaka« piše, da je želja kralja, da se vpostavijo prijateljske vezi z Italijo, želja vsega grškega naroda in da je to odvisno samo od Italije. -j- Boljševiška propaganda v francoski mornarici. Pariški listi javljajo, da je policija odkrila boljševiško zaroto v francoski mornarici, ki se je veliko bavila z anarhistično propagando. Razen v mornarici je bila razpletena tudi v mornarskih šolah. Centrum zarote je bil v Saint Rap-haelu, kjer je bilo aretiranih 6 oseb, med njimi tudi en mornarski oficir. Pododbor organizacije je obstojal tudi v Toulonu, hier še traja preiskava. -j- Črna bodočnost Angleške. Franco y^nderlip, veliki ameriški bankir in bivši tajnik predsednika, Ziedinjenih držav, je izjavil v razgovoru z dopisnikom »Daily Express«-a, da je v nevarnosti aprovizaci-ja sveta. Prebivalstvo naraste vsako leto za 17,000.000 duš, a v zadnjih 70 letih je narastlo za 70 odstotkov. Kako je mogoče oskrbovati ves ta narod? Evropa ne more sama proizvajati, kolikor ji je potrebno. Mora uvažati živež za IGO milijonov ljudij. Angleška sploh ni v stanu, da pokrije svoje potrebe, ker vsled visokih cen njenih ekspertnih produktov (manufakture) ne more za svoje blago kupiti toliko živeža, kolikor ga potrebuje. Njena delavna moč je drago plačana, njena trgovska mornarica nima toliko dela kot preje, radi konkurence drugih mornaric. Ona je izgubila tudi mnogo tržišč premoga, njen dolg je velik, a njena klientela brez denarja. Vse te okolnosti kažejo njeno bodočnost v črnih barvah. Radi tega Vanderlip misli, da se mora versailleski mir premeniti in postaviti na zdravo ekonomsko bazo. k)- Revolucionarni pokret v Indiji. Kakor javljajo angleški listi jc izdal vodja indijskih nacionalistov Gandhi oster proglas za bojkotiranje prihoda angleškega prestolonaslednika, kdor simpatizira z vlado, tega ekstremisti ostentativno bojkotirajo. V Čadpuru morejo Evropejci in Indijci, ki so člani sindikalnih organizacij, dobiti hrano samo, če prinesejo od ckstremi- »Ali poznaš?« mi zašepeče znan glas. Ti! Mihael!« »Tiho! Nevarnost še ni minula!" Drvimo kot blisk. Naenkrat — vpitje, streli iz pušk. : Skrij se v grmovju,« reče Mihael in me spusti s konja. Konj — ranjen — za-drvi kot blazen odtod. Za njim drvi, vedno streljajoč, oddelek orožnikov. Že je poslalo tiho. Vstaneva in greva globokeje v gozd. Verige me ovirajo pri hoji, ne morem jih sneti. Že se dani. Roke in noge so razsekane, vsepovsod lije kri. Grozna žeja me muči. Mihael me podpira z največjo muko. Neverjetno klaverna otožnost me popade. »Ne gre, prijatelj! Čutim, da ne gre dalje. ?. »I&nalu, kmalu! Samo še malo in na cilju smo, miri Mihael. V daljavi se razgrne hišica. Z muko prideva do nje. Orehi, steklena veranda. Kaj je to? To je vendar naše poletno bivališče! Iz sobe zazveni ženski glas. »Kje je? Kje? Pustite me vendar k njemu!; »Mamica! Ti! Moj Bog, jaz... jaz izgubljam razum! Kaj se vendar nodi? Kako pridem sem?