NOVI TEDNIK
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek
št. 7, leto 1993
Zadnji
paradiž
I   Ekološko znastveno-fantastična zgodba.
Stran20.
IZ VSEBINE:
Fotolife
Fotohappeningza nagrajence. Stran21.
Vroča tema
ZŠAM Žalec na robu propada. Stran 19.
Prvak proti prvaku
Navdušenje zlatih asov v Golovcu. Stran 17.
Kriminal
Ubijal Iz kodstoljubja. Stran 18.
intervju
Ivan Pfelfer - Občina bo dober gospodar.
Stran 9.
Na morje
Tretji kupon za akcijo 100 kmečkih žensk
na morje. Stran 13.
Foto: Edi Masnec
Dober dan,
gripas»,»
Neke nove
družabnosti
Kako se bodo profilirale slovenske stranke. Stran 8.
Če bo lačna zemlja,
bodo tudi Slovenci
Intervju z ministrom Ostercem na strani 5.
2
KOMEN-
TIRAMO
Kie si.
Zakon o
strankah
Da je s Slovenci in našim
strankarskim udejstvovanjem
nekaj narobe, zdaj menda čiv-
kajo že vrabci na strehi. Pred-
volilna zmeda s kopico strank
- hudo podobnih programov in
različnih imen ter na drugi
strani skoraj identičnih imen
pa   diametralnih  programov
- je k sreči že za nami, a na
slovenski politični sceni vse-
eno ostaja še dobra stotinja
političnih strank.
Pred sobotnim izrednim
kongresom SNS je bilo priča-
kovati marsikaj, med drugim
tudi razcep stranke in uteleše-
nje nove, Jelinčič je napovedo-
val, da Slovenske patriotske
stranke. S tem bi v SNS pono-
vili preizkušen vzorec razkola
lastovke slovenske strankar-
ske pomladi SDZ - a zgodilo se
je drugače.
Politično povprečno osveš-
čen Slovenec je zdaj v dilemi
- kako verjeti trditvam, da je
SNS ostala enotna stranka, če
pa imamo kar naenkrat dve
SNS, dva predsednika: Jelin-
čiča in Staniča, prav tako pa
tudi članstvo, ki še ni dokonč-
no opredeljeno. Vsem je skup-
no le eno, zavzemanje za enot-
no SNS namreč, ki bo dosled-
no izpolnjevala svoje pro-
gramske usmeritve in obljube,
dane volilcem.
Tega SNS zadnje tedne prav
gotovo ni bila sposobna - vse
v stranki se je namreč vrtelo
okoli enega samega vprašanja:
opredeljevanja do predsedni-
ka Jelinčiča. Eni so mu očitali
samovoljo in sprenevedanje,
drugi so zaupali njegovi politi-
ki in vodenju stranke, ki se je
na volitvah iz dokajšnje ano-
nimnosti povzpela na četrto
mesto po politični moči v dr-
žavi. Slišati je, da je šlo vse
skupaj že v takšne skrajnosti,
da so po posameznih občinah
delovali tudi po trije odbori
SNS. Eden Jelinčičev, drugi
anti-Jelinčičev, tretji nekaj
vmesnega. Vse to naj bi prese-
kal sobotni izredni kongres
stranke.
Pa je res? Odločitev, kaj je
v primeru SNS legitimno, bo
moralo izreči pristojno sodiš-
če. Ne ena, ne druga stran tega
ne zmore in četudi bi poskuša-
la, bi bila presoja vprašljiva.
Res, da je v soboto na izred-
nem kongresu sodelovalo 32
od 35 območnih odborov in 82
delegatov - a kakšno večino
v stranki so zastopali? Koliko
od 32 območnih odborov je
imelo na kongresu svoje dele-
gate s pravico glasovanja, ko-
liko jih je bilo zgolj opazoval-
cev? Tudi na to bi lahko poi-
skali odgovore, a brez ključne-
ga podatka - v kolikšni meri so
delegati zastopali stališča ba-
ze in v kolikšni svoja - bi tudi
v tem primeru ostali le na pol
poti. Počakati bo treba torej
na odločitev sodišča.
A ker gre v Sloveniji za prvi
takšen primer, se bo najbrž
kolesje sodnih mlinov vretelo
počasi, zatikajoče in obotav-
ljajoče. Bo Državni zbor - kot
mesto, kjer se bodo v veliki
meri križali interesi poslancev
dvojne SNS - vendarle pohitel
in čimprej obravnaval prepo-
treben Zakon o strankah ? Res,
da smo ga krvavo potrebovali
že pred volitvami, a tudi zdaj,
če se želimo izogniti podobnim
presedanom slovenskega
strankarskega življenja, bi bil
zanj že skrajni čas!
IVANA STAMEJČIČ
Jutri poslanci o novi vladi
Celjski mandatar Jože ZImšek sestavil predlog novega IS
v začetku meseca izvoljeni
mandatar za sestavo novega
celjskega IS Jože Zimšek je
v pogajanjih s strankami, ki so
podpisale koalicijsko pogod-
bo, prejšnji teden oblikoval
predlog za kadrovsko sestavo
občinske vlade. Župan Anton
Roječ je skupščinsko zaseda-
nje, na katerem naj bi poslanci
potrdili celoten sestav nove
vlade, sklical za jutri - petek,
19. februarja.
Ob izvolitvi novega IS bodo
poslanci odločali še o nekaj
vsebinskih točkah, najpo-
membnejša pa bo prav gotovo
morebitna potrditev nove vla-
de, ki se bo morala kot ene
prvih nalog lotiti priprave le-
tošnjega občinskega proraču-
na. O kandidatih za nove re-
sorne sekretarje v Celju smo
na osnovi neuradnih informa-
cij že poročali, konec prejšnje-
ga tedna pa je mandatar Jože
Zimšek tudi uradno predstavil
predlog za kadrovsko sestavo
novega IS.
Tako naj bi zdajšnji sekre-
tarji za notranje zadeve,
obrambo in kmetijstvo Niko
Pirtošek, Miro Trbovc in Peter
Vrisk še naprej opravljali svo-
je delo, kot nove sekretarje pa
mandatar predlaga: za ureja-
nje prostora Damjana Vrečka,
varstvo okolja mag. Ivana Er-
žena, drobno gospodarstvo
Romana Gracerja, družbene
dejavnosti Željka Ciglerja, ka-
dre in krajevne skupnosti
Matjaža Železnika in finance
Danico Doberšek.
Najdlje je ostajala skrivnost
ime novega sekretarja za druž-
beno-ekonomski razvoj občine
Celje, saj je mandatarjevo po-
nudbo predstavnik slovenske
Turistične zveze v Nemčiji Le-
opold Pere zaradi zdravstve-
nih težav zavrnil. Zimšek je
zdaj k sodelovanju v yladi po-
vabil diplomiranega ekonomi-
sta Rudija Videtiča, ki je na
kandidaturo načelno pristal,
pred dokončno odločitvijo pa
se je želel posvetovati še s slo-
venskim zunanjim ministrom
Lojzetom Peterletom, v čigar
ministrstvu službuje. V pone-
deljek pa je tudi Videtič pod-
pisal pristanek h kandidaturi
za sekretarja za družbeno-
ekonomski razvoj občine
Celje.
IVANA STAMEJČIČ
Nova izdaja
Rimskega misala
LJUBLJANA, 16. febru-
arja (STA) - Pripravljena
in natisnjena je druga slo-
venska izdaja Rimskega
misala (oltarne masne knji-
ge), ob svetem pismu druge
temeljne knjige katoliča-
nov in vesoljne cerkve. No-
va izdaja, ki jezikovno in
slogovno upošteva razvoj
jezika v minulih 18 letih,
uvaja nove evharistične
molitve in hvalospeve, no-
ve svetniške godove in
praznike in prenovljen slo-
venski bogoslužni koledar.
Po odloku Slovenske ško-
fovske liturgične komisije
bo misal stopil v veljavo na
1. postno nedeljo, 28. fe-
bruarja 1993. Ljubljanski
nadškof in metropolit
dr. Alojzij Šuštar je ob
predstavitvi nove izdaje
misala - potem ko se je
zahvalil za prizadevno delo
številnim sodelavcem - po-
udaril: »Nova izdaja misa-
la je zgodovinski dogodek,
ki je primerljiv le še z no-
vim prevodom Nove zaveze
svetega pisma.«
Drnovšek na
zdravljenju
v Avstriji?
LJUBLJANA, 16. febru-
arja (Delo) - Predsednik
slovenske vlade že več kot
teden dni ni nastopil v jav-
nosti. Iz njegovega kabine-
ta so uradno sporočili, da je
zbolel za hujšo obliko viro-
ze in da mora zdaj opraviti
vse potrebne preiskave, ki
pa naj bi pokazale, da je
njegovo zdravstveno stanje
dobro in da je v dobri teles-
ni kondiciji. Iz kabineta so
tudi sporočili, da naj bi bil
zdaj na dopustu, da pa bo
že danes vodil redno sejo
vlade. Na Delu pa naj bi
izvedeli, da »premierjevo
zdravje ni tako izvrstno« in
da je na preiskavah v Av-
striji.
Za združitev
desnosredinskili
strank
LJUBLJANA, 16. febru-
arja (STA) - Vodstvo Slo-
venske ljudske stranke je
na novinarski konferenci
predstavilo stališča stran-
ke do aktualnih vprašanj.
V SLS nameravajo oživiti
pogovore o združitvi des-
nosredinskih strank, zah-
tevali bodo revizijo v vseh
podjetjih, kjer so v zadnih
letih privatizirali podjetja.
SLS se glede črnih gradenj,
katerim načeloma naspro-
tuje, zavzema za celovito
rešitev problema, zavzema
pa se tudi za javnost sej
državnega zbora in sveta
ter parlamentarnih teles,
razen če gre za državno
skrivnost.
Ceiovito k lokalni
samoupravi
LJUBLJANA, 16. febru-
arja (STA) - Slovenska vla-
da bi morala k uvajanju
novega sistema lokalne sa-
mouprave pristopiti celovi-
to in zagotoviti sočasno in
usklajeno pripravo vseh ti-
stih zakonov, ki vplivajo na
zasnovo in izvajanje zako-
na o lokalni samoupravi, so
dejali na novinarski konfe-
renci predstavniki sveta
Socialdemokratske stran-
ke, kjer so predstavili sta-
lišča stranke do uvajanja
novega sistema lokalne sa-
mouprave.
Pred sezono celjskih sejmov
Na razstaviščih Golovca letos novost: mednarodni solem InIorma 93
v podjetju Celjski sejem so
pripravili okviren program
letošnje sejemske dejavnosti,
v ospredju pa so trenutno že
priprave na organizacijo
2. mednarodnega sejma eko-
logije EKO 93, ki ga v sode-
lovanju z Ministrstvom za
okolje in prostor na razsta-
viščih Golovca pripravljajo
med 6. in 9. aprilom.
Osrednji slogan sejma
EKO 93, ki naj bi po priča-
kovanjih na 10 tisoč m raz-
stavnih površin privabil do-
brih 20 tisoč obiskovalcev,
ostaja »Dobro jutro, Slove-
nija - Kaj bom danes storil,
da bo moja dežela čistejša«.
Predstavili bodo celostne
pristope ravnanja z odpadki,
s poudarki na recikliranju,
zbiranju ter predelavi in
uničevanju odpadkov, ureja-
nja zraka, vode in tal, komu-
nalno tehniko, ekologijo do-
ma ter poslovno-tehnično
informatiko, ob tem pa pri-
pravili še vrsto strokovnih
posvetov in spremljajočih
prireditev.
Za sejem Avto in vzdrže-
vanje, ki ga v Celju med
20. in 25. aprilom pripravlja-
jo že četrtič, je letos še pose-
bej veliko zanimanje, saj or-
ganizatorji pričakujejo, da
se ga bo glede na predprijave
udeležilo kakšnih 50 raz-
stavi j alcev, število obisko-
valcev pa naj bi se povzpelo
nad 40 tisoč.
v spomladanski sklop se-
jemskih prireditev sodi še
devet    sejmov    združenih
v skupne, 11. pomladanske
obrtne sejme, ki naj bi od
17. do 23. maja na razstaviš-
če Golovca privabili okoli
100 tisoč obiskovalcev. Še
veliko več - številke zadnjih
nekaj let močno presegajo
200 tisoč - pa jih pričakujejo
na 26. Mednarodnem obrt-
nem sejmu v prvi polovici
septembra. Oktobra se Celju
obeta še drugi sejem Senior
93, v prvi polovici novembra
pa sejemska novost v Celju
Informa 93, mednarodni se-
jem informatike in integral-
nih rešitev, komunikacij, bi-
ro opreme, opreme za infor-
matiko, interier, software in
hardware.
Sezono sejmov bodo
v Celjskih sejmih že po tra-
diciji sklenili z Miklavževim
sejmom v začetku decembra
in Božično novoletnim sej-
mom v zadnji polovici me-
seca.
I. STAMEJČIČ
Prepoiovijen proračun
v tem tednu so strokovne
službe občinske skupščine La-
ško pripravile program reba-
lansa proračuna za leto 1993
po sprejetju zakona o javni po-
rabi in ukinitvi prodaje občin-
skih obveznic.
Prvotni proračim je bil v vi-
šini 913 milijonov tolarjev,
zdaj pa bo po izpadu okoli 300
milijonov od obveznic in 180
milijonov od nekaterih drugih
izjemnih dohodkov manjši za
to vsoto. Ustavljene bodo vse
investicije, kjer bo zlasti moč-
no prizadeta komunala. To bo
najhuje prizadelo ljudi po
manjših krajih, ki so si na tem
področju kar precej obetali.
Ustavljeni pa so tudi vsi
krediti za razvoj malega go-
spodarstva. Štiri pogodbe, ki
so bile podpisane še pred spre-
jetjem zakona, bodo realizira-
li, vse ostalo je prekinjeno.
Ljudje so razočarani in neza-
dovoljni, čeprav jim razložijo,
zakaj je do tega prišlo. Dva sta
že dvignila vso vloženo doku-
mentacijo in bosta za kredit
prosila pri banki, ki pa bo se-
veda manj ugoden, kot bi bil
ta. Veliko pripravljenih pro-
jektov bo tako padlo v vodo ali
bo vsaj za nekaj časa zastalo.
Sicer pa je bilo odobrenih 63
kreditov v višini 159 milijonov
tolarjev, nekaj pa se jih že
vrača.
Rebalans proračuna občine
Laško za leto 93 je pripravljen
in bo obravnavan na ponedelj-
kovi seji izvršnega sveta, nato
pa ga bodo dobili v roke še
delegati v občinski skupščini.
Kljub vsem težavam so v obči-
ni zmerni optimisti, seveda če
jih država spet ne bo presene-
tila s kakšno novo, nepredvi-
deno odločitvijo. Posledice pa
bodo že zaradi tega, ker bodo
mnoge predvidene aktivnosti
mirovale.
TONE VRABL
DELO
v središču
dogajanj
So Šentjurčani realnejši?
šentjurska vlada je na tor-
kovem zasedanju sprejela
osnutek letošnjega občinske-
ga proračuna, ki znaša nad
446 milijonov tolarjev. Letos
je za 19 odstotkov višji od
lanskega. Predsediuk Grdi-
na je povedal, da zamujajo
zato, ker za pripravo doslej
ni bilo oprijemljivih osnov.
Prav tako pa še ni znan re-
publiški proračun.
Pri vsem je najbolj jasno
dejstvo, da bo denarja dejan-
sko še manj kot lani, finanč-
no sušo pa naj bi najprej ob-
čutili prav v občinskih pro-
računih. Podpredsednik Si-
mon Zdolšek opozarja, da je
šentjurski proračun v pri-
merjavi z nekaterimi drugi-
mi slovenskimi občinami, re-
alnejši. To pomeni tudi, da
na skupščinskem zasedanju
ne bo več mogoče povišanje.
Možno bo le še krčenje dru-
gih postavk na račun prvih.
Sicer pa je bilo na seji sli-
šati kar nekaj pripomb,
predvsem s strani neprofesi-
onalnih članov izvršnega
sveta. Predstavnik zdravstva
je opozoril na potrebo po
EKG aparatu (kar proračim
ne omenja), iz šolstva pa na
prenizko postavko za šolske
materialne stroške. Člana iz
gospodarstva pa je zbodel,
po njegovem mnenju, previ-
sok delež za plače občinskih
upravnih organov. Ti so zo-
pet menili, da so plače šent-
jurske uprave, že v primerja-
vi s Konjičani, precej nižje.
Iz izvršnega sveta pa so sami
opozorili na visok znesek, ki
bi ga letos namenili za ko-
munalne potrebe, od pospe-
šenega iskanja lastnih vod-
nih virov do komunalnih
javnih del. Na seji so tudi
opazili, da za področje Dra-
melj ne omenjajo prav nobe-
ne naložbe v ceste.
O letošnjem proračunu se
bodo odločali še poslanci ob-
činske skupščine, sprejeli pa
bi ga do konca marca.
BRANE JERANKO
Predsednik skupščine občine Celje sklicuje za
petek, 19. februarja 1993 ob 8.30 uri skupno zaseda-
nje zborov Skupščine občine Celje.
Obravnavali bodo predlog odloka o spremembah in dopolni-
tvah odloka o sestavi in pristojnosti zborov SO Celje in izvolitvi
funkcionarjev občinske skupščine z amandmajem, volitve
podpredsednikov in članov Izvršnega sveta 80 Celje, Predlog
komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve za ime-
novanje članov UO »Celjskih sejmov« za podjetje »Celjski
sejem«, d. o.o., predlog Komisije za občinska priznanja in
odlikovanja za podelitev »Zlatega celjskega grba za leto
1993«, informacijo o postopku preoblikovanja Zdravilišča
Dobrna ter vprašanja in pobude poslancev.
Ceijsifi železničarji
ob selccilo?
Slovenskim železničarjem
tokrat ni bilo treba stavkati,
saj so v ponedeljek dobili pla-
če. Za to je poskrbel tudi
SPIZ, ki je za dva dni odložil
plačilo obveznosti slovenskih
železnic. Kljub dobljenim pla-
čam pa stanje na slovenskih
železnicah ni rožnato.
Lani so »pridelali« 8,5 mili-
jarde izgube, za letošnjo de-
javnost pa bi potrebovali vsaj
22 milijard SIT. Če bi dobili to
vsoto, bi lahko izpeljali tudi
kakšno manjšo investicijo, si-
cer pa bi brez investicij potre-
bovali med 14 in 16 milijarda-
mi. Žal pa se bo verjetno usta-
vilo pri devetih milijardah,
kolikor naj bi jih jim dala vla-
da iz državnega proračuna,
kar bi pomenilo za Slovenske
železnice pokop.
Ob pričakovanju finančne
injekcije, od katere je odvisna
nadaljnja usoda naših želez-
nic, pa vseeno razmišljajo
o novi organiziranosti. Tako so
na torkovem sestanku na
upravi Slovenskih železnic
med drugim govorili tudi
o pripravljenem programu re-
organizacije sekcij. Trenutno
je pri Slovenskih železnicah
enajst prometnih sekcij in pet
tovornih, v bodoče, če bo pred-
log sprejet, pa naj bi bile samo
tri in sicer v Mariboru, Ljub-
ljani in Postojni, Celje, kot eno
najmočnejših prometnih sre-
dišč, pa bi ostalo brez. Z novo
pripravljeno reorganizacijo pa
obstoja možnost, da bi prvič
morali na čakanje tudi želez-
ničarji, kar se doslej kljub
vsem krizam še ni zgodilo.
TONE VRABL
$t.7 - 18. februar 1993
3
Markovičev sindrom
Ur. Aleksander Bajt prestrašil regiiske poiljetnike
če bi se usoda drugače po-
igrala z dr. Aleksandrom
Bajtom z Ekonomskega in-
štituta Pravne fakultete
v Ljubljani, bi bil Bajt danes
direktor ali podjetnik na
Celjskem. Svojo kariero je
namreč začel leta 1945 kot
diraktor na Polzeli. Ker je
življenje hotelo drugače, je
pot Bajta vodila v Ljubljano
in Beograd, pa spet nazaj
v Ljubljano, v četrtek pa je
na pogovoru s člani regijske-
ga Društva Manager in Klu-
ba podjetnikov Zlatorog
vnesel pesimizem med po-
slovneže s Celjskega.
Bajt je dejal, da je sloven-
ska ekonomija ta čas grozlji-
vo podobna jugoslovanski na
pomlad leta 1990, ko je bil
predsednik zvezne vlade An-
te Markovič. Tudi on je na-
mreč stavil, tako kot zdaj
Drnovšek, na precejšnje de-
vizne rezerve in precenjen
tečaj domače valute. Ta poli-
tika se je v nekaj mesecih
takrat izkazala za napačno,
prav to pa se zna zgoditi tudi
Drnovškovi vladi. Čeprav je
namreč Banka Slovenije
uspela s previdno monetarno
politiko bistveno zmanjšati
uradno inflacijo v Sloveniji,
gre pri tem za takoimenova-
no pridušeno inflacijo. Eko-
nomisti se ne ozirajo le na
podatke državne statistike,
temveč vedno pogledajo tudi
rast plač. Cene namreč slej-
koprej ujamejo povečevanje
plač, to pa povzroči pravi in-
flacijski skok.
Po Bajtovem mnenju so ta-
ko prejšnje kot tudi sedanja
vlada žrtve utvare, da lahko
gospodarsko rast v Sloveniji
spodbudita malo gospodar-
stvo in privatizacija. Ce bi to
držalo, bi malo gospodarstvo
že zdavnaj pokazalo svojo
usodno  moč.  Lastninjenje,
do kakršnega bo v Sloveniji
v kratkem prišlo, pa bo le
razpršilo lastnino nad doslej
družbenim kapitalom in pre-
moženjem, od česar bodo
imeli v naslednjih letih naj-
več koristi le finančni špeku-
lanti. Zavedati bi se morali,
da je bilo celo v časih sociali-
stičnega gospodarjenja
v Sloveniji na prvem mestu
ustvarjanje, danes pa je vse
preveč pozornosti namenje-
ne delitvi. »Zgodbi o uspehu
ne verjamem,« je dejal dr. A-
leksander Bajt, »in sedanja
stabilnost je le navidezna«.
Ter dodal, da je bilo pri do-
mači ekonomski poUtiki naj-
več »izvirnih grehov« storje-
nih za časa Peterletove vla-
de, ki je celo kolektivne po-
godbe s sindikati sklepala
v nemških markah.
BRANE PIANO
Foto: EDI MASNEC
Nerazumllena
nadnacionainost
Piše: Erika Repovž
V nedeljo, 7. februarja,
na dan volitev na Hrva-
škem, je bilo v Zagrebu
rnednarodno srečanje z ne-
kakšnim delovnim naslo-
vom »Mednarodna ženska
solidarnost«. Pobudo za or-
ganizacijo je dala nemška
ženska skupina »Perspecti-
ve Berlin«, osnovni namen
srečanja pa je bil izraz soli-
darnosti žensk iz vse Evro-
pe z ženskami v BiH, ki so
na najbolj brutalen in po-
nižujoč način postale žrtve
vojaške agresije. Zelo ple-
menito dejanje in ideja, ki
zasluži spoštovanje, kljub
temu, da je bila zmanipuli-
rana.
Prvo vprašanje, ki se po-
stavlja že ob sami organi-
zaciji in je vprašanje, ki se
ponavlja vedno, kadar se
v zadnjem času prirejajo
mednarodna srečanja
v hdz-jevski Hrvaški. Ali se
je smiselno udeleževati ka-
kršnih koli srečanj v drža-
vi, za katero vemo, da idejo
demokratičnosti in spošto-
vanja človekovih pravic
spreminja v farso. Ali ni že
na prvi pogled groteskno,
da pridejo v državo, katere
predsednik priporoča svo-
jim državljankam, naj po-
gumno rojevajo (bodoče
vojake), vestno skrbijo za
domača ognjišča in
s skromno ponižnostjo pri-
spevajo svoj delež k razvo-
ju »hrvatske zajednice«,
ženske izražat svojo soli-
darnost do ponižanih
žensk. Hrvaška jim na ste-
žaj odpre svoja vrata prav
na dan, ko se narod od-
pravlja na volitve. Kaj je to
drugega, če ne politična
komedija in prozorna ma-
nipulacija v državi, kjer je
bilo ženskam javno pripo-
ročeno, naj vsaj za v službo
odložijo hlače in prihajajo
delat v krilih. Tako se na-
mreč tudi simbolno najlaž-
je odrazi vsa patriarhalna
beda države, ki ne tone le
politično in gospodarsko,
ampak predvsem etično in
moralno. V bistvu problem
močno poenostavimo in
zbanaliziramo, vendar res-
nica ni daleč, če rečemo, da
so evropske ženske, sicer
zmanipulirane, na dan vo-
litev nehote izrazile svojo
podporo uradni hrvaški
politiki.
Incident, ki se je pripetil
med srečanjem pa le potr-
juje, da je v državi, kakršna
je danes Hrvaška, vsaka
nadnacionalna ideja nera-
zumljena in že vnaprej ob-
sojena na propad.. Hrvaška
je tako globoko zabredla
v nacionalizem, da je s tem
zaslepila vse segmente
družbe, tudi tistega, ki naj
bi iniciral civilne pobude.
Na Hrvaškem danes tudi
feminizem in feminizacija
lahko prodreta le na naci-
onalni osnovi kot mobilizi-
rana fronta enotnih Hr-
vatic.
In kaj se je sploh zgodi-
lo? Prvič to, da organiza-
torji na srečanje prvotno
niso povabili nikogar iz
prostora bivše Jugoslavije,
niti iz Bosne in Hercegovi-
ne, čeprav je to problem, ki
se v prvi vrsti tiče Bosank,
bodisi muslimank, Srbkinj
ali Hrvatic. V imenu teh
žensk je govorila neka ar-
hitektka, ki živi v Nemčiji
in je lahko pravzaprav po-
vedala le statistične podat-
ke, ki so več ali manj znani,
namreč, da je v Sarajevu
več kot 3.000 posiljenih
žensk, ki sredi bombardi-
ranj rojevajo po okoliških
gozdovih. Grozljiva resni-
ca, ki pa ni v prvi vrsti na-
cionalni problem, ampak
problem človečnosti, ki bi
moral postati univerzalen.
Prav zato je nerazumljivo,
da so Hrvatice zapustile
dvorano v trenutku, ko je
spregovorila Srbkinja, ki je
želela sporočiti le to, da so-
čustvuje s posiljenimi žen-
skami in da zato, ker nosi
srbsko ime, še ne pomeni,
da podpira tudi srbsko po-
litiko. Ostala je nerazum-
ljena prav zaradi -svojega
srbskega imena. Ali to po-
meni, da nobena solidar-
nost danes na prostoru biv-
še Jugoslavije ne more biti
postavljena pred nacional-
ni interes, da smo najprej
Srbkinje, Hrvatice, Slo-
venke, muslimanke in šele
nato ženske in da je posil-
stvo manjši zločin, če sta
storilec in žrtev iste naci-
onalnosti?
Večinski delež kolektivu
Takšno strategllo bo zagovarjal novi pretlseUnlk upravnega otlbora Gorenja Ivan
Atelšek - Ivana Vitežnika zamenjal Jože Stanič
Gorenje iz Velenja ima novo vodstvo.
Za predsednika upravnega odbora je
skupščina imenovala dolgoletnega gene-
ralnega direktorja Gorenja Ivana Atel-
ška, njegov namestnik bo Aljoša Tomaž
iz Ljubljanske banke d.d. Upravni odbor
je na svoji prvi seji imenoval tudi novo
poslovodstvo Gorenja. Vršilec dolžnosti
predsednika poslovodnega odbora je Jo-
že Stanič, ki tudi v prihodnje ostaja prvi
mož Gospodinjskih aparatov. Dosedanji
vršilec Ivan Vitežnik se vrača v Gorenje
Beteiligungs na Dunaju.
Zamenjava v vrhu tega velikega slo-
venskega kolektiva je seveda sprožila vr-
sto ugibanj in govoric o vse prej kot do-
brih razmerah v Gorenju. Ivan Atelšek
kot novi predsednik upravnega odbora
takšne govorice zanika. Povedal je, da se
v Gorenje v bistvu vrača na neprofesi-
onalen način in zato, da bo kolektivu
pomagal po svojih močeh. Njegovo sode-
lovanje z Gorenjem ni novo, stike imajo
že vrsto let. Je pa po Atelškovi oceni
treba Gorenje spet spraviti skupaj, saj so
nekateri deli, omenjal je predvsem No-
tranjo opremo ter Servis, nameravaU
kreniti po svoji poti. Novo vodstvo na-
merava velenjski del Gorenja spraviti
pod skupno kapo, ga kapitalsko povezati
in sanirati tiste dele Gorenje, ki se tre-
nutno ubadajo z največjimi težavami. To
velja predvsem za Elektroniko. Ivan
Atelšek je v pogovoru še dodal, da vod-
stvo ne razmišlja o kakršni koli razpro-
daji Gorenja tujcem. »Gorenje so ustva-
rili delavci, zato jim tudi pripada večin-
ski delež, ne glede na to, ali so danes
Jože Stanič, novi vršilec dolžnosti pred-
sednika poslovodnega odbora. V Gorenju
je od leta 1983, bil je podpredsednik po-
slovodnega odbora SOZD za finance,
vmes nekaj časa direktor TIM Laško. Po
vrnitvi v Gorenje je bil najprej direktor
Gorenja Commerce, od marca 1990.j)a je
generalni direktor Gospodinjskih apa-
ratov.
zaposleni kje drugje ali pa v pokoju. De-
lavci so Gorenje postavili na noge, zato
jim tudi pripada delež pri lastninjenju,
Gorenje pa naj bi se oblikovalo kot del-
niška družba,« pravi Ivan Atelšek. Ob
vsem tem ostaja tudi v prihodnje glavna
naloga tega kolektiva povečevanje izvo-
za na dosedanja ter prodor na nova tr-
žišča.
