V spomladi.
Travniki iu gozdi so že zeleni, cvetlice cvet6 po tratah in tudi drevje je v svojem najlepsem cvetji. Blage dišave nas razveseljnjejo, dvobni ptički skakljajo po drevesnih vejah. in germovji ter prepevajo vesele pesmico; vse je polno življenja in pravega nedolžnega veselja. Po zimi je bilo povsod vse tiho, a zdaj v spomladi, posebno meseca m aj n i k a, se povsod razlega radosten glas. Pastirji jeinlj6 v roke piščali in gonijo črede na pašo. Ljudje hodijo delat na polje in v vinograde. Otroci se zbirajo na travnikih, tergajo zale cvetlice, spletajo lepe vence, skačejo ža pisanimi metulji ter si delajo kratek čas. Pa tudi radi hodijo s svojimi starši na polje, da jim pomagajo pri delu, kolikor niorejo in znajo. Koliko nedolžnega veselja imajo pae pridni otroci, kedar gred<5 z očetom ali inaterjo na njivo, da pomagajo korun v brazde ali pa z motiko izkopane jamice pokladati! Dobro všm, da je bil marsikdo izmed vas prav priden pri teru spomladanskem opravilu, zatd vatu pa hočem danes povedati tudi nekoliko o korunu, kterega menda prav radi jeste.
Korun, ali kakor ga nekteri še zmiraj napačno imenujejo krompir, berž ko ne od nemške besede ,,Gnindbira", je za nas zel<5 koristna in ime-nitna rastliua. Njegova prava domovina je Amerika, odkoder se je Se le pred nekaj stoletji po naših ki-ajih ndomačil. Sploh pravijo, da je pervi to rastlino v Evropo zanesel Pranc Drake, o kterem se to-le pripoveduje:
,,Pranc Drake je poslal svojemu prijatelju v London veliko koruna s priporooilnim pismom, da ga naj posadi. Eekel je, da je sad te rastline, kedar dozori,  zel6 dobra in  tečna jed.   Mož je bil tega darii svojega pri-
— 71 —
jatelja zelo vesel, ter izroči korun svojemu vertaarju s poveljem, da ga naj posadi in skerbno varuje. — Težko že pričakuje jeseni. Poletje se bliža li koucu; krogljice, ktere pri tej rastlini prirastejo iz cvetja, bile so že rumenkaste in gospodar misle si, da je njegov prijatelj Drake pod imenorn sad menil te krogljice, povabi veliko imenitnih gospodov na kosilo. Povabljenci pridejo in se prav dobro goste. Skleda se versti za skledo in že mislijo, da je kosilo končano, kar prinese strežaj na mizo pokrito skledico. Vsi uganjujejo, kaj bi bilo v njej, pa nobeden prave ne zadene. Naposled jitn gos-podar povč, kaj je v skledici in jini  ob enem tudi razloži,  kar mu je Drake pisal o
korunu. Povabljeni gostje pokusijo to uovo jed, pa se jim nikakor ue dopade, dasiravno so korunove jagode v surovem maslu pečene in s sladkorjem dobro potresene bile. Vsi z eniui glasom rek6, da je ta sad v Ameriki znabiti dober in slasten, al v Angliji, kjer zavoljo podnebja znabiti ne more dozoreti, ne bode nikoli dober in užiten. Gos-podar je zel<5 hud, da se mu je ta reč tako slabo obnesla, ter zapove vertnarju, da naj rastlino poruje in sežge, kar je vertnar tudi rad storil. Ko pa pride gospodar drugo jutro po vertu se sprehajat, inu nekaj prav prijetno zadiši. To se mu je čudno zd&lo in zapove vert preiskati, kje bi bilo kaj enako dišečega. Niso dolgo iskali, kajti kinalu najdejo na tleb. v pepelu sežganega koruuovca nekaj pečenega korana ia vertaar pove,
— 72 —
da je ta sad visel na korenini korunove rastline. Zdaj še le spoznajo, kaj si je Drake mislil pod imenom koruaovega sadii. To se ve, da je zdaj gospodar še enkrat povabil vse svoje prijatelje na kosilo ter jiin postregel s korunovimi podzemljicami, kar se mu je zdaj mnogo bolje obneslo, nego vpervič."
Dandanes se nakaja korun že po vseh bolj izobraženih deželah in je ranogih, zeltf različnih plemen. Pri nas na Kranjskem ia splob. pri vseh Slovencih je korun tako tečna rastlina, da ga gotovo dobig v vsakej kočici, in stare mamice, kterim se že krub. upira, uživajo mesto njega korun. Iz koruna pa tudi napravljajo žganje, škrob ali močec, sladkor i. t. d. Korun sadimo v spomladi, pri nas navadno o št. Jurjeveui do srede meseca majnika.   Otroci le pridno pomagajte pri tem delu, da bote enkrat
dobri in umni gospodarji.
T...