« stičnih vodij podpisan izkaz, Ekstremistični listi upajo, da bo proglašena »Indijska Republika« službeno še ta mesec. -f- Zakon proti trustom. Argentinski parlament je po dolgi razpravi sprejel zakon proti trustom. S tem zakonom se razpuščajo vsi trusti in sc prepoveduje ustanavljanje novih. + Vlom iz političnih ozirov. V Berlinu je bil svojčas ruskemu polkovniku pl. Freybergu uropan kovčeg z važnimi listinami. Berlinska policija je po dolgem zasledovanju našla krivce in jih zaprla. Vse šestere osebe, ki so se udeležile ropa in bile zanj plačane, so ali člani komunistične stranke ali pa so s stranko v zvezi, obenem pa so bile te osebe v službi nekega zasebnega poizvedovalnega (špicel-skega) zavoda, ki ima tesne zveze z nemškimi desničarskimi strankami. /- ^Dnevni dogodki — Razpuščena društva. Društva: 1. »Carniola, akademische Landmannschaft«,' 2. »Deutscher konstitutioneller Verein«, 3. »Ortsgruppe Laibach des ailgemeinen deutschen Sprachvereines«, 4. Deutscher Lehrerverband fiir Krain und Kiistenland«, 5. »Salzburger Hochschulerverein«, 6. »Deutscher Landesverband fiir Fremden-verkehr«, 7. »Deutscher Bohmervvald-bund«, 8. Siidmarkischer Krain-Kiisten-landischer Sangerbund«, 9. »Verein der deutschen Staatsangestellten« se razpuščajo iz državnih interesov. — Nova šumarska šola. Minister po-Ijoprivrede se je odločil, da otvori v Novem Sadu novo šumarsko šolo. — Griža se v mestih in po deželi zelo nevarno razširja. Ljubljanska deželna bolnica je že precej polna na griži obolelih. — Stanovanjsko vprašanje v Belgradu. Po poročilu stavbnega oddelka belgraj-ske občine se sedaj gradi v Belgradu več novih in popravlja več starih poslopij, vseh skupaj 1500. Ako ne varajo znaki, bo produkcija stanovanj prihodnje leto še večja. — Ugodnosti za učitelje. Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo, da se vsem onim učiteljem in učiteljicam, ki služijo v starih mejah Južne Srbije in Črnegore, šteje pri upokojitvi vsakih 8 mesecev za eno leto. — Svetovni časnikarski kongres. Ameriško poslaništvo v Belgradu je poslalo zunanjemu ministrstvu poziv eksekujivnega odseka svetovnega novinarskega kongresa, v katerem se prosi, naj se zastopniki časopisja Jugoslavije tudi udeleže kongresa zastopnikov svetovnega časopisja, ki se vrši na otoku Hevan pri Londonu od 4. do 14. cktofcra, — Zaradi komunistične propagande sta bila izgnana iz naše države Franjo Tot in Nataša Lupaček. — Od vojakov pobegnil je podnared-nik Franjo Eržen in odnesel seboj 744 dinarjev državnega denarja in vojakom 500 dinarjev. — Ker je odstranil uradni pečat s kotla za žganjekuho pred dovoljenim časom, je bil Ivan D . .. obsojen v 3 dnevni strogi zapor. — Razpis službe, »Železničarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani« razpisuje službo manipulativnega uradnika oz. uradnice. Prednost imajo železničarji in njih sirote. Sprejemni pogoji so razvidni pri ravnateljstvu zavoda, Cankarievo nabrežje 3 .Prošnje je vlagati do 20. t. m. ZA DOMAČO INDUSTRIJO, Belgrad, 9. avgusta. Generalni inšpektorat v finančnem ministrstvu je poslal vsem državnim oblastem odlok, v katerem se naroča, naj se vse dobave izvrše pri domačih industrijskih podjetjih in proizvaja-čih. V nozemstvu naj se nabavljajo samo on predmeti, ki jih v naši državi ni, toda samo pod pogojem, da se plačajo v dinarjih. — Bil je že skrajni čas. -Jaz, jaz! Otrok moj! Nikoli več te ne bomo .spustili!