IB
V Velenju o novi vladi
v Velenju bo odločitev o novi vladi
padla že danes, v četrtek, ko se bodo
na skupni seji sestali poslanci zborov
občinske skupščine. Vsi so zaenkrat
glede sestave nove vlade še zelo
skrivnostni, nobeno ime ne pricurlja
v javnost, vendar pa novega izvršne-
ga sveta v Velenju gotovo ne bodo
potrdili brez zapletov.
Že v začetku tedna so vodilni ve-
lenjski funkcionarji potrdili, da so
dosegli soglasje glede predlaganih
imen in programa občinske vlade.
Prav tako je pet strank (SDP, LDS,
Zeleni, SLS in SSS) podpisalo spora-
zum o oblikovanju IS in sodelovanju
do oblikovanja in izvedbe nove lokal-
ne samouprave. Program IS naj bi bil
sestavljen po šestih načelih, ki dolo-
čajo, da so stranke, podpisnice spora-
zuma, zastopane v IS, in da z imeno-
vanjem člana IS za občo upravo so-
glaša   tudi   predsednik   skupščine.
V sporazumu je še določeno, da bodo
več pozornosti namenili krajevnim
skupnostim, skrb zanje naj bi prevzel
po eden članov IS. Sporazum podpis-
nicam ne jemlje samostojnosti, le za-
vezuje jih, da bodo podprle program
IS na osnovi predhodnega dogovora.
Kljub sodelovanju strank imenova-
nje nove velenjske vlade ne bo minilo
brez zapletov. Kot eden glavnih ak-
terjev velenjske politične scene se
trenutno pojavlja Franc Sever, neiz-
voljeni mandatar velenjske vlade, ne-
strankarski poslanec v zboru krajev-
nih skupnosti. Sever trdi, da bo nova
velenjska vlada najslabša doslej in da
bo premalo pozornosti namenila kra-
jevnim skupnostim, največ očitkov pa
Sever mandatarju Srečka Mehu na-
menja na račun obnove Starega Vele-
nja. Sever meni, da bo obnova z me-
njavo vlade zamrla.
URŠKA SELIŠNIK
V Šentjurju največ
brezposelnih
Po zadnjih uradnih podatkih znaša re-
lativna brezposelnost v regiji približno
14 odstotkov, pri tem pa prednjači šent-
jurska občina.
Kot je znano, gre pri tem za razmerje
med številom iskalcev zaposlitve ter ak-
tivnim prebivalstvom. V šentjurski obči-
ni znaša relativna brezposelnost nad 16
odstotkov, v sosednji občini, v Šmarju,
pa le nekaj nad 14 odstotkov.
V šentjurski občini je prijavljenih bli-
zu 1200 iskalcev zaposlitve, med njimi
polovica strokovnega kadra, to je obča-
nov, ki imajo vsaj dvoletno poklicno šolo.
Tudi med šentjurskimi brezposelnimi je
veliko mladih - približno polovica vseh
iskalcev, pri tem pa išče prvo zaposlitev
skoraj vsak peti iskalec.
V Šmarju pri Jelšah je trenutno nad
1700 iskalcev. Med njimi je slaba polovi-
ca strokovnega kadra, mladih iskalcev
pa je precej manj kot polovica (prvo za-
poslitev išče dobra četrtina iskalcev).
BRANE JERANKO
Klic na pomoč
Na pobudo konjiških svo-
bodnih sindikatov. Svobodne-
ga sindikata poslovodnega si-
stema Konus in poslancev
zbora združenega dela tega
podjetja se bo v ponedeljek se-
stal zbor združenega dela
Skupščine občine Slovenske
Konjice.
Spegovorili bodo o gospo-
darski problematiki v občini
s poudarkom na problematiki
podjetij, ki so podpisale po-
godbo s skladom za razvoj Re-
publike Slovenije (Konus, Ko-
stroj in Skala). V pobudi za
sklic zbora poudarjajo izjem-
no slabe gospodarske razmere
v občini in še posebej v Ko-
nusu.
Svobodni sindikat poslov-
nega sistema Konus poudarja,
do .so v težave zašli zaradi pre-
velikih naložb, načrtovanih za
jugoslovanskih trg. Upali so,
da bo velike obveznosti do
Ljubljanske banke d.d. Celje
pomagal rešiti Sklad RS za
razvoj, a iz tega ni bilo nič. Že
predlani so v Konusu zmanj-
šali število zaposlenih za 350
delavcev, lani za približno
200, za 250 delavcev pa so bili
sprejeti programi razreševa-
nja, iz katerih je razvidno, da
gre predvsem za odprto brez-
poselnost in da je med njimi
veliko delavcev, ki jih ščiti za-
kon. Še posebej so zaskrbljeni,
ker se je vodstvo Holdinga do-
govorilo s skladom, da se de-
javnost Holdinga (strokovne
službe) prenese na posamezne
družbe. Zaradi tega pričakuje-
jo še nadaljnjih 150 odpustov.
»Zaradi siromaštva, ki bo po
taki poti prišlo v našo občini
oziroma v Konjice, nas je strah
misli, kako bomo preživeli mi
in kako bodo živele naslednje
generacije,« so zapisali. Ker od
drugod ne bo pomoči, pričaku-
jejo, da jim bodo pomagali
vsaj v občini. MBP
Št. 7 - 18. februar 1993

S.O.S. za obrtnlKe in podjetnike
Pionirski koraki občine Celie In CEPIČ y smeri pospeševanla malega gospoHarstva In poHietnlštva
v občini Celje so med prvimi
v Sloveniji sprožili akcije za
pospeševanje malega gospo-
darstva in podjetništva. Spre-
jeli so odlok o oprostitvi plači-
la družbenih obveznosti novo-
nastalih enot malega gospo-
darstva in pri njih zaposlenih
delavcev, del občinskega pro-
računa so namenili za pospe-
ševanje malega gospodarstva,
lani pa so ustanovili še Celjski
podjetniško-informacijski
center (CEPIČ), ki s članicami
mreže nudi strokovno in gmot-
no pomoč bodočim in obstoje-
čim obrtnikom in podjet-
nikom.
Jožica Tamše, svetovalka za
gospodarstvo pri sekretariatu
za družbenoekonomski razvoj
Skupščine občine Celje, pravi:
»Do sedaj je vsak, ki je imel
dobro zamisel za proizvodni
ali storitveni program, manj-
kale pa so mu informacije, da
bi se lahko pravilno odločil in
zmanjšal tveganje svoje odlo-
čitve, hodil od vrat do vrat in
iskal informacije o možnostih
za statusno rešitev svoje ideje,
o poslovnem prostoru, finanč-
nih virih, o možnostih tržnega
plasmaja. Z ustanovitvijo CE-
PlC-a lahko vse te informacije
dobi na enem mestu. CEPIČ
namreč zagotavlja povezavo
vseh organizacij v občini in
širše, odgovornih in zaintere-
siranih za hitrejši razvoj drob-
nega gospodarstva in podjet-
ništva. Deluje kot povezovalni
člen med mrežo organizacij, ki
neposredno izvajajo naloge,
pomembne za razvoj in delo-
vanje podjetništva, ter držav-
nimi organi, torej izvršnim
svetom in skupščino, ter tako
zagotavlja usklajevanje inte-
resov obeh strani.«
CEPIČ deluje v okviru posa-
meznih področij: svetovalno,
izobraževalno, informacijsko,
fiskalno, finančno in prostor-
sko. Informacije, ki jih nudi,
so brezplačne, prav tako na-
sveti. »Specialistične načrte
oziroma izdelavo študij, ana-
liz, poslovnih načrtov in po-
dobno pa je treba plačati,« po-
jasnjuje Jožica Tamše, in do-
daja, da so najpogostejša
vprašanja o statusnih rešitvah
ideje.
»Nekdo se je odločil, da bo
opravljal neko dejavnost, pa
ga zanima, kaj bi bilo zanj
ugodneje, ali ustanoviti obra-
tovalnico ali zasebno podjetje.
Zanimajo jih sanitamo-teh-
nični in drugi pogoji za delo-
vanje določene dejavnosti,
kvalifikacija, ki jo potrebuje-
jo, in drugo. Med prihajajoči-
mi je veliko brezposelnih.«
Najmanj zanimanja
za izobraževaini
modul
v okviru CEPIC-a deluje
več strokovnih področij oziro-
ma modulov. Do sedaj je naj-
manj zanimanja vladalo za
izobraževalni modul, ki naj bi
nudil specializirane programe
za nezaposlene, zaposlene, za
sedanje obrtnike in podjetni-
ke, za zaposlene v enotah ma-
lega gospodarstva, za sveto-
valce v svetovalnih organiza-
cijah ter za specialiste v orga-
nih državne uprave.
Toda Jožica Tamše ugotav-
lja, da se s tem v zvezi obrača-
jo nanje le tisti posamezniki,
ki nameravajo pridobiti obrt-
no dovoljenje, pa nimajo
ustrezne kvalifikacije.
»Vse oblike izobraževanja
za ciljno skupino nezaposlenih
praviloma financira Zavod za
zaposlovanje, vanj se lahko
vključijo tudi organizacije, ki
so ugotovile trajne presežke
delovne sile. Programi za za-
poslene so prilagojeni tistim,
ki sicer imajo zaposlitev, pa si
želijo stopiti na pot podjetni-
štva, in tistim, ki so nosilci po-
sameznih poslovnih funkcij
v enotah malega gospodarstva.
Za to ciljno skupino financira-
jo izobraževanje slušatelji sa-
mi ali njihova podjetja,« po-
jasnjuje Tamšetova.
Strokovno je v okviru CE-
PIC-a najširše zastavljen sve-
tovalni modul. Razčlenjen je
na splošno in specialistično
svetovanje. Pri splošnem gre
za dajanje uvodnih informacij
tistim, ki šele vstopajo v svet
podjetništva, predstavitev po-
djetniških možnosti v Celju,
napotitev na ustrezne točke
mreže CEPIČ ali vključitev
v skupinske programe, ki jih
organizira mreža, in drugo.
Specialistična svetovanja pa
zajemajo predvsem krizni ma-
nagement, marketing, investi-
cije in razvoj, pravna vpraša-
nja, podjetniške strategije in
strateško načrtovanje, vodenje
poslovnih knjig... Te naloge
izvajajo svetovalne organiza-
cije, ki so č^nice mreže CE-
PIČ. Praviloma jih mora sve-
tovanec plačati, to pa ne velja
za brezposelne, ker zanje pla-
ča tovrstne storitve Zavod za
zaposlovanje.
V okviru fiskalnega modula
je mogoče na CEPIC-u dobiti
odgovore v zvezi z davčnimi
vprašanji, letos pa nameravajo
organizirati tudi nekaj posve-
tov na aktualne teme iz tega
področja.
Temeljni namen prostorske-
ga modula je načrtovanje in
priprava ter ureditev prostora
na vseh ravneh. Zato v okviru
CEPIČ deluje v okviru uprav-
nih organov občine Celje. Pro-
store imajo v stavbi Narodne-
ga doma. Nasvete posredujejo
vsem, ki se nanje obrnejo
z vpršanji, ne glede na to, iz
katere občine prihajajo.
tega modula delujejo organi-
zacije in institucije, kot so Za-
vod za planiranje in izgradnjo,
OSUPVO, Razvojni center,
gradbena podjetja in številni
drugi.
Pri finančnem modulu gre
za finančno kapitalsko servisi-
ranje razvoja drobnega gospo-
darstva. Članice tega dela
mreže so banke, različni skla-
di, finančne organizacije in
hranilnice. Mreža zbira vse re-
levantne informacije o investi-
ranju, kreditnih pogojih, vr-
stah kreditov, stopnjah obresti
bank v regiji...
CEPIČ se nadgrajuje
v okviru informacijskega
modula je mogoče pri ČEPIC
dobiti informacije, pomembne
Poleg dograjevanja posamez-
nih modulov nameravajo letos
realizirati program podjetni-
ških idej ter v okviru tega
ustanoviti v Celju podjetniški
inkubator. Vzpostaviti name-
ravajo nove oblike financira-
nja drobnega gospodarstva,
nekoliko spremeniti pravilnik
in urediti nove načine financi-
ranja.
za malo gospodarstvo in po-
djetništvo ter za vzpostavitev
pretoka informacij med modu-
li oziroma člani mreže. Člani
posameznih modulov,, teh je
vse več, pošiljajo vse informa-
cije s svojega področja nepo-
sredno na CEPIČ.
»Načrtujemo, da bo infor-
macijski sistem znotraj mreže
računalniško podprt. Trenut-
no namreč delamo še na klasi-
čen način, v prihodnje pa bo-
mo vse naše in zunanje baze
podatkov vnesli v računalniški
sistem, tako da bodo lahko
člani mreže in zunanji korist-
niki iskali informacije nepo-
sredno iz naših baz,« pravi Jo-
žica Tamše. Seveda bodo ta-
krat uporabniki morali nekaj
denarja odšteti za članarino.
NATAŠA GERKEŠ
Emteks za Ford
Mešano poc^etje Emteks
z Ložnice pri Žalcu je pred
kratkim sklenilo posel s to-
varno avtomobilov Ford iz
Belgije. Za tega partnerja
bodo v Emteksu izdelovali
zaščitnik hladilnika in mo-
torja za njihov najnovejši
model Ford monteo. Dnev-
no bodo na Ložnici naredili
tisoč kosov, do konca leta
pa naj bi se proizvodnja
povečala na dva tisoč
kosov.
Novo vodstvo
zdravilišča
Delavski svet Zdraviliš-
ča Dobrna je pred dnevi
zamenjal vodstvo tamkajš-
njega kolektiva. Razrešili
so dosedanjega direktorja
Staneta Bizjaka, za vršilca
dolžnosti pa so imenovali
Vanjo Strniša.
Poslovno srečanje
v Zlatarni
Nemško veleposlaništvo
v Slovniji je minuli torek
skupaj z Območno gospo-
darsko zbornico Celje ter
Zlatarno Celje pripravilo
poslovno srečanje. Na tem
srečanju v prostorih Zla-
tarne sta sodelovala nem-
ški veleposlanik Giinther
Seibert in njegov svetova-
lec za gospodarske zadeve
dr.Georg Witschel, ki sta
Celjanom predstavila mož-
nosti za poslovno sodelova-
nje z Nemčijo. Predstavni-
ki zbornice ter Zlatarne pa
so nemškima gostoma po-
drobneje predstavili go-
spodarstvo na celjskem ob-
močju ter Zlatarno. Nem-
ški veleposlanik je tokrat
že drugič obiskal celjsko
občino, pred nekaj meseci
se je udeležil srečanja
s predstavniki celjskega
Ema ter Železarne Štore.
Gorenje na
Domotechnici 93
v torek so v Kolnu odprli
največjo razstavo aparatov
za gospodinjstvo, Domo-
technica 93. Med 1200 raz-
stavljalci iz 42 držav sode-
luje tudi Gorenje Gospo-
dinjski aparati, ki se pred-
stavlja z novimi hladilno
zamrzovalnimi aparati,
kvalitetnejšimi pralno po-
mivalnimi stroji in novimi
kuhalnimi aparati. Vsi raz-
stavljeni Gorenjevi izdelki
se odlikujejo po sodobnem
izgledu in novi grafični
opremi, izdelke pa odlikuje
tudi manjša poraba elek-
trične energije.
Revizije še čalcajo
Državni zbor je na enem
svojih prejšnjih zasedanj
podaljšal rok za prijavo
zahtevkov po reviziji s pe-
tega februarja na peti
april. V celjski službi druž-
benega knjigovodstva oce-
njujejo, da bodo prejeli
med 15 in 20 zahtevkov za
ponoven pregled lastnin-
skega preoblikovanja, raz-
nih odcepitev in razdruži-
tev v podjetjih. V večini po-
djetij so delavci SDK že
pred temi zahtevki pregle-
dovali stanje, po revizijah,
ki naj bi se začele v začetku
maja, pa naj bi se z ugoto-
vitvami službe ukvarjali
predvsem družbeni pravo-
branilci. Na Celjskem bo to
pomenilo dodaten zaplet,
ker pravobranilca še vedno
nimamo.
po čem so devize?
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
- Podjetje za gradnjo, mon-
tažo, vzdrževanje, skladišče-
inje in trgovanje Megras iz Ruš
nudi uvedbo in vzdrževanje
računalniško podprtega opti-
miranja proizvodnje (kemija,
metalurgija, petrokemija, ipd).
Prihranki dosegajo višino 5 do
8 odstotkov spremenljivih
stroškov. Informacije: tel. 062/
661-108 in fax 062/661-040
(Štefan Zorko).
-Ključavničarstvo Boris Ma-
vric iz Izole se zanima za sode-
lovanje z manjšimi firmami in
sicer za izdelovanje raznih ko-
vinskih delov, artiklov ali
manjše proizvodnje sorodne
stroke. Informacije: tel. 066/
65-718 (Boris Mavric).
- Podjetje BST d.o.o. iz Trbo-
velj nudi rezan les (smreka,
jelka, hrast in bukev). Infor-
macije: tel. in fax 0601/63-475
(S. Bogdan).
- Podjetje BTC terminal Seža-
na d.o.o. nudi odprte in zaprte
skladiščne zmogljivosti z vso
pripadajočo pretovomo meha-
nizacijo: viličarji do 12 ton,
dvigalo 32 ton, kontejnerski
plato, kontejnersko dvigalo 32
ton in razkladalne rampe. Za
zaprte prostore nudijo kom-
pletni inženiring za preuredi-
tev v namenske proizvodne
prostore. Informacije: tel. 067/
72-451 in fax 067/72-452 (Ma-
rino Kontelj).
- Podjetje Polix p.o. Žiri nudi
krogelne pipe po DIN ali ANSI
standardih, pipe s prehodnimi
nastavki jeklo polietilen, to-
plotne in plinske nastavke po
naročilu. Informacije: tel. 064/
691-306 in fax 064/691-322
(Dušan Strlič).
- Podjetje ITM d.o.o. (inženi-
ring, trgovina, montaža) iz
Gornje Radgone nudi oblazi-
njene vrečke-ovitke. Ovitki so
primerna embalaža za pošilja-
nje najrazličnejših izdelkov
(imajo notranjo oblogo). Zaš-
čitna obloga je iz ekološke fo-
lije z zračnimi blazinicami. In-
formacije: tel. in fax 069/62-
434 (Vladimir Škrobar).
Povpraševanje:
- Podjetje Hayachy d.o.o. iz
Raven na Koroškem išče izde-
lovalca za bukove, hrastove in
smrekove elemente. Informa-
cije: tel. in fax 0602/23-114
(Marjana Poberžnik-Uršič).
- Center za rehabilitacijo inva-
lidov Celje povprašuje po ob-
delanem smrekovem in buko-
vem lesu. Informacije: tel. 27-
321 in 28-023 ter fax 21-937
(Nina Schmidt).
Št. 7 - 18. februar 1993
5
Spomladi lačna zemlja,
leseni pa Slovenci
Brez proračuna tudi ni trdnih zagotovil o denarju za spomladansko setev_
»Ko štrajkajo železničarji, z njimi ne koraka
prometni minister. Tudi sam ne bom koral
s kmetovalci, če bodo pripravili protestni
shod, bom pa zagotovo podprl njihove upravi-
čene zahteve.« Takšen je bil odgovor kmetij-
skega ministra dr. Jožeta Osterca, ko so ga
zadružniki v Rogaški Slatini spraševali, če se
bo udeležil napovedanega marčevskega prote-
sta kmetovalcev.
Novi kmetijski minister sicer velja za člove-
ka, ki zna prisluhniti kmetovalcem, večina
njih je tudi naklonjena njegovim zamislim
o tem, kako se lotiti reševanja perečih proble-
mov v kmetijstvu. Koliko pa bo njegovim
predlogom hotela prisluhniti vlada - o tem in še
marsičem drugem, kar žuli slovenske kmetijce,
smo se na posvetu zadružnikov v Rogaški Sla-
tini pogovarjali s kmetijskim ministrom dr. Jo-
žetom Ostercem.
Kmečka zveza pri Slovenski ljudski stranki
ter Zadružna zveza Slovenije sta v prihodnjih
tednih napovedali vsesplošni slovenski kmečki
protest. Kakšno je vaše stališče do reševanja
perečih problemov na takšen način in kako
komentirate napovedani štrajk?
O kmetijskem štrajku se pre-
cej govori že nekaj časa. Ne
vem ali ga bodo tudi dejansko
izpeljali ali ne. To bo v pre-
cejšnji meri odvisno od tega,
ali bomo uspeli razrešiti neka-
tere najbolj žgoče probleme
preden bi štrajk začel. Protest
morajo napovedati en mesec
prej in v tem času je mogoče
marsikaj rešiti. V vladi si bo-
mo zagotovo prizadevali, zla-
sti v kmetijskem ministrstvu.
Lahko povem, da pogovori
z drugimi ministri, ki pri tem
sodelujejo, že potekajo.
Kmetovalce zanimajo pred-
vsem konkretni ukrepi. Kaj
lahko pričakujejo letos?
Težko je napovedati kon-
kretne ukrepe. Zaei^rat smo
ministrstvu za ekonomske od-
nose in razvoj, ki skrbi za raz-
voj gospodarskih dejavnosti,
posredovali naša stališča in
mnenja, kaj bi bilo potrebno
letos narediti. To je skladno
tudi z izpolnjevanjem osnov-
nih točk, ki so zapisane v pro-
gramskih usmeritvah in nalo-
gah vlade, kar je priloga h ko-
alicijski pogodbi. V vladi za-
enkrat o teh naših pf edlogih še
nismo govorili. V' preteklih
dneh smo se ukvarjali pred-
vsem z razmejevanjem podro-
čij in pristojnosti posameznih
ministrstev, tako da k razpra-
vam o politiki razvoja in spod-
bujanja določene dejavnosti
zaenkrat še nismo prišli. Prav
gotovo se bomo tega lotili ob
razpravi o proračunu, kajti
naše zahteve bo potrebno ute-
meljevati. Ne le s številkami,
temveč tudi z vsebino, ki stoji
za temi številkami. Kot sem
dejal, pa smo se v minulih
dneh že pogovarjali z mini-
strom Kračunom. V kmetij-
skem ministrstvu smo pripra-
vili analizo stanja na področju
cen najpomembnejših kmetij-
skih pridelkov in predloge, ka-
ko to rešiti. Imenovana je po-
sebna skupina, ki bo pripravi-
la konkretne predloge.
Ob predstavitvi kandidatov
za ministre ste dejali, da bo
osnovni cilj Slovenije pridelati
dovolj hrane za preživetje. Ima
Slovenija za to res vse pogoje,
predvsem pri pridelavi kruš-
nih žit?
Slovenija si mora prizade-
vati, da doseže vsaj pridelavo
strateških količin hrane. To
pomeni zadostne količine naj-
pomembnejših kmetijskih pri-
delkov, da lahko preživi v pri-
meru blokade in da je nihče ne
more na ta račun stisniti ob
zid. Največji deficit imamo
prav pri pridelavi krušnih žit.
Vendar tudi tukaj je mogoče
precej povečati količino, če bi
vsi pridelovalci dosegli večje
pridelke po hektarju.
Zavzeli ste se tudi za pove-
čanje rodovitnosti kmetijskih
po\TŠin v Sloveniji. S kakšni-
mi ukrepi, ko po drugi strani
vemo, da številne kmetije
ostajajo prazne in ljudje opuš-
čajo kmetijsko proizvodnjo?
Ohranitev rodovitnosti je za
nas imperativ. Zavedati se
moramo, da zaradi potomcev
nimamo pravice, da bi zmanj-
ševali rodovitnost zemljišč. Od
načina kmetovanja je v pre-
cejšnji meri odvisno ali nam
bo to uspelo ali ne. To pomeni,
da je treba spodbujati načine
kmetovanje kot so pameten
kolobar oziroma pravilno vr-
stenje poljščin, odmik od mo-
no kultur, odmik od industrij-
skega načina kmetovanja.
Veljate za vnetega zagovor-
nika družinskih kmetij. O tem
v Sloveniji že dolgo govorimo,
pa vedno znova ugotavljamo,
da ljudem ta pojem še vedno ni
jasen. Smo pri razvijanju dru-
žinskih kmetij sploh dosegli
kakšen napredek?
Povsem jasne definicije, kaj
je družinska kmetija, res ni-
mamo. V grobem pa povsod po
svetu menijo, da je družinska
kmetija tista, kjer s člani dru-
žine opravijo vsa dela na kme-
tiji, razen v konicah, ko naja-
mejo delovno silo. To ne velja
le za tiste kmetije, ki se ukvar-
jajo le s kmetovanjem, kjer
imajo ves dohodek od kmetij-
ske dejavnosti. To velja tudi za
kmetije, kjer je eden ali sta
celo oba iz kmetije zaposlena.
Za družinsko kmetijo se res
zavzemam z vsem srcem, ker
sem prepričan, da je samo dru-
žinska kmetija toliko elastič-
na, da lahko zakonitosti, ki jih
narekuje z naravo usklajeno
kmetovanje, upošteva do mak-
simuma.
Vendar samo družinske
kmetije same ne bodo mogle
preživeti, temveč se bodo mo-
rale povezovati v zadruge. Kot
je slišati med zadružniki, se
v novih zadrugah pojavljajo
številni problemi. Članstvo se
je skrčilo na nekaj velikih
kmetov, ki lahko plačujejo vi-
soke deleže, posamezni kemto-
valci bi morali biti člani treh
ali štirih specializiranih za-
drug in kot ocenjujejo kmeto-
valci, so nove zadruge povzro-
čile prat^i razdor med njimi.
Vaš komentar?
Tu se resnično pojavljajo
problemi. Dejstvo je, da samo
nekatere najbolj prodorne
kmetije lahko najdejo tržišče
za svoje izdelke. To so izjeme.
Večina kmetij ne more sama
nastopati na tržišču ali zaradi
svoje nesposobnosti za trženje
ali zaradi objektivnih pogojev,
ker je to predrago. Zato je nuj-
no združevanje v zadruge. To
pomeni, da se v določenem tre-
nutku kmet odpove določeni
koristi, ki bi jo imel, če se de-
nimo sam pojavlja na tržišču.
Čez dve, tri leta morda ne bo
mogel več, ker so stroški pre-
veliki, ker bo konkurenca pre-
huda. Da bo zadruga uspela,
se mora odpovedati svojemu
trenutnemu egoističnemu in-
teresu. Tukaj so trenutno naj-
večje ovire, v premagovanju
tega egoističnega interesa.
Princip vzajemnosti in soli-
darnosti sta temelj klasičnega
zadružništva, brez upošteva-
nja teh dveh principov ni
združevanja v klasične zadru-
ge, kakršne si želimo. Gre za
samopomoč, da skupaj nasto-
pijo in skupaj uspejo. Pomanj-
kanje te zavesti in nezaupanje,
ki je posledica polstoletnega
odnosa do kmeta, vse to je
vzrok, da je pri prilagajanju
obstoječih zadrug novemu za-
družnemu zakonu prišlo in še
prihaja do številnih napak, ki
otežujejo pravilno organizaci-
jo zadrug ter lastninjenje pre-
delovalnih zadružnih obratov.
Kasno usodo pa boste name-
nili velikim družbenim pose-
stvom?
V tem trenutku je težko od-
govoriti na to vprašanje. Dej-
stvo je, da bodo številna pose-
stva, potem ko bo izpeljana
denacionalizacija, obdržala
tako majhne površine, da ne
bo več smiselen obstoj velikih
posestev. V takem primeru se
bo bolje odločiti, da preostalo
zemljo preko sklada kmetij-
skih zemljišč in gozdov preda-
jo v koriščenje družinskim
kmetijam. S tem bodo nastale
večje proizvodne enote in tudi
konkurenčnejše. Marsikaj pa
bo treba obdržati. Sam si ne
morem predstavljati, da kme-
tijske šole ne bi imele svojih
kmetijskih posestev, da ne bi
imeli določenih centrov za
žlahtnenje rastlin, za selekci-
jo, za potrjevanje novih sort.
Več razlogov je, da bo marsi-
kaj verjetno še ostalo v držav-
nih rokah.
Slovenski kmetijci so v zad-
njem času vse glasnejši s svoji-
mi zahtevami po zaščiti doma-
če pridelave, ne strinjajo se
predvsem z uvozom poceni
mesa. Kaj nameravate ukreni-
ti in kako boste prepričali vla-
do? Del vlade namreč zagovar-
ja povečevanje izvoza, zaradi
tega pa je po njihovi oceni nuj-
na tudi razmeroma odprta pot
uvozu?
Upam, da bomo dosegli so-
glasje. V programskih usmeri-
tvah za delovanje vlade je po-
poloma jasno zapisano, da bo
vlada uvedla zaščitne dajatve
na dvimpinški uvoz kmetijskih
in živilskih izdelkov, ki one-
mogočajo konkurenčnost do-
mače pridelave.
Bliža se čas spomladanske
setve. Zadružnik iz Ptuja je na
posvetu v Rogaški Slatini de-
jal: »Ne zanima me, kakšna je
vlada. Zanima me, kje dobiti
denar, da bomo čez mesec dni
začeli kaj dajati v zemljo, da
spomladi zemlja ne bo lačna,
jeseni pa Slovenci.« Torej, ka-
ko boste zagotovili denar za
pomladansko setev?
To je eden hujših proble-
mov, ker proračun še ni spre-
jet. Dokler proračuna ne bomo
sprejeli, dobivamo samo dva-
najstine. V tem trenutku ne
morem povedati, kakšen del
denarja bomo lahko namenili
za setev. Upam pa, da se bo
nekaj denarja na tak ali dru-
gačen način le našlo.
Ob vašem imenovanju za
ministra so bili nekateri prese-
nečeni, ker kmetijski minister
ni postal človek iz Slovenske
ljudske stranke. Kako pa to
komentirate?
Težko. Do zadnjega sem
upal, da bo minister iz vrst
ljudske stranke. V naši stranki
sem obljubil, da bom po svojih
močeh pomagal tistemu, ki bi
to funkcijo prevzel. Imamo
enak program, ki smo ga pred
tem uskladili med strankama
in navsezadnje ni različen od
kogarkoli, ki mu je kaj do slo-
venskega kmetijstva. Ko sem
spoznal, da Slovenska ljudska
stranka v vladno koalicijo ne
bo šla, sem bil pred dilemo.
Izziv sem pač sprejel in po svo-
jih močeh bom poskušal stori-
ti, kar se bo storiti dalo.
Med zadružniki ni slišati bi-
stvenih pripomb na vaše po-
glede in reševanje kmetijskih
problemov, koliko pa boste
svoje načrte lahko uresničili
v sedanjem sestavu vlade?
Večina tega, kar zagovar-
jam, je zapisano v program-
skih usmeritvah vlade, ki so
priloga koalicijske pogodbe.
To je podpisal predsednik dr-
. Drnovšek in s tem se je tudi
Liberalno demokratska stran-
ka obvezala, da uresničimo ti-
sto, kar je zapisano. To pa se-
veda ne pomeni, da se bo dalo
vse narediti v letu dni, Gre za
dolgoročne stvari, veliko dela
pa je treba opraviti letos. Le-
tos je treba začeti, da škoda ne
bo prevelika. Če se stvari zač-
nejo prepozno reševati, jih
sploh ni mogoče več začeti re-
ševati. IRENA BAŠA
REKLI SO
Leo Frelih, predsednik Za-
družne zveze Slovenije:
»Konec minulega tedna smo
res napovedali vseslovenski
kmečki protest zaradi nereše-
nih zahtev, ki smo jih vladi
postavili že pred pol leta. Na
naše zahteve vlada ni odgovo-
rila ne v prejšnji sestavi, ob
imenovanju nove vlade smo
nekaj časa mirovali, sedaj pa
mora dati odgovore na tista
vprašanja, ki so bila postavlje-
na že pred pol leta. V koalicij-
ski pogodbi je najmanj rešeno
vprašanje ali bomo uvedli zaš-
čitno politiko za domačo pro-
izvodnjo ali je ne bomo.
Nikoli nismo vztrajali pri
enormnem povečevanju cen,
nočemo rušiti stabilizacijske-
ga programa niti pritiskati na
rast drobnoprodajnih cen. Že-
limo samo to, da se uvede nor-
malna zaščitna politika, ki je
bila zrušena lanskega septem-
bra, ko je vlada čez noč spreje-
la ukrep in spremenila sistem
režima iz kontingenta na svo-
bodni uvoz. To je naredila, ni
pa določila, da bi pri uvoznih
cenah dodala dodatke v abso-
lutnem znesku, denar usmer-
jala v proračun in s tem v po-
speševanje domače proizvod-
nje. Denar se je in se preliva
v privatne žepe, končni po-
trošnik nič od tega nima, jemo
nekvalitetno hrano iz Avstrije
in Madžarske, vse to je težak
udarec domači proizvodnji.
Znotraj domače proizvodnje
pa cene stojijo že leto dni. Pol
leta smo izgubljali čas s pre-
pričevanjem in prosjačenjem,
zato bomo organizirali pro-
test, ki bo trajal dlje časa, zajel
bo celo Slovenijo in to naj bo
jasno opozorilo, da gre za res-
no napako v politiki do kme-
tijstva. Čutili jo bodo vsi, ne
samo kmetje. Protest se bo za-
čel tisti trenutek, ko bomo iz-
polnili vse zakonske pogoje, tu
mislim na prijavo protesta in
podobno. Odpovedali bi ga sa-
mo v primeru, ko bi imeli skle-
njeno pogodbo z vlado o ta-
kojšnjih ukrepih za zaščito do-
mače proizvodnje.«
»Vlak se
premika...«
GORICA, 16. februarja
(SIA) - Zunanja ministra
Slovenija in Italije Lojze
Peterle in Emilio Colombo
sta odprla nov meddržavni
mejni prehod za potniški
promet Neblo na Gori-
škem. Prehod bo predvsem
koristil prebivalcem južne
Furlanije. Zunanja mini-
stra sta imela ob tem tudi
politične pogovore. Med
drgim sta se dogovorila, da
se bosta prihodnji torek
v Ljubljani sestali tričlan-
ski delegaciji obeh strani
na pogovorih o odprtih
vprašanjih, vključno o pra-
vicah manjšin in Osimskih
sporazumih. Po koncu po-
govorov je Peterle izjavil:
»Vlak se premika in po sre-
čanju s Colombom sem op-
timist.«
Nova voditeljica
slovenske
konference SSK
LJUBLJANA, 15. febru-
arja (STA) - Po sobotnem
nadaljevanju kongresa slo-
venske konference Svetov-
nega slovenskega kongre-
sa, na katerem so konstitu-
irali nov Svet konference,
so v ponedeljek izvolili no-
vo vodstvo konference.
Predsednica Sveta konfe-
rence je postala dr. Irena
Mislej, podpredsednika pa
dr. Janez Dular in Žarko
Petan. Na prvi konstitutiv-
ni seji so za člana Izvršilne-
ga odbora izvolili Milana
Dobnika iz Žalca in dr. Pe-
tra Zorčiča iz Brežic.
Višje pokojnine
LJUBLJANA, 15. febru-
arja (STA) - Zavod za po-
kojninsko in invalidsko za-
varovanje je uskladil po-
kojnine in druge denarne
dajatve in jih s 1. decem-
brom lani povečal za 7,5
odstotka. Poračun za zad-
nja dva meseca bodo upo-
kojenci dobili konec febru-
arja. ZPIZ je na seji ponov-
no odložil plačilo zapadlih
prispevkov za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje
za slovenske železnice, ta-
ko da so delavci Slovenskih
železnic lahko dobili janu-
arsko plačo.
Državni zbor bo
Imel 21 delovnih
teles
LJUBLJANA, 15 febru-
arja (STA) - Vodje poslan-
skih skupin so se dogovori-
li, da bo imel državni zbor
21 delovnih teles, določili
pa so tudi število članov ter
sestavo po poslanskih sku-
pinah. O predlogih za
predsednike delovnih teles
se še dogovarjajo.
Za sindikate
zakoni pomankljivl
LJUBLJANA, 15. febru-
arja (STA) - Predstavniki
skupine delojemalcev dr-
žavnega zbora RS so
obravnavali štiri zakone:
predlog zakona o reprezen-
tativnosti sindikatov, os-
nutek zakona o prisilni po-
ravnavi in stečaju, osnutek
zakona o sodelovanju de-
lavcev pri upravljanju in
predlog za izdajo zakona
o delovnih in socialnih so-
diščih. Predstavniki štirih
sindidkatov so ugotovili,
da so zakoni večinoma ne-
dorečeni in pomanjkljivi,
zato so imeli nanje kup pri-
pomb.
Št. 7 - 18. februar 1993
6
Izredni kongres SNS
za nezaupnico Jelinčiču
Zahteve za moratorij na Izplačevanje proračunskega denarja In ureditev pravnega nasledstva
Napetost in notranja ne-
enotnost v Slovenski nacional-
ni stranki sta se stopnjevali
vse do trenutka, ko se je pred-
sednik Zmago Jelinčič zavzel
za podporo dr. Janezu Drnov-
šku kot novemu slovenskemu
mandatarju. Še kapljica čez
rob pa je bilo njegovo opore-
kanje imenovanju Janeza Jan-
še za obrambnega ministra.
Ob teh dveh vprašanjih se je
namreč razkol v mišljenju in
prepričanju strankinih po-
slancev in članstva po območ-
nih odborih poglobil, posledi-
ca pa je bil sobotni izredni
kongres SNS.
Na pobudo šestih iz stranke
izključenih poslancev Držav-
nega zbora je kongres pripra-
vil poseben odbor, udeležilo
pa se ga je 32 od skupno 35
območnih odborov. Delegati
kongresa so skoraj soglasno (le
z dvema neopredeljenima gla-
sovoma od skupno 82) izrekli
nezaupnico Jelinčiču kot
predsedniku stranke, sprejeli
nekaj dopolnil k obstoječemu
Statutu SNS in za začasnega
predsednika izvolili Marjana
Staniča, protikandidatka Ire-
na Oman pa je dobila le
5 glasov.
Sklepi kongresa
Na izrednem kongresu so
delegati podprli dopolnitev
5. člena strankinega Statuta,
v katerem je zdaj zapisano, da
v stranki ni prostora za neka-
nje člane ZKS in vodilne člane
v ZSMS, kar je predlagal Ce-
ljan Primož Baucon. Ta je
predlagal tudi kadrovski ključ
za popolnitev najpomebnejših
organov stranke - tako naj bi
v prihodnje Svet stranke se-
stavljali predstavniki območ-
nih odborov, predsedniki ob-
močnih odborov (oziroma de-
želnih odborov, ko se bodo
konstituirali) pa bi skupaj
s predsedniki stranke, sveta
stranke in poslanske skupine
oblikovali strankino Predsed-
stvo.
Ob tem so se na izrednem
kongresu zavzeli za dogovorno
delitev dela proračunskih do-
tacij po posameznih odborih,
pač glede na odstotek volilnih
glasov, ki jih je stranka dobila
v posameznih krajih.
V 7-članski nadzorni organ
stranke je bil imenovan tudi
Baucon. Dogovorili so se še, da
čez tri mesece skličejo kongres
stranke, dotlej pa bo verjetno
V Celju so na za javnost zapr-
tem zboru članstva območne-
ga odbora SNS minuli četrtek
člani obravnavali gradivo pri-
pravljalnega odbora za izredni
kongres stranke. Podprli so
odločitev, da na kongresu so-
delujejo zgolj kot opazovalci,
torej brez pravice glasovanja
- ob tem pa so podpisovali pe-
ticijo za sklic kongresa, na ka-
terem bi uredili razmere
v stranki. V tem tednu naj bi se
v Celju najprej sestalo pred-
sedstvo območnega odbora,
v kar najkrajšem času pa bo
ponovno sklican zbor član-
stva, na katerem naj bi se člani
dokončno odločili, koga pod-
pirajo - Jelinčiča in njegov za
marec napovedani kongres
SNS oziroma sklepe sobotne-
ga izrednega kongresa.
že tudi jasno, kako se bodo
opredelili člani SNS po ob-
močniji odborih.
Trije meseci do
ponovnega kongresa
»SNS čakata do kongresa
čez tri mesece dve pomembni
nalogi - blokada žiro računa
stranke, na katerega se steka
proračunski denar za stranko
in s katerim razpolaga Jelinčič
ter ureditev njenega nasled-
stva,« pravi Baucon, ki po-
udarja, da sobotni izredni
kongres ni razcepil stranke,
ampak v Sloveniji še vedno
ostaja ena sama SNS. A ker
kaže, da se Jelinčič ne bo tako
zlahka odrekel predsedniške-
mu mestu v stranki, naj bi mo-
ratorij nad razpolaganjem
z žiro računom veljal vse dot-
lej, da se uredi pravni položaj
stranke, kar bo reševalo pri-
stojno sodišče.
Kongres je sprejel načelno
stališče do izključitev posa-
meznih članov oziroma stran-
kinih poslancev v državnem
zboru. Izključitve, ki jih ni
sprejel ustrezen organ stranke,
ampak predsednik Jelinčič sa-
movoljno - da je teh večina pa
v SNS dokazujejo z dejstvom,
da stranka praktično ni imela
predsedstva - so označili za ne-
upravičene.
Izrednega kongresa so se kot
gostje udeležili predstavniki
krščanskih demokratov, soci-
aldemokratov. Liberalne
stranke. Narodnih demokra-
tov, Nacional-socialne zveze
Slovenije in Republikanske
zveze, pozdravno pismo kon-
gresu pa so poslali tudi iz Slo-
venske ljudske stranke.
V Celju tako lani novembra
izključeni takratni predsednik
občinskega in deželnega odbo-
ra Gregor Uranič meni, da je
ponovno, tudi uradno, član
SNS. A ker vse izključitve
menda le niso bile neupraviče-
ne, se v SNS zavzemajo za
oblikovanje posebne komisije,
ki bi proučila posamezne izk-
Ijučitvene postopke.
IVANA STAMEJČIČ
V Konjicah
o kmetijstvu
Občinski odbor Kjnečke
zveze pri Slovenski ljudski
stranki v Slovenskih Konjicah
pripravlja jutri, v petek, okro-
glo mizo o položaju in nekate-
rih aktualnih vprašanjih raz-
voja kmetijstva in podeželja
v konjiški občini. Pogovor bo
ob 17. uri v Domu teriatorial-
nih enot v Slovenskih Ko-
njicah. IS
Semafor
v Tremarjih
Z manjšo zamudo so v torek
le postavili in montirali dva
semaforja v Tremarjih, kjer
urejujejo obvoznico ob tre-
marskem prometnem zama-
šku. Prvi semafor so postavili
s celjske strani malo pred pod-
voz, drugega pa na laški strani
dobrih 200 metrov proti La-
škemu od podvoza. Promet bo-
do urejevali s semaforji pred-
vidoma do konca junija, vse
udeležence v prometu pa pro-
sijo za potrpljenje, saj bo kas-
neje vožnja varnejša
TV
Metko so zaprli
stečajna upraviteljica Je Petra MIJač-Glacomelll - Delavci na zavodu za
zaposlovanje
Delavci celjske Metke so bili
že pred nekaj tedni preseneče-
ni zaradi odločitve upravnega
odbora, ki je na gospodarski
oddelek celjskega sodišča na-
slovil vlogo za začetek stečaj-
nega postopka. Še težje so ko-
nec minulega tedna sprejeli
novico, da je tovarna od pone-
deljka zaprta, vseh 400 delav-
cev pa na zavodu za zaposlo-
vanje.
Na celjskem sodišču je bil
natanko pred tednom dni prvi
narok, na katerem naj bi ugo-
tovili, ali so podani pogoji za
začetek stečajnega postopka.
Sodišče je potrdilo predlog
upravnega odbora, uradno
stališče o začetku stečajnega
postopka pa so objavili v po-
nedeljek. Že v petek je za stro-
je v Metki odšla samo dopol-
danska izmena. Delavcem so
sporočili, da je tovarna s pone-
deljkom zaprta, za varovanje
prazne tovarne naj bi poslej
skrbeli v podjetju Varnost,
obenem pa so delavcem naro-
čili, naj čakajo na sporočila
z zavoda, ker jih bodo morda
poklicali nazaj na delo. Metka
ima namreč kljub vsemu še
vedno precej naročil in skle-
njenih pogodb, tako da bi se
proizvodnja vsaj deloma mo-
rala nadaljevati. Po drugi
strani pa bila Metka nepretr-
goma blokirana že pol leta,
ima okoli 170 milijonov tolar-
jev neporavnanih obveznosti,
dolgovi pa presegajo polovico
vseh njenih trajnih virov. Če-
prav pogajanja z največjim
upnikom, Ljubljansko banko
Splošno banko Celje niso bila
uspešna, pa bančniki kljub
vsemu menijo, da bi se proiz-
vodnja morala nadaljevati,
vendar samo s kakovostno pri-
pravljenimi programi, kadrov-
sko prenovo in zmanjšanjem
števila zaposlenih vsaj za okoli
100 delavcev.
Od ponedeljka dalje so vsi
delavci Metke prijavljeni na
zavodu za zaposlovanje, s tem
se je število brezposlenih na
našem območju povečalo za
4 odstotke. Za stečajno upra-
viteljico Metke je bila izbrana
zasebna odvetnica iz Celja Pe-
tra Mljač-Giacomelli.
IB
Včasih do otrok
nismo pošteni
Ugotovitve velenjskega zavoda za
zaposlovanje glede namer osmošolcev
v velenjski in mozirski obči-
ni bo letos končalo šolanje 845
osmošolcev. Kakšni so njihovi
načrti za prihodnost, so v Ve-
lenjskem Zavodu -za zaposlo-
vanje ugotavljali že lani, ko so
učenci izpolnjevali anketne li-
ste o izbiri poklica. S tem so na
Zavodu za zaposlovanje dobili
okvirne informacije o intere-
sih, željah in namenih osmo-
šolcev.
Podatki, ki jih dobijo s po-
močjo ankete, so precej točni.
Kasnejši vpis osmošolcev se ne
razlikuje dosti od načrtov. Za-
plete se le pri šolah, kamor se
vpiše preveč učencev. V zad-
njih letih Velenjčani ugotav-
ljajo, da je vse več težav, ker
Mozirje nima nobene srednje
šole. V Velenju je srednješolski
center, v katerem temeljne
usmeritve izhahajajo še iz ča-
sov, ko je bilo največ potreb po
določenih kadrih, to je po ru-
darjih, energetikih in kovinar-
jih. Iz tega sledi, da fantje po
končani osnovni šoli lahko
v veliki meri nadaljujejo šola-
nje kar v Velenju, večina de-
klet pa se vozi v Celje ali druge
srednješolske centre.
Lani, še bolj pa letos, se bo
tudi to spremenilo. Vse bolj se
uveljavljata gimnazijski in go-
spodinjski program, kamor se
vpisujejo dekleta. V programu
gospodinjske storitve bodo le-
tos, vsaj glede na rezultate an-
kete o izbri poklica, omejili
vpis. V Velenju menijo, da je ta
program zelo primeren za izo-
braževanje, saj učence uspo-
soblja v treh segmentih, kar je
dobro izhodišče za iskanje
dela.
V velenjskem centru sred-
njih šol so uvedli novost v izo-
braževanju, poklic elektroteh-
nika energetika Za tovrstno
izobrazbo zaenkrat še ni, do-
volj kandidatov. Na splošno
pa v Velenju ugotavljajo hudo
pomanjkaje prostora, kar je
ovira, da se razni programi še
bolj ne širijo. Tako bodo na
gimnaziji zmanjšali število od-
delkov.
Kakor ugotavljajo strokov-
njaki velenjskega Zavoda za
zaposlovanje, ne bo prihajalo
do prevelikih težav pri vpisu,
za nekatere poklice je še pre-
malo interesentov. Drugače bo
z učenci, ki se bodo odločili za
šolanje v Celju ali v Ljubljani.
V anketi o izbiri poklica se
nobeden od učencev v mozir-
ski in velenjski občini ni odlo-
čil za takojšnjo zaposlitev. Še
eno ugotovitev izpostavljajo
v velenjskem Zavodu za zapo-
slovanje, namreč da so učenci
premalo obveščeni, kaj jih ča-
ka na neki šoli. Pogosto se do-
gaja, da otroci šele septembra
izvedo točne pogoje, to pa ni
pošteno do otrok.
URŠKA SELIŠNIK
Bo Zalčane zehlo?
Izvršni svet podpira lokacijo odlagališča v Blatah
Na torkovi seji izvršnega
sveta žalske občinske su-
kupščinc so med drugim po-
udarili, da se strinjajo z lo-
kacijo občinske deponije od-
padkov, ki naj bi bila v Bla-
tah, na meji krajevnih skup-
nosti Tabor in Vransko.
O tem se bodo seveda odlo-
čali delegati zborov občinske
skupščine na prihodnjem za-
sedanju. Pa ne le o tem, po-
slanci še vedno vztrajajo pri
prvotni različici trase avto-
mobilske ceste od Arje vasi
do Vranskega, ki jc bila
sprejeta v vseh občinskih in
drugih razvojnih dokumen-
tih. V Savinjski dolini oziro-
ma žalski občini menijo, da
ne pride v poštev nobena
druga trasa.
Glede deponijo odpadkov
je treba ponovno poudariti.
da je bilo z njo v zvezi že nič
koliko zapletov. Še pred tre-
mi tedni so možno lokacijo
ponovno prevetrili na seji iz-
vršnega sveta in takrat so
dejali, da bo potrebna po-
novna revizija. Kot kaže pa
so Blate za to najbolj pri-
merne in v poštev ne pride
nobena druga lokacija. Mi-
mogrede - kar osem možnih
lokacij je bilo.
Na seji pa so obravnavali
tudi probleme ogrevanja sta-
novanj v Žalcu. Ob zaključ-
ku lanske kurilne sezone so
v Komunali Žalec zabeležili
dobrih 5 milijonov tolarjev
izgube, za kar pa to podjetje
ni krivo. Povrhu vsega ni
plačanih kar 90 odstotkov
terjatev. Cene, ki so jih dolo-
čili v republiki, in na kar
smo opozarjali že pred Iptom
dni tudi v našem časopisu, so
se povečevale bistveno po-
časneje kot cene na drobno
v Sloveniji. Tudi zato manj-
ka žalski Komunali okrog
9,6 milijona tolarjev obrat-
nega kapitala. Ob vsem se
seveda slabša likvidnostni
položaj. Tako je morala Ko-
munala zaradi nemotenega
ogrevanja v prvi polovici te-
ga meseca nabaviti še 100 ti-
soč litrov olja. Računi za to
še niso prišli, gre pa za okrog
2,5 milijona SIT. Žalski Ko-
munali v tem trenutku manj-
ka vsaj 9 milijonov SIT
obratnih sredstetev. Če jih
ne bo, bodo morali začasno
prekiniti ogrevanje stano-
vanj v Žalcu.
JANEZ VEDENIK
Nova imena
v vladnih službah
LJUBLJANA, 15. febru-
arja (Republika) - Vlada je
doslej imenovala enajst dr-
žavnih sekretarjev, znanih
pa je še nekaj kandidatov,
ki jih vladna kadrovska
komisija, v kateri so pred-
stavniki vseh vladnih
strank, še ni potrdila. Med
drugim so predlagani Anka
Osterman (ministrstvo za
delo), Brane Omerzu (mini-
strstvo za delo), Ignac Go-
lob (zunanje ministrstvo),
Peter Vencelj (zunanje mi-
nistrstvo), Janez Širše (mi-
nistrstvo za gospodarstvo)
in Dunja Piškur-Kosmač
(ministrstvo za zdravstvo).
Vlada bo nove sekretarje
imenovala prihodnji teden.
Zastoj v pogajanjih naj bi
nastal, ker socialdemokrati
zahtevajo dva sekretarja
(za okolje in za promet), ki
naj bi jim pripadala po ko-
alicijski pogodbi. LDS pa
trdi, da mandatar pri pod-
pisu pogodbe takšne zahte-
ve ni sprejel.
Patološko
paranoiden odnos
do regionalizma
MARIBOR, 13. februarja
(Večer) - »Žal je na Balkanu
v vseh novih državah po
razpadu Jugoslavije odnos
do regionalizma patološko
paranoiden. Ko govorite
o regionalnih projektih, se
centri oblasti bojijo dezin-
tegracije teh novih, še ne
povsem konstituiranih dr-
žav,« je \rintervjuju za So-
botno prilogo Večera izja-
vil bivši poslanec LDS in
nesojeni slovenski velepo-
slanik v Argentini France
Juri. »Pogled Istranov je
drugačen, evropski. Za nas
je krepitev lokalnih avto-
nomij, ki naj postanejo
faktor stabilnosti držav,
nuja. Nedavna prepričljiva
zmaga Istrskega demokrat-
skega zbora v hrvaškem
delu Istre verjetno napove-
duje nov trend po krizi na-
cionalizma. Država, ki zna
ovrednotiti svojo periferijo
in svoje posebnosti, bo pre-
živela in bo stabilnejša. Ta-
ka država bo svoj admini-
strativni politični sistem
nenehno prilagajala tež-
njam ljudi,« je še povedal
Frano Juri.
Bizjak
v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 15. fe-
bruarja (STA) - Slovenski
notranji minister Ivo Biz-
jak se je udeležil dvodnev-
ne mednarodne konference
o ilegalnem priseljevanju.
Na konferenci, ki so se je
udeležili notranji ministri
iz 33 držav ter visoke dele-
gacije iz šestih mednarod-
nih organizacij, so obrav-
navali in sprejeli ukrepe, ki
se nanašajo na kaznivost
ilegalnega prehoda ljudi
prek meja, pravno pomoč
v tovrstnih kaznivih deja-
njih, oblikovanje posebnih
enot za boj proti ilegalnim
prehodom ljudi prek meja,
izmenjavo informacij o ile-
galnih migracijah, postop-
ke in standarde za izboljša-
vo mejnega nadzora oseb,
sporazume o vračanju
oseb, zavarovanje meja zu-
naj uradnih mejnih preho-
dov in obveznosti prevoz-
nikov pri preprečevanju
ilegalnih vstopov.
Št. 7 - 18. februar 1993
7
Na kolena za cesto
y PoUvolovJeku vre žaram ceste - Ponovne otftožlte In zavrnitev del
Zgodba, ki trenutno buri
duhove v zgornjem delu Zgor-
nje Savinjske doline, je stara
že več mesecev. Začela se je
z obtožbami na račun pred-
sednika mozirskega izvršnega
sveta Alfreda Božiča, da je
prerazporedil 30 milijonov
slovenskih tolarjev, ki so bili
namenjeni za cesto v Podvo-
lovljek. Poleg tega je bilo na-
pisanih še več drugih obtožb
na predsednikov račun, in tudi
na račun nekaterih posamez-
nikov.
Zgodba se je potem še nada-
ljevala s pisanjem po časopi-
sih, vse do prejšnjega tedna,
ko je mozirski izvršnik izdal
direktorju Zavoda za urbani-
stično načrtovanje in razvoj
občine Mozirje nalog za zavr-
nitev vseh aktivnosti, ki jih je
izvajal Zavod v zvezi z od-
pravljanjem posledic poplave
v Podvolovljeku. »K temu de-
janju so me prisilile neuteme-
ljene obtožbe na moj račun, ki
jih je napisal Mirko Zamernik.
Sklicuje se na večinsko mne-
nje krajanov Luč. Ker se širijo
govorice, da občina ni naredila
ničesar in podobne oslarije,
sem se odločil tako, kot vam
sporočam v tem dopisu,« je za-
pisal Božič. Predsednik izvrš-
nega sveta je zahteval ali do-
kaze ali pa javno opravičilo za
klevetanje njega in njegovih
sodelavcev.
Zamernik: »Nič
nimam proti Božiču«
v nedeljo so se na zboru
krajanov zbrali Podvolovlje-
čani, ki so se odločili, da se
Božiču ne bodo opravičili. Na-
dalje so se dogovorili, da imajo
nekaj dokaznega gradiva, ki
ga bodo, če bo treba, predali
javnemu tožilcu. Naslednji ko-
rak pa naj bi bil storjen med
prvomajskimi prazniki, ko na-
meravajo krajani Podvolovlje-
ka s traktorji zapreti glavno
cesto.
Eden glavnih akterjev in po-
budnikov za nastal položaj je
Mirko Zamernik iz Podvolov-
Ijeka. »Tako enotni, kot smo
bili Podvoloveljčani v nedeljo,
še nismo bili nikoli. Jaz osebno
proti gospodu Božiču nimam
nič, ne gre za medsebojno kon-
frotacijo. Temeljna in prva je
razrita cesta v Podvolovljek
ter seveda njeno popravilo,« je
razložil Zamernik. »Nam gre
samo za vprašanje, kdaj bo ce-
sta. V občinskem proračunu je
ni. Mogoče bi moral gospod
Božič bolj izrabiti zrevoltira-
nost krajanov kot argument na
republiki, če so tam glavni
krivci, da ni ceste. Vprašanje
je sadaj, če se Božiču opraviči-
mo, ali bo potem cesta? Če bi
bila narejena, bi šli v Mozirje
tudi po kolenih.«
V ponedeljek so se predstav-
niki Podvolovljeka sestali
s predsednikom Božičem. »Iz-
vršnik zahteva opravičilo, po-
govor je izzvenel skoraj kot
pogovor slepega z gluhim. Do-
volj imamo obljub, pravzaprav
jih imamo cel kup, ki pa nič ne
pomagajo. Na občini pa pravi-
jo, da nimajo nobene sklenjene
pogodbe. Imamo dokaze, da je
bil denar za sanacijo vsaj dela
ceste, vendar so to sanacijo
prekinili. Takoj po poplavi je
bilo rečeno, za kar imamo tudi
dokaze, da bodo pozornost pri
obnovi namenili predvsem in-
frastrukturi. Nisem kalilec
javnega miru, sprašujem pa se,
ali je gospod Božič pristojen za
zavrnitev aktivnosti?« se je
vprašal Zamernik. »Če sem ga
užalil, obstojajo drugi načini,
civilna tožba na primer, ne pa
da stori kaj takšnega. Če pod-
vomim v poštenje predsediiika
izvršnega sveta, je moja pravi-
ca v demokratični družbi,« je
zaključil Zamernik.