« Gorak objem me prižme na njena drhteča prsa. »Gospod! Vstanite vendar, saj smo že tu! Na noben način vas ne moremo zbuditi! : je godrnal službujoči orožnik. V okno se je smejalo veselo, jasno jutro. Bližamo se Petrogradu. Častniki so v paradnih uniformah. Srebro naramnih spon in epolet lepo krasi modre uniforme. Priprave ne trajajo dolgo. Po spanju priklicana dobra volja prehaja v bojno razpoloženje. Bližnje srečanje z >, onimi«, s »Petrogradom«, draži živce ... Boj je blizu — zadnji boj! Pred teboj proces — prvi večji proces socialnih revolucionarcev. Mnogo ljudstva zbranega, mnogo dobrega ljudstva. Vsi znanci in prijatelji. Mi jim bomo pokazali, kako se bori! Čvrsto, veselo gledaš naprej! Prvi proces je za revolucionarja to, kar za šestnajstletno deklico prvi ples. Ne de nič, da je prvi večkrat tudi zadnji, da se ti reže vešala ... Greš v vihar, kot na veselico!..« £jubljanski dogodki. lj Bratje, sestre in oriovstvu naklonjeno prebivalstvo Ljubljane in okolice! Z ozirom na krasni uspeh jugoslovanske orlovske tekmovalne vrste v Strassbourgu je naša prijetna dolžnost, da jim pripravimo pri prihodu v Ljubljano dostojen sprejem, ki naj bo obenem manifestacija orlovske misli in napredka. Ne osebam — delu gre čast! Deputacija sc vrne v četrtek ali petek zvečer z gorenjskim vlakom, ki pride v Ljubljano ob 20.45 uri. Natančen prihod tekmovalcev sporočimo še potom našega časopisja. Bog živi! lj Zvišanje cenika v brivski stroki. Prejeli smo: Vsled prav občutnega zvišanja najemnine brivskih lokalov in zvišanje tedenske mezde pomožnemu osobju, so brivski mojstri prisiljeni, da za postrežbo v bx-ivski stroki cene razmeram primerno zvišajo. Določeni delavni čas in ceniki so v vsaki brivnici razvidni. Gospodje naročniki se prosijo, da bi po-sečali brivske lokale v določenem delavnem času, _ ker so sicer primorani mojstri vsako delo izven delavnega časa dvojno zaračunati. Delavni čas je od 1. oktobra do 31, marca od 8. do 12. ure in od 13. do 18., v sobotah do 19. ure; od 1, aprila do 30. septembra od 8. do 12, ure in od 14. do 19., v sobotah do 20. ure. Ob nedeljah in praznikih, izvzemši če je praznik na pondeljek ali soboto, so brivnice zaprte. Da se napravi red in točnost, se na-prošejo cenjeni obskovalci brivskih lokalov, da prezirajo in ne podpirajo mojstrov, ki se ne bi držali reda in storjenih sklepov in bi drugim _ svojim tovarišem na škodo prej odpirali ali pozneje zapirali zgolj zato, da kršijo red in disciplino ter lovijo naročnike. lj Posledica pasjega kontumaca, Stražnik Šimen Hlebec je 22. junija ugotovil glede na zavarovanje Markovičevega psa ne-dostatek. Ker Josipina Stibernikova ni videla, da si je stražnik Markovičevo ime zapisal, je razžalila stražnika rekoč: »Vidiš, našega psa bo precej naznanil, drugega pa ne bo. Take so postave! Kontumac velja samo za nas!« Preostro kritiko je deželno sedišče kaznovalo s tem, da je prisodilo Stibernikovi tri dni strogega zapora. lj Surovo ozmerjal je policijska stražnika Jakoba Pavloviča in Franceta Klemenčiča Vincenc Čatar, kateremu se je strl voz čez železniški prelaz gorenjske leznice. Ker se je imel v kratkem pripeljati vlak, sta stražnika Čatarju rekla, naj razloži s proge žico, on pa ju je nahrulil: »Razložite Vil« jih zmerjal še s Čiči, z barabami in še hujšimi psovkami. Deželno zborno sodišče je Čatarja obsodilo na teden strogega zapora. lj Ljubljanski tatovi, 9 letnemu Lavriču z Pirnič je bil na Valvazorjevem trgu ukraden