Božič: »Naj bo
konec neutemeijenih
obtožb«
Predsednik izvršnega sveta
občine Mozirje Alfred Božič
pravi, da bo krajanom vse ra-
zložil in argumentiral na zbo-
ru krajevne skupnosti. »Moje
stališče, od katerega ne odsto-
pam je, ali dokazi ali opraviči-
lo. Če je bilo res nakazanih 30
milijonov tolarjev, namenje-
nih za cesto, za ta denar jaz ne
vem. Prav tako zahtevam do-
kaze, da sem solastnik Turista.
Tudi k javnemu tožilcu lahko
gredo. V IS imamo dokumenti-
ran sleherni znesek, ki smo ga
prejeli. Če mi dokažejo, da sem
karkoli vzel na račun otrok,
znancev, prijateljev, jim bom
ta znesek podvojil,« je povedal
Božič. »Če se mi opravičijo,
jim žal ceste ne morem zagoto-
viti. Lahko rečem le, da se bo-
mo še naprej trudili, več kot
doslej se tako ne moremo, in
jaz računam, da bomo uspeli.
Nimam zagotovil, imam oblju-
be. Mi smo zamrznili le svoje
aktivnosti, ostalim dela ne bo-
mo preprečevali. Želim pa
predvsem, da bi bilo konec te-
ga, da lahko nekdo blati in
obrekuje vsakogar vse, kar si
izmisli. V Podvolovljeku tega
nočejo razumeti.«
KS Luče: Odstop
predsednika
Na sestanku, kjer so se
predstavniki krajevne skup-
nosti Luče pogovarjali o pro-
blematiki, je sodeloval tudi
Mirko Zamernik. Na tem sre-
čanju so sprejeli svoje stališče,
ki so ga posredovali Alfredu
Božiču. V stališču je med dru-
gim zapisano, da so Zamerni-
ka opozorili, da se ne more
sklicevati na večinsko mnenje
krajanov KS Luče. »Dolžni
smo pojasnilo, da na zboru
krajanov (na lanskih zborih)
v Podvolovljeku in še na enem
naslednjih sestankov niso bile
dogovorjene aktivnosti, oz.
način razreševanja problema-
tike cest v Podvolovljek, kot se
je v zadnjem času pokazalo,«
so zapisali v KS Luče. Hkrati
pa so na seji odstopili predsed-
nik KS Sandi Lojen in vsi čla-
ni sveta.
Zgodba o razgretih duhovih
naj bi bila končana v nedeljo,
28. februarja, \o bo v Lučah
zbor vseh krajanov.
URŠKA SELISNIK
Podcenjena voda v Laškem
Komunalni podjetji v La-
škem in Radečah sta se znašli
v velikih težavah zaradi pre-
nizke prodajne cene vode. Te
so že dalj časa zamrznjene,
vendar so v drugih slovenskih
občinah to kršili in so sproti
prilagajali cene.
V Laškem je kubik vode
v gospodinjstvu devet tolarjev
in v Radečah 9,40, medtem ko
je v Šentjurju 36,60, Celju
15,05 (menda pripravljajo že
novo ceno), Novem Mestu
25,28, Slovenskih Konjicah
14,65, Mariboru 20,49 in Ko-
pru 65.00.
O težavah obeh komunalnih
podjetij v laški občini so raz-
pravljali tudi na zadnji seji iz-
vršnega sveta, kjer so se sicer
strinjali s predlaganim ceni-
kom, ki pa ga bodo s pojasnili
poslali na ustrezno Ministr-
stvo. Če ne bodo sprejete višje
cene, bo prišlo do izgube, saj
V četrtek zjutraj bo pri pred-
sedniku izvršnega sveta obči-
ne Laško Romanu Matku po-
govor vseh zainteresiranih za
zavarovanje vode iz rudnika
Laško, ki ga zapirajo. Nosilec
projekta je Komunala Laško,
ki je že opravila določena ope-
rativna dela pri ogledu rudni-
ške jame.
se že sedaj kažejo rdeče števil-
ke. Na izvršnem svetu so se
tudi vprašali ali so pri komu-
nalnih podjetjih izkoristili vse
možnosti za dosego višjih cen
in ali so se dogovorili s Pivo-
varno, ki ima poseben status,
da ob povišanju cen ne bi pri-
šlo do skalitve dobrih od-
nosov.
Opozorili so tudi na pro-
blem ponovne suše, ko ne bo
ne v proračimu niti v komuna-
li denarja za reševanje proble-
ma z vodo. Direktor Komimale
Laško Miran Kačič je ovrgel
mnenje članov izvršnega sve-
ta, da so se komunalci premalo
elastično obnašali pri formira-
nju cen vode, odvoza in depo-
niranja odpadkov ter kanalš-
čine, saj imajo za deset let do-
kumentirane vse svoje zahtev-
ke po usklajevanju cen.
TONE VRABL
komentiramo
Prekleta poplava!
Da zna voda hudo raniti,
smo vsi spoznali pred dvema
letoma in pol. Da pa rane ne
bodo nikoli zaceljene, takrat
na to nismo pomislili.
Pred dvema letoma in pol se
mi je zapisalo, da so bile nekoč
Luče kraj rož in prijaznih lju-
di. Danes Luče niso več takšen
kraj. Danes so Luče kraj ne-
nehnih sumničenj, kraj ne-
skončnega obrekovanja, kraj,
ki ga ni več spoznati. Kdo je
eni najlepših slovenskih vasi
povzročil takšno škodo, se ne
da ugotoviti. Ali so to posa-
mezniki, ki jih daje nevoščlji-
vost, ali je v igri politika ali
denar ali pa je vsega kriva pre-
prosto človeška narava.
Dejstvo je eno: tako kot se
v zadnjem času v Lučah in
okolici živi, se dolgo ne bo da-
lo živeti. Pri tem sta začetek
skoraj neprevozni cesti Ljub-
no-Luče in cesta v Podvolov-
ljek, končuje pa se z večinoma
neutemeljenimi obtožbami na
račun nekaterih posamezni-
kov. Škoda je, res je škoda, da
dosti Lučanov ne zna več sesti
skupaj in se pogovoriti, škoda
je energije, ki jo nekateri po-
trošijo za pisanje anoninmih
pisem in za anonimne telefon-
ske pogovore. Vsega res niso
krivi vsi ljudje, nekateri po-
skušajo celo normalno živeti.
So le posamezniki, ki mogoče
niso Lučani. Ti netijo vse hudo
in povzročajo gorje, ki ga ne
bo mogel nihče več izbrisati.
Luče so bile nekdaj turistič-
no usmerjene. Vse pogoje so
imele za to. Danes ni več turi-
stov, v kraju je vse manj delov-
nih mest, še enkrat naj ome-
nim neprevozne ceste. Name-
sto, da bi ljudje stopili skupaj,
so se obrnili drug proti druge-
mu. V Lučah skoraj ne najdeš
več navdušenja, ni več načr-
tov, življenje je skoraj umrlo.
Se bo našel kdo, ki bo udaril
po mizi in predvsem že enkrat
zavezal jezike?
Bodi prekleta poplava!
URŠKA SELIŠNIK
Radlkallzacija verskih čustev
Posebnost bosanskih Musli-
manov kot evropskih Musli-
manov par exellence verjetno
ni potrebno podrobno pojas-
njevati. Glede na slovansko
poreklo, sunitsko oziroma
»mehko islamsko« in legali-
stično ali neborbeno usmerje-
nost ter izoliranost od funda-
mentalističnih gibanj Bližnje-
ga vzhoda in glede na njihovo
trajno evropsko usmerjenost,
bi namreč bosanski Muslimani
le težko postali nosilci ek-
stremnih verskih akcij. Četudi
bo aktualni genocid, ki ga Srbi
izvajajo nad muslimanskim
narodom, spremenil te značil-
nosti bosanskih Muslimanov,
takšna njihova usmerjenost ne
bo trajna, ker bo vsiljena in ne
bo imela globjih zgodovinskih
korenin. Takšnemu novover-
skemu gibanju pa naj bi kaj
hitro »pristrigla peruti« tudi
politično državljansko narav-
nana Evropa. Res pa je, da ge-
nocid grozi z radikalizacijo
verskih čustev, ker se je v teku
teh zgodovinskih sprememb
začel proces samoosvobajanja
bosanskih Muslimanov, ki jim
je zlasti komunistični režim
vsilil raznorazne komplekse.
Identificiranje s turškimi
osvajalci, negiranje etnične
avtohtonosti in ne neboleči
očitki Muslimanom, da niso
dali kdo ve kakšnega prispev-
ka antifašističnemu boju
v drugi svetovni vojni, so samo
globalne dimenzije komplek-
sa, ki so v celotni etnični sku-
pini povzročili občutek manj-
vrednosti. Zato je bilo konfesi-
onalno-etnično samoosvoba-
janje od teh politično-psiholo-
ških vezi takorekoč nujno
v položaju, ko Muslimane, ki
se hočejo otresti teh komplek-
sov, neusmiljeno in na najbolj
brutalen način iztrebljajo.
Bosanski Muslimani strada-
jo več mesecev kot redko kate-
ri narod v tem stoletju, med-
tem ko zahodne sile, ki temu
narodu in državi Bosni in Her-
cegovini ne zagotavljajo niti
kolektivnega varstva niti mož-
nosti za samoobrambo, obso-
jajo vsako morebitno diplo-
matsko akcijo, ki je usmerjena
k islamskemu svetu, kot ne-
varnost »širjenja džihada«.
Takšen odnos Zahoda je v ve-
liki meri prispeval k radikali-
zaciji verskega momenta
v Bosni. Čeprav je znano, da se
več deset tisoč ruskih in ro-
munskih plačancev bojuje na
agresorski strani, tako beo-
grajsko-zagrebški kot svetov-
ni tisk z velikim zadovolj-
stvom napihujejo zgodbe
o redkih »mudžahedinih«, ki
jih je prizadela krivičnost bo-
sanske vojne.
Mudžahedini, če tako ime-
nujemo borce, ki prihajajo iz
islamskega sveta, so res v Bos-
ni. Njihov prihod je na začetku
vznemiril tudi Muslimane, ki
niso razumeli njihove prave
funkcije in jUi je bilo strah, če
bo svet njihov osvobodilni boj
in neprimerljivo trpljenje raz-
glasil za versko vojno. Ne že-
lim sicer pisati nikakršno
»apologijo mudžahedinstva«,
vendar tudi nisem pripravljen
videti v teh borcih ničesar
drugega kot to, kar s seboj
v Bosni prinašajo Škoti in An-
gleži ter celo Kanadčani, ki
sem jih imel priložnost spoz-
nati.
V enem izmed intervjujev je
turški zunanji minister izjavil,
da bo zahodne sile »izsiljeval
z nafto«, če ne bodo sprejele
konkretnejših in učinkovitej-
ših   ukrepov   proti   srbskim
osvajalcem. Torej se tudi tur-
ški zunanji minister kakor tu-
di vlade držav Islamske konfe-
rence, ki se zavedajo posebne-
ga položaja bosanskih Musli-
manov, odrekajo neposredni
akciji in pozivajo zahodne sile,
da naj rešijo svoj evropski pro-
blem, vendar ne na škodo Bos-
ne in Hercegovine, ker je bUa
njena miroljubna vloga v času
zaostrovanja jugoslovanske
krize več kot prepoznavna.
Navsezadnje je na zadevo mo-
goče pogledati tudi iz drugega
zornega kota in sicer ali naj bi
islamski svet vse akcije in pri-
zadevanje Zahoda, da se zau-
stavi prelivanje krvi v BiH,
razglasil za širjenje krščanstva
proti jugu, bosanskim Musli-
manom pa dodeli vlogo branil-
cev islamskega sveta pred krš-
čanstvom. Na isti način torej,
kot »Srbi branijo Evropo pred
širjenjem islama«, zaradi česar
bi jim morala biti ta stara da-
ma hvaležna? Absurd.
Kakorkoli že, če bo dobila
bosanska kriza še en dejavnik
(islamski svet), bo postal polo-
žaj še bolj zapleten kot je, gor-
dijski vozel pa bo vse težje
razplesti. Nekaj je zanesljivo,
če bo padla Bosna in če bo svet
verificiral Karadžičevo osva-
janje in zločine, možnost sve-
tovne verske vojne ni izklju-
čena.
Peterie
nadomešča
Drnovška
LJUBLJANA, 12. febru-
arja (STA) - Predsednik
vlade Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek je dolo-
čil, da ga v funkciji pod-
predsednika v primeru nje-
gove odsotnosti ali zadrža-
nosti nadomešča minister
za zunanje zadeve Lojze
Peterle. V primeru odsot-
nosti ali zadržanosti zuna-
njega ministra pa ga nado-
mešča minister za ekonom-
ske odnose in razvoj dr-
. Davorin Kračun. Če bi bi-
la odsotna oba ministra, pa
naj bi ga kot podpredsed-
nik nadomeščal minister za
gospodarske dejavnosti dr-
. Maks Tajnikar.
Diplomirala prva
generacija
častnikov TO
LJUBLJANA, 13. febru-
arja (Slovenec) - V izobra-
ževalnem centru teritorial-
ne obrambe Slovenije - Šoli
za podčastnike v Ljubljani
- je bila ob zaključku šola-
nja prve redne generacije
podčastnikov TO prilož-
nostna slovesnost, ki so se
je udeležili zunanji mini-
ster Lojze Peterle, obramb-
ni minister Janez Janša in
načelnik republiškega šta-
ba TO general Janez Sla-
par. Slavnostni govornik je
bil obrambni minister Ja-
nez Janša, ki je med dru-
gim poudaril, naj imajo no-
vi podčastniki vedno pred
očmi dejstvo, da se mora
vsak narod, država in po-
sameznik zanesti predsem
nase, kar je potrdila tudi
zadnja vojna.
Največ potnikov
prestopa mejo iz
Italije
LJUBLJANA, 13. febru-
arja (STA) - Lani je čez
mejne prehode v Slovenijo
prišlo 73,4 milijona potni-
kov, od teh v mednarod-
nem prometu 58,9 milijona
in v obmejnem prometu
14,4 milijona, je ugotovil
državni zavod za statistiko.
Mejne prehode je prevozilo
25,4 milijona vozil, 3,8 mi-
lijona ton blaga v izvozu in
4,1 milijona ton v tranzitu.
Največ prehodov so opra-
vili tujci (63 odstotkov),
domačini pa nekaj več kot
tretjino. Iz Italije je v Slo-
venijo prišlo 15,5 milijona
potnikov, iz Avstrije 7,4
milijona, Nemčije 4,1 mili-
jona ter Madžarske 637 ti-
soč potnikov.
Borovo gostovanje
STRUKOVCI, MELIN-
CL 14. februarja (Republi-
ka) - »Mipamamopozvači-
na dva, pa sta onjeva nima-
ka oba. Osasaj no rajsasaj,
gostiivanje se sliiži.« Tako
pravi stara prekmurska pe-
sem, ki še živi tako kot ži-
vijo tudi tradicionalne šege
in navade, povezane z od-
hajajočo zimo in prihajajo-
čo pomladjo. In v nedeljo
so v Prekmurju rajali. Bo-
rovo in ftičije gostiivanje,
ki ju vsako leto pripravijo
v pustnem času v prekmur-
skih vaseh je tudi v nedeljo
dokazalo, kaj zmore domi-
šljija in dobra volja, ko se
pridne roke lotijo izdelova-
nja šem, da se o domačih
dobrotah niti ne govori.
Št. 7 - 18. februar 1993
8
Neke nove družabnosti
Združevanje strank ali ^normallzlranie^' slovenskega političnega prostora
če smo ob pr\'ih svobodnih in de-
mokratičnih volitvah primerjali
»slovenski politični prostor«, ki je
kot sintagma prišel v zelo razširjeno
rabo, ko gre za pisarije o političnih
strankah, nam je bilo vsem bolj ali
manj jasno, da ne gre za normalno
stanje, če se v neki državi za vstop
v parlament poteguje kakšnih 30
strank. Glede na razvite zahodnoe-
vropske demokracije tudi ni nor-
malno, če ideološki razpon teh
strank sega od »^ribiško-lovskih in-
teresov« preko ozkih upokojenskih
do normalnih političnih in naprej do
»kozmično-univerzalističnih«.
Seveda pa ima to stanje na slo-
venskem političnem prizorišču eno-
stavno logiko: desetletja z represijo
komunistične države zatajevana
svoboda ideološkega in političnega,
v tem okviru pa tudi verskega nazo-
ra, je izbruhnila v plamen resnega
političnega, pa tudi politikantskega
in spolitiziranega delovanja. Šlo je
pač za otroške bolezni moderne do-
be slovenskega parlamentarizma. Že
leta 1990 je bilo mogoče zaslediti
številne ocene in analize, da »so to
prve in zadnje takšne volitve in da se
bo do naslednjih slovenski politični
prostor že izkristaliziral«.
Kajpak se ni. Tudi tokrat smo na
volilnih lističih imeli armado strank
in sedanje stanje v državnem zboru,
čigar 88 poslancev (brez predstavni-
kov italijanske in madžarske narod-
nosti) prihaja iz osmih strank, še
zdaleč ni običajno.
Samo nekaj primerjav z najbolj
razvitimi zahodimi demokracijami:
v ZDA je vse odvisno od političnega
boja dveh strank, republikanske in
demokratske, enako velja v Veliki
Britaniji (konservativna in laburi-
stična stranka), v Franciji zasedajo
mesta v parlamentu v najboljšem
primeru štiri stranke (socialisti, go-
listi, Le Penova desnica in komuni-
sti), v ZRN Kohlova Krščansko-de-
mokratska unija (CDU-CSU), soci-
aldemokrati (SPD) in Genscherjevi
liberalci, še nedavno tudi zeleni,
v Italiji se bije glavni boj med soci-
alisti in demokrščani.
Vse stranke na zahodu so v svojem
dolgoletnem demokratizacij skem.
zorenju šle skozi »naravne« procese
združevanja in ločevanja. Takšne in
drugačne kombinacije so posledica
ideološke in programske podobno-
sti, na volitvah dosežene politične
moči, števila članstva itn.
Frakcije ali asimilacija?
Stranke, ki niso uspele priti v par-
lament, bi se ob »principielnem
vztrajanju pri svoji politiki in stra-
tegiji« sčasoma po politični moči
lahko popolnoma marginalizirale,
kajti stranka, ki ni v parlamentu
vsaj opozicija, izgubi vplivne kanale
za svoje delovanje. Zato je običaj, da
se stranke, ko razčistijo vzroke svo-
jega neuspeha na volitvah, pridruži-
jo kakšni močnejši parlamentarni
stranki, programsko in ideološko so-
rodni. Glede na svojo moč in ugled
lahko morda tudi zadržijo svojo in
organizacijsko subjektiviteto in na-
stopajo kot frakcija, tiste, ki pa ni-
majo nobenih možnosti, da bi še
kdaj igrale kakšno pomembnejšo sa-
mostojno vlogo, pa večje in močnejše
stranke enostavno »pogoltnejo«. Se-
veda tudi prvim, ki ob vstopu uspejo
ohraniti nekaj »neodvisnosti«, vse-
skozi grozi »asimilacija«, ki se naj-
večkrat tudi uresniči, saj sčasoma
prevlada »načelo močnejšega«. Tako
se izoblikujejo ideološki in politični
bloki treh, štirih strank oziroma
»enovita« levica, desnica, sredina,
leva ali desna sredina, seveda pa so
tu skrajni desničarji in levičarji, ki
pa niso nujno tudi konkurenti v par-
lamentu.
Prav ti procesi združevanja se se-
daj začenjajo na slovenskem politič-
nem prizorišču. Stranke, ki so izgu-
bile na volitvah, iščejo svoje preži-
vetje v vključitvi v katero od ideolo-
ško in programsko sorodnih strank,
kjer bi po možnosti lahko obdržali
tudi največ »identitete«. Ta odloči-
tev je za prihodnost stranke še mno-
go bolj usodnega in strateškega po-
mena od tiste, ali bo na volitvah
nastopila samostojno ali v koaliciji.
Združevanje na levici
še najmanj pretresljivo bo zdru-
ževanje na levem polu političnega
spektra. Združena lista, ki jo sestav-
ljajo Socialdemokratska prenova,
Socialdemokratska unija. Stranka
upokojencev in Delavska stranka, je
na volitvah dosegla celo za samo ko-
alicijo presenetljiv volilni izid. Kot
tretja najmočnejša parlamentarna
stranka je tudi enakopravni član si-
cer separatne vladajoče koalicije.
Združena lista bo tako formalizirala
skupno delovanje štirih strank v no-
vo stranko, ki naj bi se imenovala
Združena socialdemokratska preno-
va. V Sloveniji imamo tako zelo
močno levico, ki bi v prihodnosti
utegnila težiti tudi k centru, del te
stranke pa tudi k skrajni levici, zato
ta zdaj tudi pravno in organizacij-
sko formalizirana združba seveda še
zdaleč ni obvarovana tudi pred loče-
vanjem v obliki zelo ostrih frakcij-
skih bojev.
Združevanje na sredini
To združevanje bo dosti bolj za-
pleteno, čeprav se na prvi pogled zdi
vsaj tako »naravno« kot na levici.
Sredinski ali levosredinski blok naj
bi prej ali slej v prihodnosti sestav-
ljali Liberalno-demokratska stran-
ka, Demokratska stranka. Sociali-
stična stranka in Socialdemokrat-
ska stranka, morda pa tudi Zeleni,
ki nimajo prevelikih ideoloških ovir
in se lahko enotno ali z razcepom
»inkorporirajo« tako med stranke
centra kot tudi desnice, morda pa
tudi levice, najbolj od vseh pa so
odklanjali Slovensko nacionalno
stranko kot »skrajno desnico«.
Morebitno združevanje teh strank
v skupno sredinsko stranko z enotno
subjektiviteto in organizacijo pa
ima precejšnjo hipoteko. Vse stran-
ke so si namreč še vedno zelo konku-
rečne in verjamejo, da na naslednjih
ali morda celo predčasnih volitvah
lahko svoje pozicije okrepijo. Poleg
tega jih bremenijo tudi nenačelno
rivalstvo in zamere (Liberalno-de-
mokratska stranka - Demokrati, do
obeh pa je v podobnem, vendar malo
manj »intezivnem razmerju« tudi
Socialdemokratska stranka). Skoraj
nemogoče je pričakovati, da bi do
naslednjih volitev popustilo rival-
stvo med LDS in DS, čeprav bi sled-
nja utegnila, ob sedanjem ne preveč
aktivnem delu »na terenu« in v glav-
nem intelektualni strukturi član-
stva, imeti velike probleme z »mno-
žičnostjo«, vse to pa bi seveda lahko
zaostrilo neuspešno opozicijsko de-
lovanje. Za socialdemokratsko
stranko »intelektualni ekskluzivi-
zem ne predstavlja tako velikega
problema«, zato bodo pri novi »mo-
bilizaciji« članstva imeli lažje delo
kot demokrati.
Pred usodno odločitvijo so zdaj
Žakljevi socialisti, ki so na volitvah
doživeli pravi debakl. Zaenkrat se še
odločajo, s kom bi se združili, odprte
so namreč vse opcije pri levosredin-
skih strankah, vendar je verjeti, da
bodo na koncu pristali v LDS, kjer
pa je pričakovati precej napornega
in zoprnega pogovarjanja med Žak-
Ijem in Drnovškom glede samostoj-
nosti in kompetenc socialistov.
Združevanje na desni
Gre za tisto združevanje, do kate-
rega bo po vsej verjetnosti prišlo
najprej. Ze v kratkem naj bi se Na-
rodni demokrati združili s Sloven-
skimi krščanskimi demokrati. Glede
na ideološka in programska načela
je bilo to pričakovati, morda celo že
pred volitvami, če nič drugega, vsaj
podobno nastopanje na volitvah kot
Združena lista. Pravi desni ali des-
nosredinski blok bi bil, če bi se vanj
vključila tudi najmočnejša opozicij-
ska Slovenska ljudska stranka.
Združitev SLS in SKD »visi v zra-
ku« vse od kongresa SKD junija lan-
skega leta. Vendar je med stranka-
ma, ki se sploh ne razlikujeta po
programu, mnogo bolj pa po princi-
pih delovanja in gledanjih na skle-
panje koalicij z nasprotniki, vse pre-
več prestižnih interesov in osebnega
dokazovanja (Oman, Podobnik), da
bi do te združitve kmalu prišlo.
Vprašanje pa je, koliko časa bo
Podobnik vzdržal v opoziciji, ki ni-
ma nobene (glasovalne) moči ob spo-
štovanju »pogodb« strank vladajoče
koalicije. Sicer pa se mu tudi nika-
mor ne mudi, saj lahko čaka na mo-
rebitna prva trenja v »nenaravni
združbi«, kot se je pred časom že
sam izrazil, in se potem odloči za
nadaljnje korake. Vsekakor pa zdru-
žitev SLS in SKD še naprej ostaja
močno aktualna.
Za Narodne demokrate pa je
združitev s SKD ali SLS edini ko-
rak, s katerim lahko - zaradi kata-
strofalnega poraza na volitvah - pre-
prečijo popolno marginalizacijo
stranke in njeno kasnejše odmiranje.
Kaže, da Slovensko nacionalno
stranko čaka podobna usoda kot
nekdanjo Slovensko demokratično
zvezo. Vendar sta iz slednje nastali
dve stranki, vprašanje po sobotnem
izrednem kongresu pa je, če bosta
dve tudi iz SNS. Na t.i. izrednem
kongresu je 82 predstavnikov iz 32
območnih odborov izglasovalo neza-
upnico predsedniku stranke Zmagu
Jelinčiču. Za njegovega »nasledni-
ka« Marjana Staniča je glasovalo 76
predstavnikov, za Ireno Oman pa
pet. Na kongresu so predlagali, naj
državni zbor sprejme sklep, da do
pravne razrešitve spora (kajti znano
je, da Zmago Jelinčič odreka legi-
timnost temu sklicu kongresa, saj za
marec načrtuje redni kongres) za-
mrzne dotacijo proračunskih sred-
stev za SNS, ki ji pripadajo glede na
število mest v državnem zboru.
Mnogo bolj učinkovito za ND pa je,
da se združijo z SKD kot s SLS, saj
imajo kot frakcija vladne stranke,
s pravno in organizacijsko samostoj-
nostjo, več priložnosti, da se s pro-
dornim političnim delovanjem reha-
bilitirajo pred volilci in si morebiti
izborijo manj podrejen položaj
v konglomeratu.s SKD.
Združevanje na desnici
n.
Bolj »pravilno« bi bilo morda za
nekatere sicer zapisati, da gre za
združevanje na skrajni desnici, ven-
dar je težko govoriti o velikih skraj-
nostih, ko gre za razmerje med Je-
linčičevo SNS in desnimi oziroma
desnosredinskimi strankami, še po-
sebej zaradi zadnjih dogodkov v tej
stranki (domnevnega levega udara).
Če je že SNS zaščitni znak skrajne
desnice, predvsem zaradi predvolil-
nega nastopanja (čeprav bi zdaj to
bolj veljalo za kakšno Nacionalsoci-
alno zvezo), pa bi bilo procese v tej
stranki oziroma na tem polu politič-
nega spektra nasploh bolje označiti
za razcepljanje kot pa združevanje.
Pomembni premiki in bolj jasna sli-
ka bodo razvidni šele po razpletu
v SNS.
Profiliranje na desni bo najbrž
potekalo predvsem v smeri »desna
sredina« (levi udar) in ostajanje na
desni (centristična struja), manjši pa
bodo pritiski k »desnemu udaru« (na
primer združitev z Nacionalsocialno
zvezo). Vsekakor se je razslojevanje
tudi na »skrajni« desni resno začelo.
Začelo pa se je, zdaj pa čisto za-
res, tudi »normaliziranje« sloven-
skega političnega prostora. Združe-
vanje in razdruževanje namreč ni
več muha enodnevnica ali stvar ka-
pricioznosti, marveč za stranke
usodne strateške odločitve in stvar
preživetja. Čeprav so se pojmi levo,
desno, sredina, levosredinski, des-
nosredinski, že zdavnaj v novejši
zgodovini zelo relativizirali in za-
mešali (kar je danes levo, je bilo ne-
koč desno), pa razmerja, ki kažejo
na generalno usmeritev ter moč in
šibkost strank ostajajo. Normalizi-
rajo pa se zato, ker postajajo mnogo
bolj prepoznavna in »naravna«.
Končna posledica te normalizacije
pa bo zmanjševanje števila strank
na tistih standardnih 4 do največ
pet, šest.
Do Združenega kraljestva in
Amerike pa je vseeno še zelo daleč in
glede na zgodovino in tradicijo slo-
venske politike ni pričakovati, da bi
glede tega kdaj res prišli v Ameriko.
Končno pa se lahko navadna raz-
merja porušijo tudi tam.
ROBERT GORJANC
Zaenkrat se nam v družbo SKD še ne mudi. Franc Potočnik, Marjan
Podobnik in co. v državnem zboru.
Zdaj pa »prenovljene« Združene barve socialdemokracije. Poslanec Zdru
žene liste in bivši energetski minister Franc Avberšek.
>^Pri nas se kuha, veš.« Danica Simšič, poslanka Demokratske stranke.
»Pri nas ni nobenega razkola in pika.« Zmago Jelinčič, predsednik in
poslanec Slovenske nacionalne stranke.
Št. 7 - 18. februar 1993
9
Občina bo - slej ko
prej - dober gospodar!