siv suknjič. — Mesarju Antonu Lagmajšku iz Sp. Šiške je bilo ukradeno kolo znamke »Janos« vredno 3000 kron. — Zelo poceni prodajal je 8, t, m. 30 do 35 let star mož, srednje močne postave, črnega obraza, male nekoliko zavihane kostanjeve brke, delavcu v Kosezah perilo, katero je bilo brez dvoma ukradeno. lj Zdravstveni izkaz ljubljanske občine za čas od 31. julija do 6. avgusta. V tem času je bilo 25 novorojenčkov in sicer 12 moških in 13 ženskih, od teh 2 mrtvoro-jenčka. V istem času pa je umrlo 12 mož-kih in 11 ženskih, skupaj 23 oseb, med temi 8 tujcev. Od nalezljivih bolezni so bili prijavljeni 4 slučaji davice in 42 slučajev griže. lj Našla se ?e v nedeljo popoldne na potu od Kamn. Bistrice do Predoslov moška ura. Dobi se pri F. Jeras, Rimska cesta 16. od 2. do četrt na 3. pop. Socialni vestnik. s Nezaposlenost v Angliji. Po vesteh iz Londona je ostalo ob koncu rudarske stavke število nezaposlenih na isti višini. Oni mesec je prejemalo podporo 2,020.000 delavcev. Predkratkim pa je začelo število padati in se je že znižalo za 102.000. s Največji sindikat na svetu je Zveza nemških kovinarskih delavcev s preko 1,700.000 članov. V tej zvezi so večinski socialisti (amsterdamske internacionale) po ljuti borbi s komunisti dobili večino. Lansko leto so v tej zvezi zmagali neodvisni socialisti, ki so vsled razmer nastopili letos skupno z desničarji n jim morali predati vodstvo. Strokovne zveze na Nemškem. Iz s-Jahr-buch der christlichen Gewerkschaften« za leto 1921 povzamemo, kako mogočno so narasle v Nemčiji krščanske strokovne zveze sedaj po vojski. Leta 1918 so imele zveze 538.559 članov, a koncem leta 1919 že 1,000.770. Prerno-.enja so imele ob koncu leta 1919 vsega skupaj 20,161.269. Najbolj je zrastlo število kovinskih delavcev in gostilniških nastavljencev. Krščanske strokovne zveze pripisujejo svoj napredek najbolj nesposobnosti socialdemokracije, ki je došla do vlade, a ni uresničila nobene svojih programnih točk. Francija proti 8 urnemu delavniku v kmetijstvu. Ministrski predsednik Briand je poslal predsedniku kmetijskega odbora v francoskem senatu Milinu pismo, v katerem mu naznanja, da je francoska vlada že 13. maja t. 1. poslala mednarodnemu uradu za delo pismo, v katerem je protestirala proti temu, da bi prišla v dnevni red bodoče mednarodne delovne konference v Ženevi točka o uvedbi osemurnega delavnika v kmetijstvu. Ako bi se to kljub temu zgodilo, bo francoska vlada protestirala in ne bo nikdar pobrisala ne sprejela takega šklepet. Kssfaresca Vrfeooncga Suefu?. Pariz, 9. avgusta, (Havas.) Po otvorit- vi popoldanske seje vrhovnega sveta je razložil ministrski predsednik froncosko stališče. Izvajal je: Francija želi hkrati s svojimi zavezniki zagotoviti premagancem pravično usodo, ne more pa se zahtevati, da sc jim pridruži privilegirano plačilo. Zavezniki so sklenili,, poljski narod probu-diti. S tem, da so to sklenili, so se obvezali, zagotoviti poljskemu narodu možnost živeti. Člani mirovne konference so posvetili takoj svojo pažnjo razmejitvenemu vprašanju in proučili ta problem zlasti z etnografskega stališča. S soglasnim sklepom članov mirovne konference je bila Gornja Šlezija v zmislu mirovnih pogojev prisojena Poljski. Pariz, 9. avgusta. (Wolff.) Ministrski