Vodja Strokovne službe za komunalno gospodarstvo občine Celie Ivan Pfelfer meni, da bo naiprei treba ugotoviti,
s kolikšnim premoženjem nai splob gospodari
Zadnja tri leta Slovenci doživljamo tolikšne
spremembe, da na marsikaterem področju ko-
maj še lovimo sapo. Eno takšnih je gotovo
komunalno gospodarstvo v občinah, kjer so
odgovorni postavljeni pred povsem nova dej-
stva. Družbena lastnina, s katero nikoli ni bilo
potrebno kaj prida gospodariti, saj je pritekal
denar v občinsko blagajno po utečenem sisov-
skem sistemu, izginja - pojavlja pa se nekaj
povsem novega, občinsko premoženje, za kate-
rega pa odgovorni še ne vedo prav dobro, kako
z njim ravnati.
Osnova za to, da bodo občine postale dober
gospodar lastnega premoženja, meni vodja
Strokovne službe za komunalno gospodarstvo
v celjski občini Ivan Pfeifer, je natančen popis
celotnega premoženja. Takoj za tem bi morali
v občinah opredeliti raven komunalnih stori-
tev, določiti najvišje še mogoče obremenitve
občanov in gospodarstva ter se dogovoriti za
socialne posege na tem področju.
Brez učinkovitega nadzora nad vsem tem
- Pfeifer se zavzema za uvedbo nekakšnega
varuha občinskega premoženja — ne bo šlo,
prav tako pa bodo občine potegnile krajši ko-
nec, če ne bodo aktivno, kot udeleženke in ne
zgolj opazovalke, sodelovale v denacionaliza-
ciji.
»Zdaj se zdi, da želimo v občini na vrat na
nos vrniti prav vse odvzeto premoženje, nihče
ne misli na to, koliko denarja je občina vložila
v preteklosti in kolikšnega pomena so nekateri
objekti lahko za prihodnje gospodarjenje.
Možnost, ki se je v Celju ne zavedamo, saj še
nimamo pregleda nad »premoženjem«, pa je,
da v posameznih primerih oškodovanca pošte-
no izplačamo, namesto da vračamo v naravi«,
meni Pfeifer.
Z reformo lokalne samouprave bo pomen
komunalnega gospodarstva v občini precej
drugačen. Kakšne bodo najpomembnejše spre-
membe in kako se nanje pripravljate v Celju?
Pripravlja se Zakon o republiški upravi, ki
bo razmejil državno upravo od tiste, ki omogo-
ča delovanje javnih služb na lokalni in na
republiški ravni. To pomeni, da bomo že letos
pred dejstvom, ko se bodo občine - tako kot na
zahodu - ukvarjale z javnimi službami in ko-
munalo, manj pa z državotvornimi funkcijami,
kot so notranje zadeve, obramba... Mislim, da
je to pravilen pristop, saj bo občini v osnovi
postavil zadolžitve, ki jih bo dolžna izpolnje-
vati, hkrati pa prisilil državo, da zagotavlja
funkcioniranje državne uprave. Na tej osnovi
bo morala občina postaviti svoje interese in
cilje za uresničevanje svojih ambicij, za kar pa
je več načinov. Najprej - ugotoviti svoje finanč-
ne oziroma materialne zmožnosti, ki so velike,
a trenutno še ne evidentirane. Občina je last-
nik ogromnega premoženja v zemljiščih, ob-
jektih in pravicah. Na tej osnovi, ki je predvi-
dena tudi z drugimi zakoni, bo sledil prenos
oziroma lastninjenje zdajšnjega družbenega
premoženja v občinsko last. In občina bo mo-
rala z njim gospodariti in ustvarjati novo pre-
moženje, nov kapital za zadovoljevanje tistih
potreb, ki so zanjo interesantne. Tu pa gre
predvsem za komunalno gospodarstvo oziro-
ma javne službe.
Pa bo občina znala biti dober gospodar?
Doslej je bila občina proračunski porabnik,
ni gojila lastnih interesov ali se usposabljala
za pridobivanje denarja. Zdaj bo bolj ali manj
prepuščena sebi in svojim problemom, zato se
bo morala usposobiti in se spoprijeti z novimi
problemi. Res je, da se lahko počasneje ali
hitreje prilagodimo. A če se bo občina zaveda-
la, kaj jo čaka - kar že kaže letošnji občinski
proračun - se bo verjetno tudi uspešno organi-
zirala in izvajala svojo vlogo.
Ključna zakonodaja z Zakonom o gospodar-
skih javnih službah bo v državnem zboru še t»
mesec. Poskusi reorganizacije gospodarskih
javnih služb, ki smo jih v Celju spremljali lani,
niso bili uspešni - slišati je bilo tudi veliko
očitkov, da gre za prehitevanje mimo nastaja-
joče zakonodaje. So zdaj v zakonskem besedilu
bistvene razlike od predloga, na osnovi katere-
ga ste vi začeli pripravljati predlog reorgani-
zacije v Celju?
Po vsebini niso določbe zakona v nikakrš-
nem nasprotju s tistimi, zapisanimi v predlogu
zakona, in upam, da bo zakon v tej vsebinski
obliki sprejet še ta mesec. Zakaj smo z reorga-
nizacijo hiteli že lani in si s tem dobili kar
nekaj nasprotnikov? Razlog je viden že v letoš-
njem predlogu proračuna, saj se bo financira-
nje s strani republike povečalo le za 18 odstot-
kov, pri tem pa se v naši službi zavedamo, da
so se gradbeni in energetski stroški več kot
podvojili, kar pomeni realno manj možnosti
zgolj za realizacijo lanskega plana. Ce natanč-
neje pogledamo ta proces, ki traja že dlje časa
in je jasno nakazan tudi za naprej, bi v bistvu
morali takšno reorganizacijo že izvajati ali pa
se nanjo vsaj pripravljati veliko prej, kot bo
začel veljati zakon. Letos smo pred dejstvom
- čaka nas proračun, ki je dosti manjši od
pričakovanega - zato se bomo morali hitreje
reorganizirati tudi zato, da dobimo več de-
narja.
Lani je uspela le izločitev pokopališke služ-
be iz JP Komunala, odvzeta so ji bila tudi
pooblastila za upravljanje z javnimi parkirišči.
Kje je vzrok, da so se stvari drugje ustavile,
čeprav je bil pripravljen predlog za reorgani-
zacijo celotne Komunale?
Začelo se je na področjih, ki so bila najlažja.
Lani je IS sprejel politiko spreminjanja komu-
nalnega gospodarstva oziroma usposabljanja
novih javnih služb, ki v občinski skupščini še
ni bila obravnavana, a je v njej viden celoten
proces. Čim dobimo še skupščinsko verifikaci-
jo za vsebinski proces, se lahko lotimo tudi
težjih nalog. Pošteno povedano - začenjali smo
tam, kjer je bilo najmanj sporno in, kaže, tudi
najlažje izpeljati. Komunala je s sklepom IS
izpred dobrih treh let organizirana kot javno
podjetje, a izvaja tudi ogromno investicijskih
del in trgovske dejavnosti. Nekateri deli so
tržno orientirani - vse pa je v eni organizaciji.
Celoten razrez oziroma primerna organizira-
nost je dosti težja naloga kot odvzem zgolj
nekaterih dejavnosti, ki niti niso bile sporne.
In katere so potem tiste dejavnosti, ki jih
boste po sprejemu sistemske zakonodaje prve
reorganizirali? Ob tem pa še vprašanje, kdaj
bo zaživela komunalna direkcija, ki naj bi de-
lovala kot nekakšna krovna organizacija za
vso komunalno-gospodarsko in cestno politiko
v občini?
Za vsebinsko reorganizacijo, ki smo jo pri-
pravljali, je ob dobri volji potreben tudi za-
konski okvir. Zakon o gospodarskih javnih
službah, ki omogoča legalizacijo nove občin-
ske upravne organizacije ali direkcije. Ta bo
vodila in zagotavljala uveljavljanje interesov
občine v komunalnem gospodarstvu oziroma
javnih službah, pa tudi reorganizacijo Komu-
nale. V Komunali je tudi trgovinska dejavnost,
predvsem v Plinarni, kjer je prodaja tehničnih
plinov zelo močna. Obstaja močan interes so-
vlaganj za širitev prodajne dejavnosti, kar pa
v okviru javnega podjetja ni mogoče - zato
vidim reorganizacijo podjetja tako, da bo trgo-
vina zase, omogočeno bo sovlaganje, občinski
proračun pa bo iz dobička dobil določen de-
nar. Zakon o javnih gospodarskih službah bo
zdaj tudi dejansko utemeljil, da je lastnik jav.-
nega podjetja občina. Sledijo gradbene dejav-
nosti, ki so zdaj organizirane v CE-KA, a ker
so tipično tržne, res ni treba, da so v javnem
podjetju ... Novo javno podjetje oziroma javna
podjetja - kar je še diskusija, ki sodi v skupšči-
no - potrebujemo za vodooskrbo, odvajanje in
čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki,
predvsem za izgradnjo in upravljanjem z odla-
gališčem, toplotno oskrbo in plinooskrbo.
Izločale naj bi se tiste dejavnosti, ki so tržno
zanimive, zato me zanima, ali bo občina kas-
neje znala dobiti nazaj svoj delež. Morda lahko
odgovorite tudi na osnovi izkušenj, ki jih imate
doslej z Vekingom in Kostro, ki jima je občina
s pogodbo že dala dve dejavnosti v uprav-
ljanje?
Pri oddajanju koncesij je natančno določeno
pogodbeno razmerje, a res je, da se bo morala
občina obojestranske obveznosti še v večji me-
ri zavedati. Koncesija ne pomeni samo oddaje
nečesa in potem pobiranje zaslužka, ampak
tudi povraten odnos občine v tem, kakšne po-
goje zagotavlja, da se lahko dejavnost izvaja.
Gre za nove odnose, drugačne kot doslej. Ce
sem odkrit - vsi se bomo učili. Želim pa, da čim
hitreje, tako da bomo naredili čim manj napak
pri oddajanju koncesij. Sploh pri bolj proble-
matičnih, povezanih z investicijami, in odda-
janju dejavnosti, ki so nezamenljive za življe-
nje v mestu.
Bi se dalo oceniti, kako je občina opravila
svoje delo pri sklenitvi teh dveh pogodb - pozi-
tivno ali negativno?
Na kratko — za pokopališko dejavnost občina
letos še ni sprejela cen storitev, zato tudi ni
bilo mogoče sprejeti plana dela in določiti ob-
veznosti Vekinga do občine. Pri Kostri je tri-
mesečno uvajalno obdobje šele minilo, zato še
nimamo negativnih intenc, da pogodbene ob-
veznosti ne bodo izpolnjene. S strani občine pa
se prepočasi uresničuje obveznost uvajanja
prometnega reda in lahko, da bodo še pro-
blemi.
Letošnji plan dela, ki ste ga pripravili
v Strokovni službi za komunalno gospodar-
stvo, je obsežen in najbrž zato tudi razdeljen
po prioritetah. Zanima me, ali je — glede na
gospodarsko moč in izhodišča za oblikovanje
občinskega proračuna - sploh realen?
Plane smo običajno sestavljali ob sprejema-
nju občinskega proračuna, saj se vsi problemi
komunalnega gospodarstva običajno kažejo
prav v sprejetju le-tega. Del našega programa
se krije iz cen komunalnih storitev, ker pa niso
ekonomske, se to pozna pri proračunu, saj naj
bi le-ta teoretično pokrival primanjkljaj v jav-
nem podjetju. Menim pa, da sprejetje proraču-
na ne more biti uspešno zaključeno, dokler se
ne sprejmeta program in komunalna politika
občine. To pa pomeni, da se sredstva za posa-
mezne dejavnosti ne bodo več določala admi-
nistrativno, ampak na osno vi programov. Le-
tos se je pokazalo, da z administrativnim dolo-
čanjem porabe ni več mogoče sprejeti proraču-
na. In kakšna je realna ocena našega plana? Na
vseh sestankih doslej smo ugotavljali, da gre
za realne potrebe za zadovoljitev osnovnih in-
teresov in želja ljudi - torej ne za prebogat
program, ampak za takšnega, kakršnega zna-
mo utemeljiti. Res pa je, da gre za bistveno
preveč denarja, da bi ga lahko z novim pristo-
pom tudi zagotovili. Menim, da bodo približne
številke okoli 600 milijonov SIT oziroma 10
milijonov DEM, s tem, da bodo zagotovljene
ekonomske cene komunalnih storitev in da do-
bimo določena tuja sredstva ali kredite za naj-
nujnejše naložbe.
Dejstvo je, da mora biti občinski proračun
sprejet do konca marca, dotlej namreč velja
začasno financiranje proračunskih porabni-
kov. V petek bi lahko bil imenovan nov IS.
Menite, da bo za vsa ta opravila ostalo dovolj
časa?
Občinska vlada se lahko dokaj hitro odloči
o enotnih strokovnih in političnih izhodiščih.
Treba je opredeliti cilje in zmožnosti občine in
na tej osnovi se lahko hitro dogovorimo, kak-
šen naj bo plan komunalnega gospodarstva.
Omenili ste cene. Dobrega pol leta je, kar je
republiška vlada zamrznila cene komunalnih
storitev, tako da v nekaterih dejavnostih ne
krijejo več niti enostavne reprodukcije. Ob tem
je Celje že nekaj časa na repu republiške le-
stvice komunalnih cen...
To je res. Kot sem že rekel, je Komunala
skupek več dejavnosti - tržnih in javnih. V bi-
stvu so s takšnim poslovanjem v podjetju zago-
tavljali najnujnejše tudi v javni sferi. Naš inte-
res pa je, naj prelivanje denarja odreja občina
in ne komunalno podjetje samo.
Če ostaneva pri občinskem proračunu - lani
se je hudo zatikalo okoli kabelsko-razdelilne-
ga sistema, zdaj naj bi ta institut nadgradili
v  komunalno-informacijski sistem.  Kakšno
mesto določate za to dejavnost v komunalnem
gospodarstvu?
Predvsem skušamo zagotoviti pravni okvir
izvajanja nove javne službe, kar pomeni, da bi
občina z odlokom opredelila pogoje in način
izvajanja dejavnosti ter poiskala ustreznega
koncesionarja, ki bo moral zagotoviti tudi de-
nar za nadaljnjo izgradnjo komunalno-infor-
macijskega sistema v takšni smeri, da bo sča-
soma tudi v Celju možnost za lokalno televi-
zijo.
Kakšno je vaše mnenje o tem, koliko več
denarja bi lahko občina pridobila z racional-
nejšim organiziranjem. osnovnih komunalnih
dejavnosti v okviru javnega oziroma več jav-
nih podjetij in z oddajanjem koncesij za bolj
tržno naravnane dejavnosti?
Zelo težko je reči — vsekakor je, kot sem že
poudaril, najprej potrebno dobiti pregled nad
vsem občinskim premoženjem. Zato so reorga-
nizacije tudi potrebne, saj mora občina imeti
nadzor nad tem, kaj se na posameznem po-
dročju dogaja, kje so možnosti, da dobimo de-
nar, in koliko ga sploh je. Na vsak način so te
številke mnogo višje. Odvisno je tudi od tega,
kako se bo občina odločila, katere dejavnosti
bo skupščina dala v koncesijo. Letos smo
v predlog za proračun napisali, da je moč pri-
dobiti 124 milijonov SIT.
V planu dela ste zastavili več naložb. Kolik-
šen delež pričakujete iz ekološkega tolarja, ki
ga republika nemenja občinam?
V programu smo predstavili finančni plan za
pokrivanje nujnih investicij. Predvsem smo ra-
čunali na pokritje s ceno, ki bi morala biti
normalna, ne zamrznjena, in s pridobivanjem
denarja iz republiškega ekološkega sklada, ka-
teremu smo pravočasno naslovili zahtevek
z vsemi ustreznimi dokumenti. Zaenkrat so-
razmerno dobro kaže, videli pa bomo, ko bo
sprejet republiški proračun in bo znano, koli-
ko denarja bo v ekološkem skladu. Računamo
predvsem na denar za plinifikacijo, dokonča-
nje industrijskega vodovoda, začetna dela na
centralni čistilni napravi, izgradnjo kotlarne
na območju LI Savinja in začetek gradnje cen-
tralnega odlagališča odpadkov.
Prejšnja leta je bilo slišati, da Celje ni dobilo
denarja, ker niste predložili ustrezne doku-
mentacije in ker niste dovolj agresivno kandi-
dirali. Lahko zagotovite, da je letos drugače?
Možnost izrabe denarja iz ekološkega sklada
velja dve leti, s tem, da v bistvu kriteriji prido-
bivanja denarja v republiki niso bili jasni in so
se sredstva delila tudi na načine, ki jih mi ne
poznamo. Prednost pa so imele naložbe na
obmejnih področjih in tiste, vezane na medna-
rodne pogodbe. Niti ene takšne utemeljitve
v Celju ni bilo, zato smo tudi ostajali na
obrobju.
Med najpomembnejše naloge komunalnega
gospodarstva vsekakor sodi izgradnja novega
odlagališča za komunalne odpadke ter - glede
na vrednost naložbe, saj gre skoraj za 50 mili-
jonov DEM - najbrž tudi centralna čistilna
naprava...
Sam bi prioritete opredelil nekoliko druga-
če. Nadaljeval bi s plinifikacijo, da zagotovimo
čist zrak, z izgradnjo industrijskega vodovoda,
da dobimo čisto vodo - s tem je že ogromno
narejenega. V dobrem letu moramo zgraditi
prvo fazo novega odlagališča, ob tem pa je še
izgradnja kotlarne v LI Savinja. To so pred-
nostne naloge, brez katerih ni mogoča normal-
na oskrba in ne ustrezne življenjske razmere.
Vse ostalo lahko malce počaka - tudi čistilna
naprava, čeprav je njena gradnja smiselna.
A če gledamo z očmi celjskih problemov in
denarja, ki ga ni, bi sam postavil takšen vrstni
red.
Nekje ob robu ostajajo lokalni problemi. Za
letos predlagate urejanje lokalnih komunalnih
problemov šele kot tretjo prioriteto. Tu gre za
zasuk v občinski politiki komunalnega gospo-
darstva.
Do tega plana se bo morala najprej opredeli-
ti nova občinska vlada, potem še skupščina.
Njuna naloga je, da določita razmerja v razvo-
ja mesta in podeželja. Če bo potrjeno razmerje
enakovrednosti, bodo tudi investicije v odda-
ljenejših krajevnih skupnostih. Drugače pa ne,
saj smo kot prioriteto v našem planu zastavili
vzdrževanje ter najnujneše naložbe za zago-
tavljanje normalnega življenja, šele potem pa
vse druge, za življenje občine gotovo manjše
probleme. Politiko na tem področju pa bo mo-
rala določiti občina sama.
IVANA STAMEJČIČ
Št. 7 - 18. februar 1993
10
Smeha in zahave polni večeri
z Dnevi komeaile razgibano sicer zaspano Celje
z otvoritvijo razstave Ko-
medija na plakatu, ki je na
ogled v Likovnem salonu in ki
sodi v sklop spremnih priredi-
tev ter z dvema predstavama
gostujočih gledališč, so se mi-
nuli konec tedna pričeli drugi
Dnevi komedije v Celju. Nada-
ljevali se bodo jutri, v petek,
z novogoriškim Volkodlakom
in bodo trajali do 6. marca, ko
bodo razglasili dobitnike le-
tošnjih nagrad za komedijo.
Izkazalo se je, da je občin-
stvo zares željno smeha, spro-
stitve in zabave, pa tudi prire-
ditve, kakršna je ta, kjer se
ljudje srečujejo, izmenjajo
mnenja in spoznavajo ansam-
ble tudi drugih gledališč. Dvo-
rana je bila obakrat povsem
polna, gledalce pa so posebej
prvi večer s komedijo zmeš-
njav Hrup za odrom, v posta-
vitvi MGL in režiji Borisa Ko-
bala, igralci do solz nasmejali.
Šli so se gledališče v gledališ-
ču, kakor si je to komedijo za-
mislil Fravn in čeprav je v njej
snovi komajda za dober skeč,
se v zabavni postavitvi in igri
preigravajo dogodki na gleda-
liški vaji, za odrom in na re-
prizi. Režiser teh zapletov je
bil Rifle, ki se je pomešal kar
med občinstvo in od tam vodil
postavitev zmešnjav in zame-
njav. Igra je bila tempera-
mentna, rdeča nit je bil krož-
nik sardin, ki so se pojavile
tudi v obliki gledališkega listi-
ča - konzerva v kartonasti
škatli z imeni vseh ustvarjal-
cev predstave. Zanimiva in
uporabna domislica.
Svatbe po sili, dan pozneje,
v izvedbi ljubljanske Drame in
v režiji Vinka Modemdorferja,
ni napisal Moliere, a velika ve-
čina stavkov v njej je njegovih
in njegove so vse osebe, ki jih
govorijo. Režiser pa je vse sku-
paj dobro premešal in preple-
tel odlomke, ter jih zlepil v ce-
lovečerno predstavo, po os-
novni zgodbi Zdravnika po si-
li. V Svatbi po sili je osrednja
oseba Sganarel, zaigral ga je
Roman Končar, celjskim gle-
dalcem pa je postavitev najbrž
bila v mnogočem »že videna«,
vsaj tistim, ki so si nedolgo
tega ogledali celjsko predstavo
Zgrabite Sganarela, v postavi-
tvi istega režiserja. Vseeno je
bilo zabave, ali vsaj hahljanja
na pretek in sobotni večer bo-
gato izpolnjen. Za Ljubljanča-
ni prihaja na celjski oder Vol-
kodlak, s Šerbedžijo v glavni
vlogi.
Minute pred pričetkom
predstave ali čas med odmo-
rom si gledalci radi krajšajo
tudi s prebiranjem posebne iz-
daje gledališke Petice, ki smo
jo izdali v našem uredništvu
(na sliki) in ki prinaša zgodbe
iz življenja igralcev ter je vo-
dič po predstavi. Prav tako pa
z zanimanjem preberejo dnev-
ni Bilten, ki zapisuje zanimive
dogodke izza kulis in spremlja
Dneve komedije.
Ne samo organizatorji in
gledalci, tudi gostujoči umet-
niki so navdušeni nad Dnevi
komedije v Celju. »Potrebovali
smo takšen festival,« zatrjuje-
jo in dodajajo, da je bila kome-
dija dolgo res na rob potisnje-
na zvrst. »Igrati pa jo je cesto
težje kot kakšno drugo, resno,
klasično delo,« dodajajo, ko si
brišejo potne kapljice s čela.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Začetlfl na trdnem temelju
Da tudi ljubiteljske gleda-
liške skupine potrebujejo
svoja srečanja, so potrdila
Novačanova gledališka sre-
čanja, kakor so si jih zami-
slili pri Zvezi kulturnih or-
ganizacij in Področnem
združenju gledaliških sku-
pin Celje in izpeljali v kul-
turnem domu v Trnovljah od
9. do 11. februarja.
Za začetek sta se vabilu
odzvali dve društvi, in sicer
Vrba iz Vrb j a pri Žalcu in
gledališče Tone Cufar z Jese-
nic. Tretji dan so nastopili še
domačini.
Na dober odziv so srečanja
naletela tudi med gledalci,
komentirajo srečanje gleda-
liških skupin organizatorji,
ki so zelo zadovoljni z začet-
ki in trdno odločeni, da bodo
s takšno usmeritvijo nada-
ljevali, vendar si bodo izbra-
li drug termin, po vsej ver-
jetnosti marec. V mesecu fe-
bruarju je namreč veliko
drugih kulturnih prireditev,
Novačanovi dnevi pa so letos
sovpadli tudi med Dneve ko-
medije v celjskem gledališču.
Toda glede na to, da je bila
dvorana polna tako v poklic-
nem gledališču kot v ljubi-
teljskem, je mogoče sklepati,
da postaja Celje gledališko
mesto.
Gostujoči predstavi so si
ogledali tudi ljubiteljski kul-
turni delavci iz Slovenske
Bistrice in Vojnika in drugih
bližnjih krajev, pa tudi do-
mača predstava, Tmoveljča-
ni so Mister DoUarja zaigrali
že osmič, je bila dobro obi-
skana. Dejstvo je torej, da
skupine potrebujejo takšen
polet in festival stalno delu-
jočih skupin, pri čemer bo
potrebno tudi v prihodnje
skrbno paziti na kakovostno
raven gostujočih ansamblov,
pravi Štefan Žvižej, čigar
zamisel je bila, da bi s takš-
nimi srečanji obudili tudi
spomin na dramatika Anto-
na Novačana.
MATEJA PODJED
»Bog« v Konjicah
Konjiški gledališčniki so
pripravili premiero igre »Bog«
po tekstovni predlogi Woodya
Allena in Marije Golčer. To je
bil za skupino pravi izziv, saj
jim je ideja in režijska postavi-
tev prav gotovo blizu. Hkrati
pa je bila oblika gledališkega
absurda in stiki z gledalci trd
oreh, ki so ga nekateri bolj,
drugi manj, uspešno prestali.
To je bil tudi preizkus vzgoje-
nosti občinstva - sicer pa je ob
tej skupini že navajeno prese-
nečenj in skokov iz tradici-
onalnega gledališča. In kako
so gledalci predstavo sprejeli?
Zapišemo lahko samo to: z ve-
likimi simpatijami, predvsem
tudi po zaslugi številnega mla-
dega občinstva, ki so prišli po-
gledat svoje kolege.
In kaj naj rečemo iz »stro-
kovnega« stališča? To je bil re-
lativno uspešen poizkus gleda-
liške drugačnosti, simpatičen
tudi v mladostnih neizkušeno-
stih in nedorečnostih. Režijski
koncept je bil karseda dosle-
den in zahteven do vseh nasto-
pajočih. S kontinuiranim de-
lom bodo v bodočih predsta-
vah te manjše nedorečenosti
prav gotovo odpravili, saj je
tudi premierna trema naredila
svoje. Režiserka Marija Golčer
ostaja zvesta svojemu načinu
dela - ne glede na morebitne
trenutne reakcije določenih
posameznikov ali delov občin-
stva. In tako je tudi prav!
Morda bi rekli samo še to:
mladih igralcev ne obreme-
njujmo z imenom režiserja (od
katerega pričakujemo veliko),
ne z zahtevnostjo občinstva
(kar konjiško prav gotovo je),
niti ne s prevelikimi apatiti.
Tako bodo še bolj sproščeni,
zadovoljni s predstavo, pred-
vsem pa sami s seboj in bodo
spoznali svoje lastne trenutne
sposobnosti.
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
KINO METROPOL
DANIEL DAYLEWIS
&
MADELEINE STOVVE
v filmu
POSLEDNJI
MOHIKANEC
(The Last of the Mohi-
cans)
Odlična slcupna igra
v četrtem abonmajskem
koncertu Zavoda za kulturne
prireditve so v torek zvečer
v Narodnem domu gostovali
člani Zagrebškega kitarskega
tria Darko Petrinjak, Istvan
Romer in Goran Listeš.
Spored je bil sestavljen pe-
sro, upoštevajoč vsa glasbena
stilska obdobja od baroka do
sodobnosti. Ze uvodna Tocca-
ta, adagio in fuga Johana Se-
bastiana Bacha je nakazala,
da je ansambel od zadnjega
gostovanja v Celju umetniško
dozorel za največje interpreta-
cijske dosežke. Z odlično
skupno igro in veliko roman-
tičnega navdiha je bila izvede-
na tudi Suita Hermana Am-
brosiusa, koncem prejšnjega
stoletja rojenega nemškega
skladatelja, predvsem pa mu-
zikologa in dirigenta. Danes že
pokojni hrvaški operni in kon-
certni pevec ter skladatelj Vla-
dimir Ruždjak je ansamblu
namenil skladbo »April je krut
mesec«, v kateri so zagrebški
umetniki predstavili celo pale-
to barvnih nians v kitarski
igri, prežeti z najbolj subtilno
dinamiko. Elementi ljudskega
melosa so prišli do polnega
izraza. Koncertantna poloneza
Zani de Ferrantija, italijan-
skega kitarskega virtuoza iz
prve polovice prejšnjega sto-
letja, je bila sklepna točka pr-
vega dela sporeda.
Klasicista Antona Diabellija
danes poznajo predvsem učen-
ci kravirja, malokdo pa ve, da
je bil mojster tudi kitarski uči-
telj in skladatelj nekaterih
učinkovitih skladb za ta in-
strument. Njegov Trio v F-du-
ru je predvsem skladba za eno
kitaro ob spremljavi drugih
dveh, virtuoznost pri izvedbi
pa je bila prisotna pri vseh
treh izvajalcih. Izredne arti-
kulacijske zahteve je umetni-
kom postavila tudi verjetno za
njih napisana skladba Du-
bravka Detonija »Prizori iz
Danijelovega sna«. V dihar-
moničnem zvočnem svetu je
vsak zvok dobil svoje lastno
življenje. Bili smo priče ne-
kakšne nove zvočne prostor-
nosti v kitarski igri. S sklad-
bami Ravela »Pavana za umrlo
infantinjo«, ki je tokrat izzve-
nela morda še bolj lirično kot
v originalu in Dvofaka »Trije
slovanski plesi« se je končal
čudovit glasbeni večer - žal
zopet slabo obiskan. £q
Letna razstava
»DLAC«
Prejšnji teden je bila
v Muzeju novejše zgodovi-
ne v Celju letna pregledna
razstava Društva likovnih
amaterjev iz Celja, na kate-
ri je sodelovalo osemnajst
avtorjev.
Razstavljali so Vlado
Geršak, Vlado Renčelj,
Marta Plaveč Žuraj, Dušan
Amanovič, Ljuban Šega,
Zoran Josič, Božidar Šču-
rek, Adolf Mljač, Vika Ko-
štomaj Sekulič, Dragan
Podovac, Peter Zupanec,
Filip Barič, Barbara Popit,
Jože Perčič-Juškin, Jure
Godec, Stanislav Stojano-
vič in Rudi Šalej.
Pretežni del avtorjev se
odloča za sorazmerno kon-
vencionalno likovno zasno-
vo slik, bodisi da gre za sa-
me motive, ki se gibljejo
predvsem v razponu med
tihožitjem, krajino in por-
tretom, kot tudi za samo
tehniko, ki daje prednost
realističnim kombinaci-
jam. Prisotna je tudi ten-
denca k simbolizmu, kjer
ne gre toliko za prikaz do-
ločenega razpoloženja,
temveč za podajanje kakš-
ne misli, npr. antimilitari-
zem v zvezi z vojno v naši
bližini. Očitno je tudi, da
slikarji stremijo k iskanju
svojega avtentičnega likov-
nega izraza, in nekaterim
to bolje uspeva kot drugim,
vendar ne glede na razlike
je bilo na razstavi mogoče
videti precej slik, z značil-
nostmi zrelega ter celovite-
ga likovnega dela.
BORIS GORUPIČ
ZAPISOVANJA
Ministri v senci
Piše Tadej Čater
Senčne vlade so v vsakem
primeru dokaj pogost pojav
v celotnem evropskem geo-
grafskem oziroma meteorolo-
škem kot tudi Kulturnem pro-
storu. Če me spomin ne vara,
je v neki oktobrski številki
Standarda pisalo, da »si mo-
derne evropske države ne gre
predstavljati brez oblasti in
njej ustrezne opozicije, ki se
organizira v takoimenovano
vlado v senci«, se pravi, insti-
tucija, ki je sestavljena iz bolj
ali manj vseh opozicijskih par-
lamentarnih (le redko tudi ne-
parlamentarnih) strank, ki si
izvolijo svojega predsednika
in skušajo delati blag in ne-
škodljiv veter. Slovenija, ki
v tistem prej omenjenem Stan-
dardu zaseda precej pomemb-
no mesto, pa je tudi v tem po-
gledu naredila korak dlje in
dokazala, da je tudi v evrop-
skem merilu nekaj posebnega;
poleg vlade v senci, poleg ta-
koimenovanega senčnega
predsednika, smo dobili še mi-
nistra za kulturo v senci. To pa
seveda ni nihče drug kot večno
nezadovoljni Dušan Cunjak
osebno.
Pravzaprav je Cunjak ne-
mara res še najboljša figura (to
besedo uporabljam namerno)
za mesto senčnega kulturnega
ministra, saj je eden tistih lju-
di, ki se ne bo sprijaznil ne
s to, ne z ono oblastjo. Še naj-
manj s kulturno. Ne tako dol-
go nazaj sva s prijateljem, kri-
tikom, v nekem zakajenem lo-
kalu na Krasu igrala biljard in
vmes prav fino čvekala. Bese-
da je nanesla tudi na Cunjaka.
In moj biljarderski partner je
tako mimogrede pripomnil, da
sploh ne bi bilo tako slabo, če
bi se Cunjak tako ali drugače
organiziral, da mu bo on sam
ob prvi priložnosti to celo sve-
toval. »Kaj vem, kakšno mini-
strstvo v senci bi si že lahko
izmislil,« je potem, ko je črna
krogla vendarle zdrsnila
v pravo luknjo, zaključil spa-
ring-partner.
Srečam tako zadnjič aktual-
nega senčnega ministra, ki se
mi pohvali, da je vendarle do-
segel svoj cilj - postal je kul-
turni minister. Seveda sem
o tisti partiji biljarda v neki
vasi v bližini Štanjela molčal.
In bil obenem navdan z neiz-
mernim ponosom, da sem pri-
sostvoval, da sem bil navzoč
ob ideji formiranja novega mi-
nistrskega stolčka, da sem bil
v bistvu vprežen v voz zgodo-
vinskih dogodkov, da sem bil
skratka del besedila, v kate-
rem seje pisala zgodovina mo-
derne slovenske države. To se
mi pa, preprostemu človeku,
navadnemu državljanu nena-
vadne države, priznajmo, ne
zgodi vsak dan. Še več, redki
smo posamezniki, ki smo imeli
možnost biti zraven, ko se je
delala zgodovina. Sicer pa ko-
maj čakam, da bom lahko
o tem kaj več povedal svojim
vnukom. Med drugim se bom
lahko pohvalil, da sem osebno
poznal ministra za kulturo
v senci, da pa je bil ta povezan
z vsemi pomembnimi in malce
manj pomembnimi možmi ti-
ste prave vlade, da so takore-
koč sodelovali z roko v roki. Še
več, da ministrstva za kulturo
sploh ne bi bilo, če ne bi bilo
ministrstva za kulturo v senci,
da je ravno senčno ministrstvo
bilo tisto, ki je dajalo ton ta
pravemu ministrstvu, osmi-
šljevalo njegovo eksistenco in
mu sploh dolivalo bencina, ko
je to ob kakšnem še posebej
strmem klancu kar na lepem
zaškripalo. Pravzaprav imam
neko sliko, na kateri sva s Cu-
njakom prikazana kot največ-
ja prijatelja in ne smem je iz-
gubiti. Kar ne morem si pred-
stavljati, kako bodo ostrmeli
moji vnuki, kako se jim bodo
nič hudega sluteč izbuljile oči,
kako bodo kot kakšni zombiji
strigli z ušesi in napeto poslu-
šali, ko pa jim bom pokazal že
porumenelo fotografijo, ki sem
jo v prejšnjem stavku nalašč in
z veseljem omenil, bodo sploh
omedleli od samega začude-
nja. Sam pa si bom zadovoljno
ogledal še kakšno fotografijo
iz svojega zgodovinskega al-
buma.
Št. 7 - 18. februar 1993
11
Gospodična Julija na odru
Nova premiera Elisperimentainega gledaHšča F v KLjUBu
Po krajšem odmoru se
celjsko Eksperimentalno
gledališče F predstavlja do-
mačemu občinstvu z avtor-
sko priredbo naturalistične-
ga triptiha skandinavskega
avtorja Avgusta Strindberga
Gospodična Julija. Predsta-
vo, ki so jo mladi eksperi-
mentalci pripravili v sodelo-
vanju s Kljubom, bodo pre- >
mierno uprizorili nocoj (če-
trtek) ob 22. uri.
Predstava Gospodična Ju-
lija je eksperimentalna.
»Tekst smo namreč sčrtali na
minimum. Strindberg je na-
pisal tragedijo, mi pa smo
izhajali iz triptiha. Da bi bi-
lo vse skupaj še nekoliko bolj
kaotično, smo dodali še ideje
ludizma,« pojasnjuje idejni
vodja, režiser in eden izmed
treh igralcev Miha Alujevič.
Sprva so želeli uprizoriti
Strniševe Žabe, vendar jih je
Damir Zlatar Frey za las
prehitel. Z Gospodično Juli-
jo so želeli postaviti na oder
parodijo na ljudi, ki sčrtajo
tekst, pa ga potem ne znajo
več pravilno povezati. »Iz-
virnega teksta je malo, tako
je pravzaprav vseeno ali so
to Žabe ali Strindbergov
tekst. Ker nam je Freyevo
delo pri srcu, smo se odločili
gojiti gledališče po njegovem
vzoru.«
Igralska zasedba je stan-
dardna. Vesna Prevolšek,
Nataša Bertalanič in Miha
Alujevič bodo skušali pred-
staviti tri različne Julije,
vedno v odnosu moški in
ženska. Koreografinja je Sa-
va Malenšek, za sceno in ko-
stume pa je poskrbel Aleksej
Medvešek. Prvič je drama-
turginja Alenka Prebičnik-
Šešel.
V dobrih treh letih, koli-
kor deluje Eksperimentalno
gledališče F, je Gospodična
Julija osma predstava zapo-
vrstjo. Za Božičevo delo Člo-
vek v šipi so prejeli občinsko
Prešernovo nagrado, z Za-
prtmimi vrati pa so lani
uspešno gostovali na Lin-
hartovem srečanju na Ptuju.
Predstavo bodo ponovili to
in naslednjo soboto ob
17. uri v KLjUBu, načrtujejo
pa tudi gostovanja po Pri-
morskem, Koroškem in
v Murski Soboti.
GRETA SENIČ
Gledališče F.
Pojejo ob delu
Po dveletni prekinitvi so se
v četrtek, 11. februarja 1993
ponovno predstavili v dvorani
Narodnega doma pevski zbori
iz delovnih organizacij. Na re-
viji je nastopilo šest zborov in
dva okteta: Oktet Petrol Celje
(Matjaž Železnik), Gostinski
mešani pevski zbor (Tone Vo-
lasko). Ženski pevski zbor Ce-
tis Celje (Vida Bukovac), Mo-
ški pevski zbor PTT podjetja
Celje (Pavle Bukovac, Mešani
pevski zbor Zdravilišča Dobr-
na (Mitjd Bervar), mešani pev-
ski zbor Kovinotehna Celje
(Milan Kasesnik), oktet Podo-
glarji obrtnega združenja Ce-
lje (Anita Videnšek) in mešani
pevski zbor Cetis Celje (Pavle
Bukovac).
Vsi zbori so po številu pev-
cev primerno zasedeni po gla-
sovih vendar prenekateremu
pevcu še vedno manjka vsaj
nekaj osnov vokalne tehnike,
kar bi vodilo v večjo zlitost
glasov. Posebej sopranski gla-
sovi so bili šibka točka vseh
nastopajočih.
Drugi pomemben element je
pravilna izbira skladb. Diri-
gent mora presoditi, kakšna
težavnostna stopnja skladbe je
primerna za njegov zbor. Pre-
težke skladbe vodijo v into-
nančne netočnosti, ki skladbo
izmaličijo. Opazno pozornost
so dirigenti posvetili interpre-
tiranju skladb, iskanju izraz-
nosti besedila s pravilno dina-
miko in agogiko, s primernim
tempom in gradacijami. Za to
velja pohvaliti vse nastopajo-
če, prav posebej pa sta izsto-
pala mešana pevska zbora Ce-
tis Celje in Kovinotehna Celje
ter oktet Podoglarji. Pri teh iz-
vajalcih moram pohvaliti tudi
natančno intonacijo in izvaja-
nje posameznih glasov, kar je
vodilo za čiste harmonije in ja-
sen ter poln zborovski zvok, ki
jih je še posebej odlikoval.
Nastopajoče in poslušalce
v dvorani je v uvodu pozdravil
Ladislav Kaluža, sekretar ob-
močne zveze svobodnih sindi-
katov Celje, ki je med drugim
izrazil tudi namen, da bi revija
zborov iz delovnih organizacij
dobila regijski značaj in s tem
razširila krog sodelujočih.
Za ponovno oživitev revije
je s svojo organizacijo na po-
budo mešanega pevskega zbo-
ra Cetis poskrbela Zveza kul-
turnih organizacij Celje.
D. ZVAR
NACEusKiH Platnih
Popotnik, ZDA, 1992
Režija: Volker Schloendorff; igrajo: Sam Shepard, Julie
Delpy, Barbara Sukowa, Dieter Kirchlechner.
Čustveno razpeti inženir
doživlja kup naključnosti,
ki ga vodijo na pot skozi
preteklost vse do ljubezen-
ske afere v sedanjosti na
sestanek z usodo...
Walter Faber (S. She-
pard) je uspešen, z delom
prevzet graditelj hidro-
elektrarn; znanstvenik, ki
verjame samo tisto, kar se
da izračunati, v racionalno,
ne verjame čustvom in
naključjem. Na poti iz
Srednje Amerike v New
York Faberjevo letalo za-
silno pristane v mehiški
puščavi, kar ga pripelje do
prvega izmed mnogih nak-
ljučij: eden izmed sopotni-
kov je brat njegovega dav-
no izginulega prijatelja Jo-
achima, ki ima sedaj tobač-
no plantažo. Odloči se, da
obišče Joachima in tako iz-
ve, da je naredil samomor.
Po vrnitvi v New York ga
njegova prijateljica Ivy
(Deborah Lee Fumess) pri-
sili, da ji obljubi poroko.
Faber beži z ladjo v Franci-
jo. Na palubi sreča mlado
in atraktivno dekle Sabeth
(Julie Delpy), ki ga izredno
privlači. Prijateljstvo med
njima raste in Faber jo po-
vabi v Rim. Med potova-
njem se Faber duhovno po-
mladi in se zaljubi v Sa-
beth. Kasneje, v Grčiji, Fa-
ber sreča svojo davno iz-
gubljeno ljubezen Hannah
(Barbara Sukowa) in tu se
zgodba tragično konča...
Volker Schloendorff ve-
lja za enega izmed boljših
evropskih režiserjev: nje-
gov Pločevinasti boben, je
narejen po romanu Guen-
terja Grassa, je 1.1979 do-
bil Oskarja za najboljši tuji
film - delil pa je tudi Zlato
palmo v Cannesu s filmom
F. F. Coppole Apokalipsa
sedaj.
S tem kuponom imate
5 odstotkov popusta
pri ogledu filma
POPOTNIK.
Vzbudili zanimanje
V mesecu kulture so pred dnevi v Šentjurju pripravili nastop tudi
gojenci Glasbene šole Skladateljev Ipavcev.
Javne predstavitve svoje dejavnosti so sicer redna naloga tega
glasbeno vzgojnega zavoda. Tudi tokrat so učenci v enournem spo-
redu pokazali lep napredek v obvladovanju solistične in skupinske
igre na raznih instrumentih. Posebno zanimanje so vzbudili tisti, ki
se vneto pripravljajo na letošnje tekmovanje mladih glasbenikov
Slovenije. Še posebej pa sta navdušila otroški pevski zbor in harmo-
nikarski orkester. Starši in ostali občani Šentjurja so izkazali veliko
zanimanje za nastop mladih glasbenikov, saj je bila to ena najbolje
obiskanih kulturnih prireditev v zadnjem času v Šentjurju.
EG
Popotovanje poslanca oglejskega patriarha po slovenskih deželah v letih 1485 do 1487
4. nadaljevanje
V mestu je skoraj tik ob
vznožju grajskega hriba farna
cerkev svetega Jerneja, ki jo
vodi gospod Gregor, star očak
in strog duhovnik. Cerkev ima
pod seboj dve podružnici. Na-
vada je, da za to cerkev pre-
zentira častiti gospod škof kr-
ški, vendar ga je pred nekaj
leti zamenjal presvetli gospod
cesar, ki je od njega prevzel
tudi grad in mesto.
Zunaj mesta, na gričku na-
sproti, ima visoko in prostorno
hišo plemeniti gospod Jakob,
ki se je malo poprej poročil
z zelo lepo ženo; dobrote in
preudarnosti ima mož več kot
bogastva.
Devetnajstega v zgoraj na-
vedenem mesecu smo se iz Ro-
gatca odpravili tri milje daleč
k cerkvi svetega Florjana mu-
čenca; kaprulanski gospod jo
je očistil po obredu svetih ka-
nonov, ker so jo umazali in
požgali Turki, in v njej vnovič
posvetil dva oskrunjena oltar-
ja, prvega svetemu Florjanu,
drugega blaženima mučence-
ma Janezu in Pavlu. Cerkev
sama stoji v kraju, ki se ime-
nuje Suino(?), in je kot podruž-
nica podložna farni cerkvi
svetega Jerneja v Rogatcu. Po
obredu smo se vrnili v omenje-
no mesto na kosilo, ki je bilo
prav skronrmo; tam smo tudi
prenočili.
Dvajsetega v tem mesecu je
častiti gospod kaprulanski
v Rogatcu samem s spravnim
obredom posvetil cerkev sve-
tega Jerneja s pokopališčem,
ki jo je umazala ogrska sila;
v njej je posvetil tudi tri oltar-
je, prvega sredi cerkve v čast
blažene Device, drugega na
desni na ime svetega Petra
apostola, Katarine in Miklav-
ža, tretjega na levi v hvalo sve-
tega Jurija, Florjana in Marje-
te. Tega dne nismo odpotovali
od tod.
Enaindvajsetega v taistem
mesecu smo odrinili iz ome-
njenega trga Rogatec k farni
cerkvi svetega Križa pri Ro-
gatcu po blatni ifi težki poti, ki
nas je po njej brez prestanka
polival dež. Tam je naš gospod
škof s slovesnim blagoslovom
opravil spravni obred in očistil
cerkev, ki so jo bili požgali in
s svojo umazanijo osknmili
pogani; potlej je slovesno po-
svetil dva oltarja, katerih
grobka so razvalili Turki, na-
mreč glavni oltar svetega Kri-
ža in oltar blažene Marije De-
vice. Po posvetitvi smo prišli
v župnišče zraven cerkve, kjer
so nam postregli z obilnejšim
kosilom, kot je obetala zu-
nanjščina skromne hišice. Ta
dan smo jahali ob bregu reke
Sotle, ki je oddaljena od Ro-
gatca za streljaj samostrela in
ima malo vode. Ta reka na tem
mestu deli oglejsko škofijo od
zagrebške, zagrebška pokraji-
na z grofijo Zagorje in Krapi-
na pa zares spada pod oblast
ogrskega kralja, ker se tam za-
čenja Ogrska. Za cerkev svete-
ga Križa prezentira v primeru
vakance duhovnika presvetli
gospod cesar. Cerkev ima pod
seboj še tri podružnice; svoj
čas je imela kar bogate dohod-
ke, zdaj jih ima zavoljo zgoraj
navedenih nesreč manj.
Dvaindvajsetega v mesecu ,
smo z običajnimi spremljeval-
ci, namreč gospodi Valenti-
nom, Sikstom, Martinom in
Klementom, zarana odjahali
in prišli po malone nehodni in
zamočvirjeni cesti k cerkvi
svete Katarine v Spodnjih
Nezbišah (Nesbisch), ki je kot
podružnica podložna omenje-
ni fari svetega Križa; in v njej
je gospod škof posvetil en oltar
v čast svete Katarine.
Potlej smo po nič boljši poti
zlezli na bližnjo goro in tam je
taisti gospod škof posvetil no-
vo cerkev ali kapelo v čast sve-
te vdove Heme, h kateri se zbi-
ra veliko vernikov; v njej je
posvetil tudi štiri oltarje, pr-
vega naslovni svetnici, druge-
ga v čast blažene Device, tret-
jega v hvalo blaženega Janeza
Krstnika in četrtega na ime in
v spomin svetega Petra apo-
stola. Vanje je pobožno položil
relikvije svetih kosti svetega
Donata, Afre in tovarišev ter
Felicite in Anastazije. Tudi ta
cerkev svete Heme je podruž-
nica omenjene cerkve svetega
Križa pri Rogatcu, in kraj, kjer
stoji, spada v svetnih zadevah
pod jurisdikcijo častitega go-
spoda škofa krškega; imenuje
se cerkev svete Heme pri gra-
du Podčetrtku (Lonsperg), ki
se vidi od tam in pripada ome-
njenemu častitemu gospodu
krškemu. Po službi božji smo
kosili v majhni hiši kaplana
pri tej cerkvi, ker nam je dež
branil jesti na pripravnem
prostoru  pod  košatim  hra-
stom. Po okrepčilu je šel go-
spod škof spet v cerkev in
s sveto krizmo potrdil v veri
veliko množico, ki se je zbrala
k službi božji. Ko so se razšli,
smo zajahali konje in se kot po
navadi vrnili v Rogatec, šest
milj daleč od cerkve. Toda
med potjo smo šli po lesenem
mostu čez reko Sotlo in pre-
stopili ogrsko mejo. Ustavili
smo se v hiši Martina, po ime-
nu Sotelskega, moža ogrskega
rodu, da bi si ogledali nekaj
konj, ki so bili naprodaj; rad
nam jih je pokazal in imenitno
okrepčal vso popotno druščino
s tremi vrstami vina iz ogrske-
ga grozdja.
Triindvajsetega v mesecu
smo zjutraj zapustili trg Roga-
tec z namenom, da se tokrat ne
vrnemo več, in prišli po sed-
mih miljah po zelo blatni cesti
k podružnični cerkvi svetega
Miklavža v Lembergu (Lem-
burg). Taisti gospod škof je
posvetil to cerkev s tremi ol-
tarji, prvega v čast svetega Mi-
klavža, drugega na ime blaže-
ne Device, tretjega v hvalo
svetega Jakoba apostola in Hi-
eronima.
Cerkev stoji na ravnem med
dvema gričema; na enem, se
pravi na južnem, je cerkev sve-
tega Mihaela; imenuje se po
gradu tega imena, ki se je ne-
koč dvigal nad njo, zdaj pa so
ga zavoljo vdora Ogrov po ce-
sarskem odloku razvalili. Po-
tem ko je gospod škof opravil
službo, smo bili z našo drago
popotno druščino na kosilu
v bližnji vasici.
Vrnitev v samostan
Studenice
Istega dne smo zapustili
omenjeni kraj in se vnovič na-
potili v Studenice. Tam smo
imeli za večerjo dobre ribe,
spali pa smo v kaplaniji zunaj
samostana. Vendar je približ-
no sredi poti častiti gospod
škof s spravnim obredom po-
svetil pokopališče kuracijske
cerkve svetega Lenarta v Ko-
strivnici (Castrainiz), podruž-
nice cerkve svetega Križa pri
Rogatcu. Ta cerkvena stavba
je lepša od drugih, kar smo jih
videli v Savinji, saj je vsa obo-
kana in pisano poslikana. Pre-
den smo prišli do samostana,
smo zlezli po strmi poti na go-
ro Boč (Botsch) in se potlej
spustili z nje s še hujšimi teža-
vami zaradi strmine; na poti
v dolino so nekateri od nas po
naključju ujeli veliko zajcev,
od teh je Santonino, hitrejši od
drugih, ujel dva, ki bi ju bil
prav rad prepustil drugim.
Kako uslužne so bile
nune
Gospa prednica in njene se-
stre so nas sprejele tako lju-
beznivo, da se ne da povedati.
Predvsem je bila za gospoda
škofa, ki je bil od poti z gore
ves preznojen, pri priči nared
do gležnjev segajoča srajca,
katere ovratnik je bil pretkan
z zlatom in svilo. Rad jo je
oblekel; v njej pa je bil videti
kot kak nemški primas, a ko je
čeznjo nadel svojo obleko in je
lišp spodnjega oblačila poku-
kal na dan pri vratu, bi ga člo-
vek komaj razločil od pehot-
nega konetabla. Potlej so ško-
fa peljali na bolj odmaknjen
kraj v samostanu in tam mu je
v navzočnosti vsega kapitlja
redovnic ena od mlajših in lep-
ših umila glavo, druga pa mu
je nadela ogreto pokrivalo in
mu zavila glavo vanj. In upra-
vitelj samostana ga je iz sklede
polival z vodo. Naš škof je po-
trpežljivo prenašal vse te uslu-
ge: kdo pa bi tudi zavrnil kaj
takega od devic, pa še lepih
povrh? Vendar se pri tem nik-
dar ni zgodilo nič nespodobne-
ga, vsaj v dejanju ne, v duhu in
željah pa se je nemara komaj-
da ostajalo v mejah zadrža-
nosti.
Tudi drugi so bili deležni
raznih uslug, vendar samo
spodobnih — razen Santonina,
ki jih sploh ni dopustil.
Fara sv. Mihaela
v Črešnjevcu
štiriindvajsetega v mesecu
smo odšli iz samostana ali bo-
lje rečeno iz kaplanije in prišli
po šestih miljah k farni cerkvi
svetega Mihaela v Črešnjevcu
(Cherspach); zavetniško pra-
vico nad njo imajo gospe stu-
deniške nune. Tam je naš go-
spod škof s spravnim obredom
očistil cerkev, ki so ji storili
silo Turki, in vnovič posvetil
tri razvaljene oltarje, namreč
svetega Mihaela, svete Marije
in blažene Marije Magdalene.
Pri cerkvi je mnogo marmor-
natih kamnov s prelepimi fi-
gurami in starimi napisi.
Konec
Št. 7 - 18. februar 1993
12
Ne nas basat!
»Turizem smo ljudje« je po-
pularno turistično geslo, ki so
nam ga v glave vbili slovenski,
za turizem zadolženi veljaki.
Svojo ljubljeno deželico pod
Alpami bi želeli s ponosom po-
kazati čim večjemu številu tuj-
cev, ki naj bi od tod odšli polni
navdušenja nad naravnimi le-
potami moje deželice in polni
prijazne, poliglotske, in tuj-
cem vedno na uslugo, sloven-
ske duše.
Pa se, glej ga zlomka, vedno
kje zatakne. Na Brniku prista-
jajo v glavnem Adrijina letala,
letovišča so polna predvsem
domačih gostov, kakšnega
pretiranega vzhičenja tujcev
deželica pod Alpami očitno še
ni doživela. Verjetno zato, ker
si ljudje še nismo vbili v glavo
slogana »Turizem smo ljudje«.
Ostalo je vendar vse od boga
dano, verjetno razmišljajo slo-
venski turistični veljaki.
In dokler smo prijetno uspa-
vani v podalpski senci, se mor-
da zares čutimo še sokrive, da
trume tujcev nočejo drveti
k nam. Ko pa človek pokuka
kam, kjer res vedo, kako se gre
turizem, kolektivno krivdo
brezskrbno odvrže z ramen in
pirične jezno renčati nad tisti-
mi, v katerih rokah je moč za-
deve spremeniti.
Na Kanarskih otokih vedo,
kaj je turizem. Tam turizem
niso le domačini, temveč ne-
pregledna reka tujih gostov, ki
tja drvijo, četudi domačini ni-
majo pojma o tujih jezikih, ge-
ografiji in ponižnosti do tuj-
cev. Imajo pa vse kaj drugega.
Kar je od boga dano, so na-
mreč v zadnjih desetih letih,
odkar se je tam turizem never-
jetno razbohotil, oplemenitili
stoterokrat. Do vsake naj-
manjše vasi so speljali na dveh
najturističnejših otokih, torej
Tenerifu in Gran Canarii, bre-
zhibne in dovolj široke ceste.
Cesta, ki vodi do vznožja naj-
višjega vrha Španije, 3717 me-
trov visokega Pica del Teide,
se vzpne do nadmorske višine
2500 metrov. Človek tega
sploh ne bi verjel, ker je cesta
izredno dobro speljana, če ga
na višinsko razliko ne bi ne-
prestano opozarjale table.
Cene so znosne. Približno
takšne kot pri nas. In zakaj
potem, hudiča, denar tako pol-
zi iz denarnic, smo se štirinajst
dni spraševali? Zato, ker ga
znajo na nevsiljiv način izva-
biti. Toliko stvari in drobnarij
je naprodaj, toliko imajo vide-
ti oči, da človek skoraj nehote
velikodušno sega v denarnico
' in pri tem sploh nima občutka,
da je zapravljiv. Na koncu
vendarle ostane brez denarja.
Izposoja avtomobilov na
otokih je po solidnih cenah.
Sto mark za izposojo avtomo-
bila znamke Opel corsa za tri
dni.
Na ulicah večjih mest kopi-
ca mladcev zastonj ponuja
vstopnice za številne diskote-
ke, ki so polne turistov. In ko
vstopite, zastonj seveda, boste
gotovo kaj popili. Cena pijače
pa je tako zasoljena, da si z njo
pokrijejo tudi brezplačno
vstopnino. Ampak zaradi tega
se turisti ne vznemirjajo.
Še veliko je podrobnosti, ki
bi jih lahko natrosila za pri-
merjavo, a za konec se vrnimo
zopet k tistemu »Turizem smo
ljudje«. Natakarji, policaji in
domačini na Kanarskih otokih
obvladajo večinoma le španš-
čino. V recepcijah je, seveda,
drugače. A če natakarju v šti-
rih svetovnih jezikih ne moreš
dopovedati številke svoje ho-
telske sobe, se lahko ob tem le
zasmejiš, mu to razložiš s prsti
in mimo ješ dalje, kajti ob mi-
lijonu drugih stvari se zdi vse
skupaj nepomembno. In ko po
nekoliko slabo označenih
stranskih cestah sprašuješ do-
mačine za pot in zopet živahno
telovadiš z rokami in nogami,
da bi jim dopovedal, kaj želiš,
lahko postane vse skupaj za-
bavno in ti niti za sekundo ne
pokvari počitniškega dne.
Slovenskemu turistu pa se
lahko, na primer, dvignejo las-
je ob vstopu v Adrijino letalo,
ko v predalniku sedeža pred
sabo zagleda izjemno lepo re-
vijo, v kateri v dveh svetovnih
jezikih in slovenščini pred-
stavljajo Ptuj, ljubljanske an-
tikvariate, Tartinijev življe-
njepis, potem pa Barcelono,
Ziirich in še nekatera tuja me-
sta. To, da je avion poln tudi
tujegovorečih turistov, očitno
ni zadosten razlog, da bi jim
v roke potisnili vsaj kakšen tu-
ristični propagandni material
o Sloveniji.
In z mislimi turist, ki se vra-
ča v Slovenijo, zopet zaplava
proti Kanarskim otokom, kjer
na vratih apartmaja vsak ve-
čer komaj sproti pobira števil-
ne letake, ki vabijo turiste sem
ter tja po otoku. In ko se iz
turistične Meke, kjer vsakih
pet minut pristanejo na leta-
lišču po tri letala, spusti ob
23. uri na Brnik, ga na izumr-
lem slovenskem letališču, še
preden vstopi v letališko stav-
bo, za dobrodošlico sprejme
uniformiran policaj, opasan
z avtomatskim orožjem. Samo
še dokaz več, da moja dežela še
dolgo ne bo turistična. Pa če-
prav je neznansko simpatična.