predsednik Lloyd George je iziavil v uvodu svojega govora, ki ga je imel pri dopoldanski seji vrhovnega sveta: Ureditev gor-niešleskega vprašanja pritiče predvsem trem velesilam, ki so prevzele nalogo, da izvedejo ljudsko glasovanje v zmislu ver-sailleske mirovne pogodbe, tedaj Franciji, Italiji in Veliki Britaniji. Zadnji dve velesili se glede tega vprašanja strinjata, do-čim je stališče Francije drugačno. Treba je poskusiti, da se tozadevne teze izravnalo, ker svetovni mir zavisi od skupne odločitve. Ureditev gornješleskega vprašanja se ne more izvršiti na rovaš večine gornješleskega prebivalstva. REZERVATNI AKTI AVSTRIJSKIH OBLASTI. LDU Belgrad, 9. avgusta. (ZNU) Danes je bilo končano proučevanje rezervat-nh predsedstvenih aktov bivše avstro-ogr-ske vlade v Sarajevem. Od sedmih zabojev, ki so jh prevzeli delegati iz Beigrada, vsebuje pet zabojev akte poizvedovalnega urada (Kundschafterbureau). Drugi zaboji vsebujejo goteve upravno-politične in di-plomatsko-zgodovinske akte, ki se nanašajo na vstajo v Krivošiji ter na vstaje v 1> 1882—1883 v jugovzhodni Hercegovini. Tem vstajam je bil glavni povod rekrutiranje za avstro-ogrsko vojsko. Nadalje se tičejo akti srbske pravoslavne versko-pro-svetne avtonomije in sporedno s tem muslimanskih bojev. Zbrana je tudi korespondenca za aneksije med »Ballplatzem« in bosensko vlado, nadalje akti izza skader-ske krize in deloma iz početka svetovne vojnne. Brez dvoma bo ta arhiv .mnogo doprinesel k pojasnjenju zakulisne igre avstroogrske diplomacije na Balkanu. Akti, za katere je treba dva vagona, bodo prepeljani v Belgrad, kjer se bo sestavila posebna komisija, da jih pregleda in prouči. Bržkone bodo tej komisiji prideljeni starejši upravni konceptni uradniki bosenske vlade v svrho pojasnjevanja upravno-tehnične uporabe in tolmačenja. Vse gradivo se bo prepeljalo v Belgrad pod varnim spremstvom. PREPOVEDAN IZVOZ KRME. Belgrad, 9. avg. S sklepom gospodarsko finančnega komiteja je od danes prepovedan izvoz vseh vrst krmil, in sicer vseh vrst sena in slame, ovsa, melase, otrobov, vseh vrst krmilne repe, suhe in sveže, re-zanice od repe, dobljene pri izdelovanju sladkorja, in odpadkov pri čiščenju žita. Od te prepovedi so izvzete količine naštetih krmil, ki so bile natovorjene v vagonih ali vlačilcih za inozemstvo na dan, ko je stopil ta sklep v veljavo. Pri vlačilcih je dopuščno tovorjenje še tri dni po pravomočnosti tega sklepa. Ako pa vlačilci do dne, ko je stopila ta naredba v veljavo, še niso bili natovorjeni vsaj do polovice, potem stopi ta naredba tudi zanje takoj v veljavo. MEDNARODNI KONGRES TIPOGRAFOV. Belgrad, 9. avgusta. Na Dunaju sc bo 5. septembra vršil mednarodni kongres tipografov, na katerem se bo sklepalo tudi o medsebojni pomoči v bolezni in slučajih smrti. Na kongresu bodo zastopane tudi organizacije tipografov iz naše države. Jllaša društva. d Sestanek v Rokodelskem domu se vrši v sredo 10. t. m. ob 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi pomočniki člani Rokodelskega društva, da se sestanka zanesljivo udeleže. Odgovorni urednik Anton Marinček, Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna t Ljubljani. Kolesa, pnevmatiko, motocikle vse dele in opremo priporoča J. GOREČ LJUBLJANA, Gosposvetska cesta Itev. 4t