NATAŠA GERKEŠ
Sodobna operacija siciepov
v celjski bolnišnici so dobili
nov, sodoben komplet za ar-
troskopsko operacijo sklepov.
Nakup, vreden 50 tisoč nem-
ških mark, so v celoti pokrili
z denarjem iz celjskega samo-
prispevka, ki pa se je z minu-
lim letom žal iztekel.
Artroskopske aparature
uporabljajo na ortopedskem
oddelku že od leta 1980, ven-
dar so jih do leta 1985 uporab-
ljali zgolj za diagnostiko. Po-
tem pa so se, prvi v Sloveniji,
z novo pomanjšano televizij-
sko kamero in monitorjem lo-
tili tudi artroskopskih opera-
cij sklepov. Sedaj je artrosko-
pija kot dokončna oskrba
sklepa sprejeta v strokovno
doktrino.
Nov komplet, ki je zamenjal
iztrošenega, ima še bolj izpo-
polnjeno kamero. Omogoča
tudi povečane predstavitve
detajlov, ima bistveno boljšo
osvetlitev in izredno pregled-
no sliko, možno je dokumenti-
ranje posega. Istočasno so do-
bili tudi poseben nož, elektro-
skalpel, s katerim si pomagajo
pri oskrbi poškodb v kolenu.
Kot nam je povedal pred-
stojnik ortopedije prim.dr.Vi-
libald Vengust, naredijo letno
300 do 400 artroskopij, kom-
plet pa uporablja tudi poškod-
beni oddelek. Postopek je ute-
čen, vsi specialisti pa so zanj
usposobljeni. Za bolnike je ar-
troskopija najprimernejši po-
seg. Pri njej namreč sklepa ne
odpirajo in pacient lahko odi-
de najkasneje prihodnji dan
domov, za delo pa je sposoben
že v tednu dni, namesto po še-
stih tednih kot nekoč. »Zal pa
delamo takšne posege izključ-
no v svojo škodo — vsaj če gle-
damo skozi denar. Čeprav na-
redimo za pacienta in za zava-
rovalnico maksimalno, od tega
nič nimamo. Plačajo nam na-
mreč samo oskrbni dan. Ker
pa sta prvi in zadnji dan priz-
nana samo v višini 50 odstot-
kov, po artroskopiji pa gredo
bolniki domov drugi dan, torej
dobimo plačan en sam oskrbni
dan in nič drugega. Takšen na-
čin financiranja seveda ne
spodbuja razvoja stroke. Še
bolj kot to pa nas skrbi, kaj bo
z nadaljevanjem izgradnje na-
še bolnišnice. Usahnil je samo-
prispevek, drugih virov ni.
Dokler ne bo novih operacij-
skih dvoran, pa si ne moremo
obetati skrajšanja čakalnih
dob. Na ortopediji čakajo bol-
niki na operacijo kar leto in
pol,« je povedal dr. Vengust.
MBP
Foto: EDO EINSPIELER
Otroci treh zalconov v eni hiši
Na lepem kraju v zaselku
Kladje v Vrhu nad Laškim,
nekdanjem Sv. Lenartu, stoji
majhna kmetija, že leta ob-
dana z ljubeznijo. V hiši sta
od nekdaj živeli ljubezen do
zemlje in ljubezen do otrok,
tam se je rodilo devet otrok.
Za prejšnje čase nič poseb-
nega, pravite. Toda ti otroci
so bili posebnost, rodili so se
namreč v treh zakonih. Pol-
bratje in polsestre so na svo-
jih življenjskih poteh živeli
kot ena družina in tako je še
danes, le da je časa za skup-
na srečanja bolj malo.
Kmečko idilo sta začela
v letu 1922 Jože Flis in Anica
Sajtelj. Mala Pepca, ki se je
rodila v prvem letu zakona,
pa je že pri sedmih letih
ostala brez očeta, saj ga je
vzela prezgodnja smrt. Za
mamo in Pepco so nastopili
hudi časi, zato se je mama
Anica poročila z Rudolfom
Hrastnikom iz Strmce pri
Laškem. Kolo sreče se je ra-
zlično vrtelo, družina pa je
bila vsaki dve leti obdarjena
z otrokom. V šestih letih so
se rodili Slavica, Marica, Re-
zika in Rudi. Pet otrok je
preživljalo bridko mladost,
saj ni bilo denarja in službe,
začeli so se vojni časi.
Najhuje je bilo, ko je za-
hrbtna bolezen priklenila na
posteljo mamo Anico, naj-
starejša hči Pepca pa jo je
s težavo zamenjevala. Mami
Anici zdravljenje ni poma-
galo, umrla je stara 45 let.
Družini brez matere so po
svojih močeh pomagali tete,
strici, starši in botri, čas pa
je prinesel svoje. Oče Rudolf
se je namreč poročil z Ivanko
Deželak, kmalu nato pa je
odšel v partizane. V družino
so prihajali novi otroci, naj-
prej Hilda, po vojni pa še Pa-
vle, Stanko in Milena.
Oče Rudolf je umrl leta
1960, mati Ivanka pa je osta-
la sama z odraščajočimi
otroki, ki so drug za drugim
odhajali od doma. Za gospo-
dinjo na kmetiji je ostala
najmlajša Milena. Z možem
Tinetom sta modernizirala
domačijo. Vseh devet otrok
rado prihaja domov obujat
mladostne spomine, še pose-
bej slovesno pa je bilo letos,
ko so se vsi bratje in sestre
z družinami udeležili 60-let-
nice Marice Lesjak.
Pot Videnškovih otrok se
nadaljuje skromno in pošte-
no, kakor so bili vajeni vse
življenje. Vsi, ki jih poznajo,
pa želijo še mnoga leta in
veliko sreče Pepci, ki bo
praznovala 70 let, teti Bebi
za 60. obletnico in sestri Hil-
di za dopolnjenih 50 let.
SREČKO LESJAK
Zlata
bucika
Društvo ekonomskih
propagandistov iz Celja je
skupaj s pokroviteljem
Zlatarno Celje pripravilo
tekmovanje aranžerjev
celjske regije.
Tematika praznika za-
ljubljencev, Valentinovega,
je k sodelovanju pritegnila
aranžerje, ki so uredili 10
izložb, med katere je komi-
sija razdelila tri redne in
eno posebno nagrado.
Zlato buciko sta dobila
Ina Kovše in Igor Jazbin-
šek (Teko Celje) za izložbo
»Iz srca«, srebrno buciko
Karli Skalič, Dragica Ko-
zole in Helena Markovič
(Moda Celje) za izložbo
»Ujeto srce«, bronasto bu-
ciko pa je prejel Vojko Vo-
lavšek (Avto Celje) za
izložbo »Harmonija življe-
nja in večnost«. Posebno
nagrado je komisija dodeli-
la Frideriku Mlinariču,
Zdravku Stropniku in Sta-
netu Šoparju (Metro Celje)
za izložbo »V dar«, ki po
mnenju žirije ni bila v skla-
du s tematiko.
Tekmovanje .so pripravi-
li v spomin na pokojnega
celjskega aranžerja Zdrav-
ka Božičnika in je bilo pr-
vič letos v takšni obliki. Po
besedah predsednika Dru-
štva ekonomskih propa-
gandistov Vilija Šustra mi-
slijo s podobnimi tekmova-
nji nadaljevati tudi v pri-
hodnje, ni pa nujno, da bo
tematika ostala ista, kajti
možnosti je veliko. Načrtu-
jejo predvsem večji prodor
v samo regijo, saj se letos
natečaja ni udeležila celj-
ska Kovinotehna kljub
izredno močnemu aranžer-
stvu v podjetju. Namen
tekmovanja je bil dosežen,
saj so se vsi udeleženci
izredno pohvalno izrazili
o zamisli in izpeljavi celot-
ne prireditve.
PŠ
Šmarje
spreminja
videz
v središču Šmarja pri
Jelšah bodo zgradili večjo
poslovno-stanovanjsko
zgradbo.
Dve etaži nove zgradbe
bosta namenjeni za lokale
in druge poslovne prostore,
v tretji pa bo sedem stano-
vanj. Konzorcij, ki ga se-
stavljajo občina, Jelša, Kri-
stal Podplat ter skupina
drugih investitorjev, raču-
na tako na povpraševanje
po poslovnih prostorih kot
tudi po stanovanjih. Pro-
jekt čaka na izdajo gradbe-
nega dovoljenja, stavbo
7. več kot 1700 kvadratnimi
metri površine pa naj bi
zgradili do jeseni.
Občina namerava vklju-
čiti poslovno etažo v pro-
gram občinskih obveznic,
za del stanovanj pa so na-
menili eno od postavk le-
tošnjega proračuna.      BJ
V Lašicem za vzor
Posveta predsednikov in se-
kretarjev krajevnih organiza-
cij Rdečega križa, ki ga je mi-
nuli teden pripravila Občinska
organizacija Rdečega križa
Laško, se je udeležil tudi gene-
ralni sekretar Rdečega križa
Slovenije Mirko Jelenič.
Pohvalil je delovanje te or-
ganizacije in njenih aktivistov
ter ponudil pomoč pri reševa-
nju tekočih problemov, obe-
nem pa je obljubil, da bodo del
stroškov za popravilo in obno-
vo terenskega vozila pokrili
tudi iz sredstev republiškega
Rdečega križa.
Na posvetu so predstavili
nekatere novosti na področju
organiziranja civilne zaščite
s poudarkom na organizaciji
in delu ekip prve medicinske
pomoči, pogovorili so se o no-
vostih na področju socialne
politike v Republiki Sloveniji
in občini Laško ter o vlogi
Rdečega križa pri nudenju po-
moči    potrebnim    občanom.
Sprejeli so tudi program dela,
v katerem so posebej poudarili
40-letnico krvodajalstva na
Slovenskem in pozornost do
starejših občanov. Zaradi so-
dobne račimalniške obdelave
je pobiranje članarine lažje in
ažumejše, aktivist pa lahko
takoj izroči vsakemu članu tu-
di potrdilo, ki služi za olajšavo
pri dohodnini. Pregledali so
tudi bogato ponudbo zdrav-
stveno-vzgojnih predavanj, ki
jih je služba Rdečega križa La-
ško pripravila skupaj z zdrav-
stvenim domom in jih ponudi-
la krajevnim organizacijam,
da jih izpeljejo po svojih inte-
resih in močeh.
MOJCA MAROT
Št. 7 - 18. februar 1993
13
Petkrat hitreje do zdravja
V celiski bolnišnici so že pričeli z laporoskopskiml bolecIstetomUamI
Akcija Petkrat hitreje do
zdravja, ki sta jo maja lani pri-
čeli celjska bolnišnica in Novi
tednik-Radio Celje, je omogo-
čila nakup vseh potrebnih
aparatov za sodobno, laparo-
skopsko odstranitev žolčnika.
Poseg je v primerjavi s klasič-
no operacijo žolčnih kamnov
manj boleč, bolniki lahko za-
pustijo bolnišnico po treh
dneh, za delo pa so sposobni že
po tednu dni namesto po še-
stih.
V akciji, Id je bila zaključe-
na 30. junija 1992 s koncertom,
so zbrali nekaj preko 3 milijo-
ne tolarjev, razliko do 85 tisoč
nemških mark, kolikor so apa-
rature stale, pa so pokrili iz
sredstev celjskega samopri-
spevka. Po usposabljanju ki-
rurgov v bolnišnici Slovenj
Gradec, kjer poseg že nekaj
časa opravljajo, so z laparo-
skopsko holecistektomijo pri-
čeli tudi v Celju.
»Laparoskopska holecistek-
tomija je nova metoda v abdo-
minalni kii-urgiji, saj je prvi
takšen poseg naredil leta 1987
dr. Phillipe Mouret v Lyonu,
v Ameriki. Operacija se opravi
v splošni anesteziji. Naredijo
se štirje 1 cm dolgi urezi.
V trebušno votlino se uvede la-
paroskop, to je cev z optičnimi
vlakni, na katero je priključe-
na video kamera. Notranjost
trebuha se opazuje na moni-
torju, žolčnik z žolčnimi kam-
ni se odstrani s pomočjo dolgih
inštrtimentov, ki jih kirurg dr-
ži in upravlja izven trebušne
votline. Izkušen kirurg opravi
poseg v pol do tričetrt ure.
S takšnim operativnim pose-
gom se lahko zdravi 80 do 90
odstotkov bolnikov z žolčnimi
kamni. Prednost tega posega
pred klasično odstranitvijo
žolčnika je v tem, da naredimo
le nekaj manjših ranic na tre-
bušni steni, ki so praktično ne-
boleče. Vemo namreč, da je po
klasični operaciji boleča nekaj
centimetrov dolga rana na tre-
bušni steni, medtem ko so or-
gani v trebušni steni nebole-
či,« opisuje poseg specialist ki-
rurg mag. dr. Bogdan Fluder-
nik in dodaja, da so doslej
opravili laparoskopsko holeci-
stektomijo pri osmih bolnikih.
»Prvi operiranci so že prišli na
kontrolo in vsi so bili zelo za-
dovoljni. V tej in podobnih
V akciji so sodelovala številna
podjetja in zasebniki s celjske-
ga območja, med ^njimi tudi
v Celju živeči Albanci. Največ
so prispevali: Pivovarna La-
ško, proračun SO Celje, Petrol
Ljubljana, LB-SB Celje, Lju-
bečna Celje in Cinkarna Celje.
metodah je bodočnost kirurgi-
je. Zadovoljni smo, da lahko
sledimo napredku. Osnovni set
za operacijo imamo, ko bomo
imeli še nekaj dodatne opre-
me, bomo lahko poseg pogo-
steje opravljali. Sedaj imamo
letno približno 350 operacij
žolčnih kamnov, pričakujem
pa, da jih bomo imeli zaradi
uvedbe nove metode v prihod-
nje še 100 več. Poleg za opera-
cije pa bomo lahko aparature,
ki smo jih dobili s pomočjo ak-
cije Petkrat hitreje do zdravja,
uporabljali tudi za diagno-
stiko.
MILENA B. POKLIC
Nova dializa v starih prostorih
Dializni oddelek v celjski
bolnišnici, ki se je zadnja leta
srečeval z velikimi težavami
zaradi zastarele in iztrošene
opreme, je dobil nove aparate
in ležišča, katerih vrednost
presega 800 tisoč nemških
mark.
Firma Diam Fresenius iz
Bad Homburga je dala oddel-
ku na razpolago 20 aparatov
za hemodializo, med njimi jih
ima nekaj dodatno opremo za
najbolj tvegane bolnike, in 20
najsodobnejših ležišč. Z njeno
pomočjo imajo sedaj na dializi
17 stalnih dializnih mest, torej
3 več kot prej, kar pomeni, da
lahko sprejmejo kar 12 novih
bolnikov. Veliko pa je vredno
tudi to, da imajo v primeru
takšnih ali drugačnih okvar
tudi dve rezervi. Kot poudarja
zdravnik na dializi prim.dr-
. Marijan Močivnik, so za ne-
kaj naslednjih let vzorno
opremljeni, firma Diam Frese-
nius pa bo spremljala, kako
bodo opremo uporabljali.
Žal pa oprema ni usklajena
s prostorom, ki je vse prej kot
primeren. Nemški partner si-
cer ponuja tudi financiranje
ureditve    novih    prostorov
v traktu C3 še nedokončane
bolnišnice, a kaže, da bo pri
tem kar nekaj ovir. Ne glede
na to pa so dializni bolniki že
sedaj več kot zadovoljni, saj,
kot pravi predsednik društva
dializnih bolnikov Matjaž Pin-
tar, s tistim, kar so imeli prej,
ni primerjave: »Vsem, ki so
nam to omogočili, smo hvalež-
ni za trud in požrtvovalno de-
lo, še posebej seveda primariju
Moči\Tiiku, pa tudi direktorju
bolnišnice dr. Demšarju.«
MBP
Foto: EDI MASNEC
Prvinsici nagon podira relcorde
v Celjskem kinopodjetju so te dni z obiskom izjemno
zadovoljni. V dobrem tednu dni, odkar je na sporedu
razvpiti fikn Prvinski nagon, s Sharon Stone in Micha-
elom Douglasom v glavnih vlogah, si ga je ogledalo že
sedem tisoč Celjanov. Prvi vikend so bile večerne pred-
stave razprodane, dober obisk pa je bil tudi v minulih
dneh. Za primerjavo naj zapišemo, da je bil lani v celjskih
kinematografih najbolj glfedan film Sam doma, ki si ga je
v 14 dneh ogledalo 5600 gledalcev. Lanski rekord je torej
porušen. V Kinopodjetju pa so nam povedali, da so bile
kinodvorane v Celju nazadnje razprodane leta 1987, ko so
vrteli film Top Gun, ki si ga je v 14 dneh ogledalo 18 tisoč
obiskovalcev. Prvinski nagon bodo v kinu Union vrteli še
do 25. februarja.
N.G.
Zatočišče za nasvet
Zasebna psibološka svetovalnica Mateja
Žnuilerla oiJprla vrata v Celju
Pred nedavnim je diplomi-
rani psiholog Matej Žnuderl
v Celju, v stavbi nasproti že-
lezniške postaje, odprl vrata
pr\'e zasebne psihološke sveto-
valnice. Vanjo se lahko po na-
svet zatečejo vsi tisti, ki jih
tarejo težave v medpartner-
skih odnosih, starši, ki imajo
težave z mladostniki, dijaki,
učenci in študentje, ki imajo
težave s koncentracijo in dru-
f"i. Temeljno vodilo Mateja
nuderla je ljudem pomagati,
jim svetovati in jih brez medi-
kamentov zdraviti.
V primeru, da bi ugotovil,
da nekdo potrebuje pomoč
psihiatra, bi ga Matej Žnuderl
tja usmeril. Matej pravi, da se
je pri svojem delu do sedaj
večkrat srečeval z zakonci, ki
imajo težave v medsebojnih
odnosih in jih ne znajo ali ne
zmorejo sami premagati.
V takšnih trenutkih je lahko
pomoč psihologa zelo dobro-
došla, pravi. Prav tako lahko
z nasvetom pomaga komu, ki
je pred pomembno odločitvijo
in čuti potrebo posvetovati se
z nekom, preden stori odločil-
ni korak. K psihologu se lahko
po pomoč zatečejo tudi ljudje,
ki se čutijo brezupno osam-
ljene ...
Čeprav je pri nas še neredko
ukoreninjeno mišljenje, da iš-
čejo pomoč pri psihologih ne-
uravnovešeni, preobčutljivi in
na nek način bolni ljudje, je
v razvitem svetu že ustaljena
praksa, da ljudje redno obi-
skujejo psihologe, se z njimi
posvetujejo v najrazličnejših
situacijah, ki jim jih na pot
postavi življenje. To bo počasi
zaživelo tudi pri nas, je prepri-
čan Matej Žnuderl.
V prvi zasebni psihološki
svetovalnici v Celju si bo Ma-
tej Žnuderl, tako obljublja,
vzel dovolj časa za stranke.
Delal bo predvsem v popol-
danskem času, če bo kdo želel
srečanje z njim dopoldne, mu
bo, seveda, ugodil.
N. G.
Jubilej žeiezničariev planincev
Jubilej železničarjev planin-
cev V jubilejnem stotem letu
organiziranega slovenskega
planinstva sla\i tudi Planin-
sko društvo Železničar Celje,
ki je bilo ustanovljeno pred
dvajsetimi leti. V društvu je
trenutno 472 članov.
Predsednik društva je An-
ton Florjanič, ki je ob jubileju
povedal: »Naša glavna dejav-
nost je izletništvo, saj svojega
planinskega doma nimamo.
Smo eno izmed redkih dru-
štev, ki se lahko pohvalimo
z dobrim delom s planinskimi
sekcijami na osnovnih šolah
Hudinja, Polule, 4. osnovna
šola, 1. osnovna šola, Šmarje,
Vojnik in VVZ Vojnik, imamo
pa tudi sekciji v Ljubljanski
banki in pri Izletniku, medtem
ko jo bomo marca ustanovili še
v Vojniku. Jubilej bomo pro-
slavili v soboto, 20. februarja,
ko bomo ob 18. uri v prostorih
Doma učencev na Ljubljanski
cesti pripravili občni zbor.
V kulturnem programu bodo
nastopili učenci šol, s katerimi
tesno sodelujemo, predstavili
bomo zbornik o našem delu
z obeležitvijo 100 letnice slo-
venskega planinstva in podeli-
li priznanja najzaslužnejšim
planincem.«
Priznanja bodo dobili: naj-
višje, plaketo, predsednik An-
ton Florjanič, zlate značke Jo-
že Ratej, Ivan Trobiš, Florjan
Nunčič in Rudi Pisanec, srebr-
ne Jožica Božič, Amold Pavlic,
Beno Podrgajs, Danica Paro-
pot, Zlatko Ratej in Albin Go-
lavšek ter bronaste Janez Po-
glajen, Jožica Oblak, Milan
Mihevc, Dane Vovk in Ivanka
Bemik.
V letošnjem programu imajo
33 akcij, med katerimi gre po-
sebej omeniti srečanje planin-
cev železničarjev treh dežel
Avstrije, Italije in Slovenije
26. junija pod Peco in srečanje
slovenskih planincev železni-
čarjev 18. septembra v organi-
zaciji PD Železničar Celje,
verjetno na Svetini. Po mnenju
predsednika Florjaniča pa je
njihova največja želja, da bi
tekom dvakrat jubilejnega leta
povečali število članov, da bi
jih imeli toliko kot pred leti.
TONE VRABL
Uspešna naravna zdravilišča
Januarja, kljub zatišju Hobrl rezultati
v slovenskih naravnih zdra-
viliščih se lahko pohvalijo, da
so lansko turistično leto soraz-
merno uspešno zaključili, pra-
vi sekretar skupnosti sloven-
skih naravnih zdravilišč, ma-
gister Rudi Rumbak.
V primerjavi z letom 1991 se
je število gostov povečalo za
18 odstotkov, z letom 1990, ki
je morda še bolj primerljivo,
pa za 6,8%. Še ugodnejša je
morda primerjava s celotnim
slovenskim turističnim pro-
metom. V naravnih zdraviliš-
čih v naši državi so namreč
ustvarili kar tretjino vseh no-
čitev.
Lani se je povečalo tudi šte-
vilo tujih gostov in to kar za 90
odstotkov, število nočitev tu-
jih gostov pa za 62 odstotkov.
Zlasti poleti in jeseni se je po-
večalo število gostov iz Avstri-
je in Italije, ki so ustvarili dtH
bro tretjino vseh nočitev tujih
gostov. Ob tem je bil delež go-
stov iz tujine sicer večji kot
leta 1991 (za 16 odstotkov),
vendar še vedno za tretjino
manjši kot leta 1990.
Spodbudni so podatki za le-
tošnji januar. Število gostov se
je v primerjavi z lansMm janu-
arjem povečalo za 14 %, od
tega število domačih gostov za
11%, tujih pa kar za 80%. Naj-
več tujih gostov je bilo iz Av-
strije in Italije, tem pa sledijo
Nemci. Januarski rezultati po
Rumbakovem nmenju vzbuja-
jo optimizem že zato, ker se je
močno povečalo število tujih
gostov, pa čeprav velja, da pr-
vi mesec v letu v zdraviliščih
ni ravno pretiranega obiska.
Glede na pomanjkanje snega
pa so v zdraviliščih vendarle
pričakovali nekoliko večji
obisk domačih gostov. Popreč-
na zasedenost je bila komaj 45
odstotna, v nekaterih zdravi-
liščih pa polovična. Nadpo-
prečna zasedenost je bila ja-
nuarja na Dobrni, v Laškem,
v Atomskih toplicah in Ter-
mah Zreče (na našem območ-
ju), pa še v Dolenjskih in
Šmarjeških ter Moravskih To-
plicah.
Januarja so zdravilišča po-
spešila promocijske dejavnosti
v tujini. Predstavila so se na
večjih turističnih sejmih na
Nizozemskem, v Nemčiji in
Avstriji. Večini zdravilišč je
uspelo obnovitvi pogodbe s tu-
jimi turističnimi agencijami in
avtobusnimi prevozniki. Tudi
zato lahko z optimizmom, ki
pa vendarle sloni na realnih
osnovah, zremo v turistično le-
to 1993, pravi Rumbak.
JANEZ VEDENIK
Spomini so lepi
Danes objavljamo že tretji
kupon za sodelovanje v naši
največji akciji, izletu 100
kmečkih žensk na morje. To
pomeni, da bo že prihodnji te-
den objavljen četrti kupon in
tiste, ki bodo imele vse kupone
od 1 do 4, bodo prijavnico že
lahko poslala, ostale pa bodo
počakale še na rezervni kupon.
Na poziv nekdanjim udele-
ženkam naših izletov, naj nam
napišejo kakšen spomin, se je
prva javila Jožica Lupšina iz
Zagorja pri Lesičnem, ki je bi-
la z nami na 12. izletu, v Rovi-
nju. Med drugim je zapisala:
Najboj mi je ostala v spomi-
nu Katica Inkret iz Mestinja,
ki jo je Valter Leben popeljal
do morja in je poskusila vodo.
Nakremžila je svoj droben
obraz in rekla: »Fuj, ta voda je
pol preslana! A ni škoda toliko
soli? Budale, raje bi šparale
s soljo.« Čeprav smo prav tisti
dan naletele na dan žalovanja
pa se nismo dale. Počakale
smo do polnoči, skrivnost pa
naj ostane, kdaj smo odšle
spat. Marsikatera noga je bila
ožuljena.
Ob koncu daljšega pisma je
Jožica še dodala: »Mineva de-
veto leto kar sem bila na izletu
in še vedno redno zbiram ku-
pone in jih pošiljam za sosede.
Naj še druge doživijo srečo,
kot sem jo jaz.«
Prihodnji teden pa že podrob-
neje o javnem žrebanju.
TONE VRABL
Št. 7 - 18. februar 1993
14
Pust bo nasmejanih ust!
Tudi letos se bo na Celjskem
v pustnem času zvrstilo veliko
prireditev, ki naj bi razveseljevale
odrasle in otroke. Marsikje se bo
rajanje pričelo že v soboto in tra-
jalo vse do srede, pusto pa bo za
Pusta zopet v Celju. Če odmislimo
pustno rajanje na Pustno soboto
v Golovcu in nedeljsko otroško
maškarado, bodo maškare na
pustni torek na celjskih ulicah
prepuščene sebi.
V soboto na Pristavški
pustni karnevai
Med največjimi karnevali na
Celjskem bo sobotni Pristavški
pustni karneval. Že šestič ga pri-
pravljajo kulturniki iz Pristave
pri Mestinju. Tudi letos bodo na
šegav način opozorili na po-
manjkljivosti kraja, šmarske obči-
ne in države, izposodili pa si bodo
tudi politike.
Pristavški karneval se bo v so-
boto pričel ob 11. uri, nato pa se
bo preselil še v Rogaško Slatino,
kjer bo prireditev ob 13.30 ter ob
15.30 v Atomskih Toplicah. Pusta
bodo po stari šegi pokopali pri-
hodnji četrtek na prireditvi, ki bo
ob 16. uri v Atomskih Toplicah.
Že drugo leto zapored ne bo
karnevala v Rogatcu. Podjetje
Straža iz Huma na hrvaški strani
Sotle, ki je bilo vrsto let pokrovi-
telj te prireditve, za karneval so
posodili tudi tovornjake, so se na-
mreč pokroviteljstvu v samostojni
državi Sloveniji odrekli. Pa je
karneval fuč in ljudje žalostni.
Številne manjše pustne priredi-
tve in rajanja bodo te dni pripra-
vili tudi v drugih krajih šmarske
občine.
V Šentjurju rajanje
v torek
Osrednje rajanje v Šentjurju bo
na pustni torek, ob 15.30, na
Mestnem trgu, ko prvič pričakuje-
jo obisk skupine ptujskih kuren-
tov. Prireditev pripravlja mestno
Društvo prijateljev mladine, v so-
delovanju s Turističnim dru-
štvom.
Na pustovanje se pripravljajo
tudi v Šentvidu pri Planini ter
Dobju.
Pustni sprevod v Velenju
v nedeljo
Velenjski Pust se namerava po-
govarjati z bivšimi špekulanti in
sedanjimi občinskimi veljaki na
pustno nedeljo. Sprevod več deset
karnevalskih enot bo natanko ob
13. uri krenil iz zibelke moderne-
ga Velenja. 29. tradicionalni Pust-
ni karneval bo vodil direktor PU-
SRA (pustno rajanje) Toni Hercfe-
ler. Direktor in drugi udeleženci
karnevala ne bodo spregledali no-
bene napake, storjene lani, največ
pozornosti pa bodo namenili
skupščinskim delegatom, zame-
njavi vlade ter revnim in lačnim
delovnim ljudem.
Mozirski Pustnaki
prisegajo na zabavo
Mozirski Pustnaki pripravljajo
letos  tradicionalno  bogat  pro-
gram. Osrednja prireditev s krca-
njem lanskih napak bo na pustni
torek na mozirskem trgu. Tudi le-
tošnji Pust v mozirski občini ne bo
minil brez padca občinske vlade,
obiska podjetij, sprevoda po Za-
drečki in Savinjski dolini ter do-
končnega enoletnega slovesa od
Pusta. Godba mozirskih Pustna-
kov Boj se ga bo pri obujanju do-
godkov, ki so zabeležili leto, igra-
la veliko vlogo, skratka mozirski
Pustnaki obljubljajo popolno za-
bavo, kot se za njihovega zaščitni-
ka spodobi.
Žalec, Laško in Celje
- karnevala ne bo
Turistično društvo Žalec vabi
pustne maske na srečanje, ki bo
v torek, ob 15. uri na Šlandrovem
trgu. Najdomiselnejše bodo na-
grajene, za prijetno razpoloženje
in pustne dobrote pa bodo poskr-
beli gostinci.
V Laškem bodo maškarado pri-
pravili v Zdravilišču v soboto in
na pustni torek, obakrat z začet-
kom ob 20. uri, igral pa bo ansam-
bel Zasavci. Otroška maškarada
bo v nedeljo, od 15. ure dalje.
V Radečah bodo pustovanje pri-
pravili v soboto, v športni dvorani.
Pričelo se bo ob 16. uri. V ponede-
ljek pa so se odločili maškarado
pripraviti v domu Svobode v Zi-
danem Mostu.
Vodstvo Radia Celje se je odločilo,
da se gre spet »odprti radio« sredi
mesta Celja in to na pustni torek,
23. februarja od 15.00 do 17.30. Stu-
dio Radia Celje bo to pot spet na
Tomšičevem trgu, kjer se bo odvijal
poseben pustni programa. Mojster
pustnega ceremoniala bo novinar
Tone Vrabl, za veselje bo igral na-
rodno zabavni ansambel, pihalni or-
kester bo po svoje dvigoval razpolo-
ženje, dogajanje bo šlo vsaj od 15.30
do 17.30 neposredno v eter, za pri-
sotne najboljše maske in maškare pa
bo dovolj privlačnih nagrad.
Zaupamo vam lahko še to, da bo
v sporedu na Tomšičevem trgu v Ce-
lju in v neposrednem prenosu za Ra-
dio Celje sodeloval tudi popularni
Tone Fornezzi-Tof.
Običajno pusto bo za Pusta na
celjskih ulicah. Karnevala ne bo,
maškare bodo prepuščene sebi,
morda pa se bodo odločile oditi na
maškarado v dvorano Golovec
v soboto. Občinska Zveza prijate-
ljev mladine tudi letos pripravlja
v dvorani Golovec otroško maška-
rado, ki bo v nedeljo. Ob 14.30 bo
za otroke do 5 let, za otroke nad
5 let pa bo ob 17. uri. Otroke bo
zabavala skupina Journal, 90
klovnov Studia za ples Igen Celje
ter plesalci Plesnega vala. Za
otroke bo vstop prost.
Actlva si utira pot
Pomočnik direktorja
Ljubljanske banke Splošne
banke Celje d.d. Jože Veber
je v torek podelil petindvaj-
settisočo kartico Activa Ko-
njičanu Antonu Levartu, si-
cer zaposlenemu v Konusu
(na sliki). Konjičanu so poleg
kartice izročili tudi nagrado
v višini 25 tisoč tolarjev.
S torkovo slovestnostjo so
v banki dokazali vse večje
zanimanje za plačilno karti-
co Activa. Z njo je mogoče
danes plačevati na več kot
2100 prodajnih mestih po
vsej Sloveniji in v hrvaški
Istri. Od junija lanskega leta
do danes plačuje s kartico
Activa že 25 tisoč občanov,
samo v zadnjem mesecu se je
zanjo odločilo 5 tisoč novih
članov. Ljudje se zavedajo
prednosti plačevanja s karti-
co, saj jim omogoča plačilo
z zamikom, razen tega lahko
imetniki zaprosijo za dodat-
no prekoračitev limita na te-
kočem računu v višini do
petkratnega zneska osebne-
ga dohodka. Tudi na Celj-
skem je kartica Activa vse
bolj priljubljena. Z njo je
mogoče plačevati na več kot
390 prodajnih mestih, razen
z zasebnimi prodajalnami na
celotnem našem območju pa
ima banka sklenjene pogod-
be z največjimi podjetji: Ko-
vinotehno. Zlatarno, Avto-
motorjem, Tekom, Dravinj-
skim domom, Unior Turiz-
mom Rogla, hotelom
v Atomskih Toplicah in dru-
gimi. V Splošni banki Celje
je evidentiranih 3859 imet-
nikov Active, kar pomeni, da
je vsak deseti imetnik teko-
čega računa že lastnik pla-
čilne kartice. Vse večje zani-
manje pa opažajo tudi med
podjetji, ki se želijo uvrstiti
v krog prodajaln, kjer je mo-
goče plačevati s kartico Ac-
tiva. IB
Št. 7 - 18. februar 1993
15
Marjeta Martinšek]
Marja Poteko
Tatjana Malgaj
Franjo Tros
Jože Kragl
V Podsredi za
samoprispevek
Krajani Podsrede bodo
prihodnjih pet let plačevali
samoprispevek za razvoj
kraja. Zato so se odločili na
referendumu preteklo ne-
deljo, ko je za uvedbo gla-
sovalo 52 odstotkov volil-
nih upravičencev. Z zbra-
nim denarjem nameravajo
urejati ceste, pomagati pri
nakupu telefonske centra-
le, obnovi gasilskega doma
ter krajevnim društvom,
uredili pa bi tudi pokopa-
lišče. BJ
REKU SO
Franci Naraks, podpred-
sednik Gasilskega društva
Žalec:
»V preteklem letu smo si
zastavili nalogo, da realizi-
ramo določene naloge s po-
dročja požarnega varstva,
predvsem smo si prizadevali
povečati število članstva in
povečati stopnjo strokovne
pripravljenosti, ki je po mo-
jem primerna. Če ocenjuje-
mo delo preteklega leta vidi-
mo, da smo opravili preko
3 tisoč prostovoljnih ur. Le-
tos bomo posvetili največ ča-
sa vzgoji mladine, s katero
bomo v bodoče delali bolj
strokovno. Zaradi pomanj-
kanja vode v višinskih pre-
delih naše občine pa smo že
pričeli s prevozom pitne
vode.«
T. T.
Neenakomerno iz istega žakija
Za prejšnji teden napovedana stav-
ka v vzgoji in izobraževanju je v slo-
venski javnosti močno odmevala. Po-
gajanja med sindikati in republiško
vlado so sicer uspela, zato stavke sin-
dikati niso pripravili. Ker pa v šolstvu
vendarle ostaja še vrsta nerešenih
vprašanj, zanimalo pa nas je tudi to,
kaj o napovedani stavki menijo ljudje,
ki niso neposredno prizadeti, smo ne-
kaj mnenj zbrali v anketi.
Prof. Marjeta Martinšek, ravnatelji-
ca Dijaškega doma Celje:
»Nujno je, da država spoštuje ko-
lektivno pogodbo, vendar pa ne samo
za državno upravo, policijo in ostale,
temveč tudi za šolstvo. Moti me, da se
je ob napovedi stavke učiteljev dvig-
nilo toliko prahu, da so bile vse televi-
zijske oddaje in TV dnevniki polni
plač učiteljev. V bistvu pa ni šlo za
dvig plač, ampak samo za poračun,
v čemer je bistvena razlika.
Z ozirom na to, da sem ravnateljica
Dijaškega doma, pa bi rada poudarila
še eno stvar, ki me zelo moti. Gre za
neenakopravni položaj vzgojiteljev po
domovih v primerjavi z učitelji na os-
novnih in srednjih šolah. Vsi smo pla-
čani po koeficientih, vendar pa lahko
ima učitelj dvig koeficienta z ozirom
na suplence, na nadure in pa na ra-
zredništvo, vzgojitelj pa tega nima.
Razen tega vzgojiteljem ni priznano,
da delajo popoldne, ob večernem, noč-
nem času in pa tudi ob nedeljah.«
Marja Poteko, sindikalna zaupnica
na 4. OŠ v Celju:
»Mi smo se za stavko odločili takoj
po tem, ko so jo 8. januarja napovedali
policaji. Vendar pa, kaj se je zgodilo?
Par dni po tistem so njim izhodišča
znižali, tako da smo bili kmalu na
istem. Sicer pa se mi zdi, da stavke ne
dosegajo več pravega smisla, ker jih je
preveč. Če bi zagrozil samo eden, bi
bil efekt, sedaj, ko grozijo povsod, pa
stavka svoj pomen resnično izgubi. Ce
smo namreč že vsi tako nizko, potem
se s stavkami in grožnjami dejansko
ne da doseči ničesar več.«
Tatjana Malgaj, predsednica sindi-
kata v VVO Anice Cemejeve Celje:
»Stvar se je pravilno razpletla, saj
je prav, da se vsi poenotijo; navsezad-
nje smo vsi uslužbenci države, zato je
prav, da za vse veljajo enaka pravila.
V našem vrtcu smo se odločili, da, če
bi bila stavka, ne bi stavkali, bi pa
organizirali zbor delavcev, s katerim
bi zahteve sindikata podprli, saj mu
dajemo prav. Za stavko se ne bi odlo-
čili zato, ker je v našem vrtcu veliko
otrok, katerih starši delajo v podjet-
jih, v katerih bi jih, če jih ne bi bilo
v službo, lahko tudi odpustili.«
Franjo Tros, upokojeni ekonomist
iz Celja:
»Nekaj občutim: kadar hoče država
sanirati svoje probleme, se loti zdrav-
stva, socialnega skrbstva in šolstva.
Nikdar ne vedo, da je kultura pravza-
prav vlaganje v produkcijo. Ko bodo
enkrat to razčistili, bodo videli, da
imajo druge države in to tako imeno-
vane kapitalistične, 60% zaposlenih
v razvoju in 40% v produkciji. Ko
bodo to ugotovili, bo problem šolstva
rešen. Učiteljem dajem absolutno
prav.«
Jože Kragl, upokojenec iz Celja:
»Mislim, da imajo učitelji prav.
Ampak, če s stavko cilj dosežeš, je
dobro. Če pa cilja ne dosežeš, sploh
nima smisla stavkati. Potem je vse
skupaj bolje odložiti in začeti stavkati
oziroma svoje cUje uresničevati po-
tem, ko veš, da boš lahko kaj dosegel.
NINA M. SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Savinjska dolina brez lesenih daljnovodov
Na današnji razvojni stopnji
si življenja brez električne
energije ni mogoče zamisliti,
vendar pa stalno naraščanje
njene cene in neplačani računi
njenih veleodjemalcev neneh-
no razburjajo široke nmožice.
Kljub temu pa bi morali po-
svečati več pozornosti razvoju
in posodabljanju elektrifikaci-
je. Tipičen primer neusklaje-
nih hotenj je napajanje Zgor-
nje Savinjske doline z elek-
trično energijo.
Lani je republiški elektro-
energetski inšpektor izdal od-
ločbo o odklopu, podiranju in
odstranitvi tehnično Jieustrez-
nih lesenih daljnovodov. Pri-
bližno 13 let je RTP Mzirje
edini vir za nemoteno napaja-
nje z električno energijo za ce-
lotno področje  Zgornje Sa-
vinjske doline od Letuša do
avstrijske meje. Mozirska cen-
trala je bila od lani napajana
iz RTP Kleče in TE Šoštanj
preko 110-kV lesenih daljno-
vodov. Leseni drogovi, klešče
in konzole 110-kV daljnovoda
Šoštanj-Mozirje-Kleče, po-
stavljeni v letu 1949, so dotra-
jali, obesni material in toko-
vodniki ne ustrezajo več zah-
tevam. Zaradi pogostih neviht
na tem področju je prihajalo
do izpadov daljnovoda, zaradi
direktnih udarov strele pa do
preboja in rušenja izolacije.
Eksplozije porcelanastih izo-
latorjev in pretrgani tokovod-
niki so pogosto ogrožali okoli-
ško prebivalstvo, objekte in
promet.
Tako je že lani upravljalec
lesenih odsekov ELES Elek-
troprenos Podlog izvršil re-
konstrukcijo odseka Šoštanj-
Mozirje, letos pa se bodo de-
montažna dela pričela febru-
arja na odseku od Letuša do
Domžal.
V prvi fazi bodo izvršena
elektromontažna dela, pri če-
mer bo prihajalo do težav pri
zavarovanju delavcev, pred-
vsem pa bo potrebno zavaro-
vati cestišča, hiše in druge ob-
jekte, tudi hmeljišča v nepo-
sredni bližini daljnovoda.
O vseh omejitvah bodo občani
pravočasno obveščeni.
V drugi fazi bodo delavci
opravili še gradbenodemon-
tažna dela obstoječih lesenih
drogov ter jeklenega nosilnega
stebra.  Tako  bo odstranjen
daljnovod, ki ni zagotavljal
varnega obratovanja in je
predstavljal nevarnost za oko-
lico.
Pri tem pa velja omeniti, da
bo RTP Mozirje ostala brez re-
zervnega 110-kV napajanja, ki
občasno napaja tudi velenjski
rudnik. Večina strokovnjakov
meni, da bi bilo potrebno RTP
Mozirje dvostransko napajati.
Elektroprenos Podlog je akcijo
za    dvostransko    napajanje
sprožil že leta 1985 in pridobil
vso potrebno dokumentacijo
ter soglasja. Dela so zastala
zaradi razglasitve polzelskega
dvorca Šenek za naravni spo-
menik. ELES je izdelal vari-
antne rešitve, usklajevanja pa
so sedaj v zaključni fazi. Tako
-bo zagotovo zakasnila grad-
nja 11 kilometrov dolgega od-
seka Podlog-Letuš, ki je bila
v republiških planih predvide-
na že za lansko leto.
SREČKO LESJAK
Več kot sto gostovanj
Polzelsko kulturno dogajanje je bilo v minulem letu zelo raznoliko in razgibano. Skupine in
posamezniki so v minulem letu opravile več sto ur vaj in več kot 100 nastopov, od tega skoraj
polovico izven domačega kraja. Najbolj pa so se izkazali moški in mešani pevski zbor, kvintet
Lastovka, oktet Adoramus (na sliki) ter gledališka, likovna, literarna in plesna skupina. Skozi vse
leto je bila enkrat tedensko odprta knjižnica, manj dela v zadnjem času pa je imela kino sekcija.
Odlično je kulturno življenje dopolnjevalo šolsko kulturno društvo, uspešne pa so bile tudi tri
instrumentalne skupine. Na letni konferenci so si zastavili nov program za letos. Zaradi zelo
razvejane dejavnosti društva bo v prihodnjem obdobju potrebno še izboljšati notranjo organizi-
ranost. Cilj morajo biti, so zapisali v program, čimboljši pogoji za kulturno udejstvovanje
vsakega, ki to želi.
T.TAVČAR
Priznanja
zobozdravstvenim
delavcem
Zobozdravstveni delavci
celjske regije so te dni izdali
Zobozdravstveni občasnik
Radiks, podelili Schvvabove
nagrade najzaslužnejšim zo-
bozdravstvenim delavcem,
obenem pa se pripravljajo na
otvoritev Zobozdravstvene-
ga muzeja Slovenije, ki bo
v Celjskem Muzeju novejše
zgodovine in bo edini tovrst-
ni muzej v Evropi.
Schwabove nagrade so le-
tos prejeli Šarlota Peterlin,
Breda Kerič, Franček Sor-
šak, dr. Meta Toman-Ilc,
dr. Edvard Šprogar in An-
dreja Rihter, kustodinja
v Muzeju novejše zgodovine
v Celju, ki je postavila stalno
zbirko starih zobozdravstve-
nih instrumentov, pripomoč-
kov in opreme.
Zobozdravstveni delavci
celjske regije so v petek pri-
pravili tudi t.i. Polono, sta-
novsko družabno srečanje,
poimenovano po njihovi zaš-
čitnici sv. Apoloniji. Celjski
zobozdravstveni delavci jo
praznujejo že Qd druge sve-
tovne vojne dalje, v naše me-
sto pa sta ta običaj takrat
zanesla dr. Brenčič in dr. Vr-
hovec, ki sta zobozdravstvo
študirala na Karlovi univer-
zi v Pragi.
N.G.
Pretvornik za Kozjansko
Nov RTV pretvornik nad Podsredo je pomembna prido-
bitev krajev na južnih pobočjih Kozjanskega.
V mnogih domovih lahko odslej spremljajo oba osrednja
slovenska televizijska programa, drugod pa so deležni
boljšega sprejema. Pridobitev pomeni napredek kar za
4 tisoč občanov najmanj razvitega dela šmarske občine.
Naložbo so uresničili s pomočjo RTV, ki je prispevala
stolp, antenski sistem ter elektronsko opremo, občina
Šmarje pri Jelšah pa je financirala temelje stolpa, elek-
trični priključek ter stavbo za tehniko. Pomagali so tudi iz
Spominskega parka Trebče ter krajani s prostovoljnim
delom.___________ BJ
Priznanja Masnecu
Ob letu turizma je turistična
zveza Slovenije dala več po-
bud za prikaz mlade slovenske
države skozi fotografski ob-
jektiv. Največji projekt, ki so
si ga ob tem zadali, je izdaja
nove fotomonografije, kakršne
pri nas še ni bilo in organizaci-
ja razstav, ki bodo krožile po
Sloveniji in tudi po Evropi.
K sodelovanju so pritegnili še
fotografsko zvezo in agencijo
za promocijo Slovenije ter
z razpisom pridobili preko
4000 posnetkov 130 avtorjev.
Na tiskovni konferenci
v Ljubljani so minuli teden
prikazali 31 najuspešnejših
posnetkov, ki jih je izbrala ži-
rija uglednih strokovnjakov:
dr. Matjaž Kmecl, dr. Stane
Bemik, dr. Zvone Kržišnik ter
predstavniki pobudnikov.
V kategoriji iz slovenskega
vsakdanjika so podelili pet-
najst priznanj, največ, kar štiri
pa so jih dodelili fotoreporter-
ju Novega tednika Ediju Mas-
necu, ki so mu ob tem za ožji
izbor nove monografije zadr-
žali še 120 posnetkov. Gre za
life posnetke, ki so povezani
z zakladnico slovenskih običa-
jev in ljudi vtkanih v čudovito
naravo oziroma okolje. Iz na-
šega območja bo priznanje za
posnetek iz Savinjske doline
prejel tudi Matevž Lenarčič iz
Rečice ob Savinji.
Kot so povedali na tiskovni
konferenci, bodo priznanje
podelili na slovesnosti v Can-
karjevem domu naslednji me-
sec, kjer bodo odprli tudi eno
izmed številnih tovrstnih raz-
stav. Nova fotomonografija
Slovenije, ki naj bi obšla svet,
pa naj bi bila tudi ena od naših
adutov na Frankfurtskem
knjižnem sejmu.
Št. 7 - 18. februar 1993
16
Dva zloma za mirno roko
Košarkar Rogaške Damjan Novakovič je Imel tjvakrat zlomljeno aian desne roke,
a je kljub neprijetni poškodbi tretji strelec In peti Igralec državnega prvenstva
Košarkarji Rogaške so si že
pred nekaj tedni zagotovili na-
stop v končnici za uvrstitev
v evTopski pokal, največji de-
lež pa je prispeval novinec, 26-
letni Damjan Novakovič, ki je
skupaj z Rizmanom s 693 toč-
kami (povprečje 26,6) tretji
strelec in po ocenah trenerjev
peti igralec lige.
»Pred tremi sezonami me je
Rogaška že vabila v svoj tabor,
a sem ob enakih pogojih seve-
da raje ostal v Mostanu in
igral za Lokomotivo, Široki
brijeg in eno sezono z Borcem
iz Capljine v tedanji 1. B ZKL.
Pred letošnjo sezono dvomov
seveda ni bilo. V Rogaški Sla-
tini sem zadovoljen, čeprav tu-
di nekoliko obremenjen z do-
gajanji v mojem Mostarju,« je
začel pogovor 198 cm visoko
krilo košarkarskega prvoliga-
ša iz Rogaške Slatine.
V Rogaški ste se pomaknili
bližje košu. Kje je potem vaše
pravo igralno mesto?
Na krilu. Lani smo v Loko-
motivi imeli dva centra in sem
se lahko osredotočil igranju na
trojki, kot košarkarji pravimo
krilu. Imel sem povprečje 35
košev, toda malo skokov, vča-
sih na celi tekmi nobenega. Pri
Rogaški je drugače. Manjka
nam višina, zato sem bolj pod
obročema in v povprečju imam
po sedem skokov na tekmo.
K slovesu enega najboljših
strelcev lige se nikakor ne po-
dajo številni zgrešeni prosti
meti. Kakšen je vaš alibi?
Nisem izrazit strelec, toda
pač nanese, da dobro zade-
vam. Prosti meti? Dvakrat sem
imel zlomljene kosti v dlani in
zato spremenil stil meta na
koš. Med igro so moje reakcije
nagonske in preprosto ni časa
za razmislek o stari poškodbi.
Pri prostih metih je drugače.
V podzavest se mi vriva slika
zlomljene dlani in žoga nika-
kor ne najde poti skozi obroč.
Letošnje povprečje realizacije
prostih metov je komaj 55-od-
stotno, a zaradi tega nismo ni-
česar zamudili.
Rogaški se je lani za malen-
kost izmuznila končnica za
naslov in nato še Evropa. Ka-
ko bo v končnici?
Ekipa je precej boljša kot
lani, toda tudi liga je močnej-
ša. Pozna se nam odsotnost
izrazitega strelca z branilskih
položajev, ki bi v odločilnih
trenutkih lahko zadel trojko.
Končnica? Z zmago proti Slo-
vanu smo se približali 3. me-
stu, ki ga bomo potrdili v zad-
njem kolu proti Tinexu. Za
drugi krog končnice bi bila
morda bolj ugodna »štirica«,
toda že zaradi navijačev si ne
smemo dovoliti preračimljivih
porazov.
V prvem krogu končnice vas
bo torej čakala Postojna.
Na začetku sezone smo se
v pokalu Postojnčanom dobro
upirali. Do 30. minute smo vo-
dili tudi z desetimi točkami
razlike, nato pa so nas poko-
pale Radanove trojke. V celoti
vzeto smo brez možnosti, toda
v tekmah na tri zmage lahko
na eno upravičeno upamo in
s takšnim razpletom bi bil
osebno zelo zadovoljen. V na-
daljevanju bo vse odvisno od
nasprotnika, z malo sreče je
realno dosegljiv tudi Koračev
pokal.
Pri Rogaški je mostarska
naveza zelo trdna. Bo to dovolj
za podaljšanje pogodbe?
Pogodbo imam do 1. junija,
nato pa sem brez odškodnine
prost. Dobil sem že nekaj po-
nudb drugih klubov, vendar se
z njimi še ne obremenjujem.
Najprej bom končal sezono
z Rogaško, nato pa...
ŽELJKO ZULE
Foto: MATEJ NAREKS
Tešovič
v B finalu SP
Najboljši celjski plavalec De-
jan Tešovič je po reprezentanč-
nih pripravah nastopil na sve-
tovnem pokal v Gelsenkirchnu,
kar je bil njegov krst v tem tek-
movanju. Na 400 metrov kravi je
iz polnega treninga s časom
4:02,32 zasedel 18.mesto, v novi
disciplini 1000 metrov pa je bil
enajsti s časom 10:29,09. Normo
za SP bo Tešovič poskušal potr-
diti v začetku marca, ko bo v Ce-
lju absolutno odprto prvenstvo
Slovenije za male bazene.
Kupil! so »štiri metre
Vest je prišla iz tabora RK
Celja Pivovarne Laško, preve-
deno pa pomeni, da sta dva
tuja igralca, sicer nekoliko
nižja od dveh metrov, pristala
na prestop v celjski klub v se-
zoni 93/94. Njuni imeni pa bo-
sta, kot kaže, še nekaj časa
ostali skri\'nost.
Od ponedeljka do petka je
članska ekipa na pripravah
v Umagu odigrala tri prijatelj-
ske tekme, dve z zagrebškim
Medveščakom (26:27, 28:24) in
eno z domačim Istraturistom
(26:19). Na mestu organizator-
ja igre je prijetno presenetil
Rajko Begovič. Aleš Leve in
Tomaž Ocvirk sta bila namreč
poškodovana. Prvi se je držal
bolj ob strani zaradi bolečin
v kolenu, v soboto pa z dvema
silovitima streloma spomnil
na igre v prvi zvezni ligi, drugi
pa ima še vedno roko v mavcu.
Na tekmi v Ajdovščini je Be-
goviču po prvem golu pri pad-
cu počila kost v zapestju, kar
pa ga ni oviralo, da se je še
šestkrat vpisal med strelce.
Prvič sta bila na pripravah
z najboljšimi mlada Podpečan
in Bilbija, ki sicer nastopata
za drugoligaško moštvo Celja.
Aktivni so tudi pionirji, ki
se pripravljajo za državno pr-
venstvo. Na nedeljskem tur-
nirju so Celjani (letnik 1978 in
mlajši) v predtekmovanju zao-
stali za Slovanom in prehiteli
Vstopnine za ogled rokomet-
nih tekem v Golovcu do na-
daljnjega ne bo. Izjeme bodo le
reprezentančne tekme ter mo-
rebitni prvenstveni in pokalni
finale.
Šešir ter v tekmi za 3. mesto
izgubiU z Ribnico z 12:14. Tur-
nir so osvojili Velenjčani, ki so
imeli tudi najboljšega vratarja
(Banovič) in igralca (Gavrilov-
ski), v sedmerko turnirja pa
sta bila izbrana tudi Celjana
Pintar in Bon.
DEAN ŠUSTER
Petek, 19.2
Hokej
Bled: Bled-Celje (3. kolo
končnice, 19).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-Po-
murka (17. kolo moške SRL,
19); Celje-Radeče (14. kolo II.
moške SRL, 17).
Sobota, 20,2.
Atletika
Celje: dvoransko DP za ml.
mladince v šprintih in skokih
(od 10. ure v dvorani Kladi-
varja).
Judo
Ptuj: ekipni pokal Slovenije
(od 10. ure).
Kegljanje
Domžale: Domžale-MDL (9.
kolo II. moške SKL, 16), Luci-
ja: Izola-Emo II (9. kolo II.
ženske SKL, 13), Hrastnik:
Rudnik-Ingrad (9. kolo moške
medregijske lige, 16).
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Miklavž (19), Škofije: Koper-
Rogaška (20), Polzela: Polzela-
Idrija, Velenje: Elektra-Pod-
bočje (obe 19), Ljubljana: Ježi-
ca-Inpos (13. kolo moške SKL,
20); Jezica ml-K. Afrodita, Ce-
lje: Metka-Slovan (19), Slo-
venske Konjice: Comet-Jese-
nice (6. kolo ženske SKL, 17);
Litija: Litija-MIK Prebold (3.
kolo končnice II. moške SKL).
Odbojka
Žalec: Šempeter-Salonit
(17. kolo moške SOL, 19. 30);
Celje: Abes Trade-Bled (17),
Nova Gorica: Hit Casino-Gor-
nji grad, Kočevje: Kočevje-To-
polšica (17. kolo ženske SOL);
Braslovče: Braslovče-Salonit
ml, Ljutomer: Ljutomer-Celje,
Ljubljana: Brezovica-Topolši-
ca (14. kolo II. moške SOL);
Braslovče: Braslovče-Tabor
ml. (14. kolo II. ženske SOL).
Rokomet
Ptuj: Drava-Gorenje (17.
kolo moške SRL), Velenje: Ve-
lenje-Izola (obe 19), Maribor:
Branik-Žalec (7. kolo ženske
SRL).
Nedelja, 21.2.
Kegljanje
Celje: Emo-Triglav (1. kolo
ženske končnice, 10).
Torek, 23.2.
Hokej
Kranj: Triglav-Celje (4. kolo
končnice, 18).
Sreda, 24.2._
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-Ja-
dran (povratna tekma četrtfi-
nala pokala Slovenije, 19).
V spomin
Adolf Urbančič
Bogati mozaik celjske
predvojne in povojne atle-
tik je izgubil še en kamen-
ček: Adolfa Urbančiča,
med športnimi prijatelji
imenovanega Urbi. Umrl je
nenadoma in od njega so se
v velikem številu v ponede-
ljek poslovili športni prija-
telji. Poslovili so se od naj-
starejšega člana atletskega
zbora, saj je te dni dopolnil
82. leto starosti.
Vseskozi je bil tesno po-
vezan z mladimi in špor-
tom. Ko seje morala njego-
va družina preseliti iz rod-
ne Gorice v Celje, se je
kmalu po prihodu vpisal
v tedaj močni celjski Sokol
in začel kot izvrstni orodni
telovadec. Toda atletika je
bila njegovo življenje.
V odlično organizirani sek-
ciji je hitro napredoval in
leta 1928 skupaj s Skokom,
Zadravcem, Marekom, Me-
štrom in Stegujem odšel
k ljubljanskemu Primorju,
s katerim je osvojil državno
prvenstvo.
Kmalu se je vrnil v Celje
in nadaljeval z delom pri
Sokolu. Njegovo tekmoval-
no kariero je zaustavila
vojna, po njej pa se je vrnil
k Olimpu in bil leta 1947
skupaj s Fedorjem Gradiš-
nikom ter drugimi med
ustanovitelji AD Kladivar.
»Urbi« se je posvetil or-
ganizacijskemu delu ter
vadbi mladih. Z njegovimi
nasveti so začeli domala vsi
olimpijci: Lorger, Lešek,
Kolnik, Brodnik, Červan,
Važič, Lubejeva, Šinkovče-
va ter še posebej njegova
hčerka Nataša. V nadalje-
vanju se je posvetil sojenju
in zabeležil 1203 tovrstne
aktivnosti. Največkrat je
bil v vlogi odličnega štar-
terja, s kolegi pa je sodelo-
val tudi na največjih atlet-
skih prireditvah v nekdanji
Jugoslaviji.
JOŽE KUZMA
Boleči spomini na veleslalom
utrinki z zimskih olimpijskih dnevov mladih
David de Costa je fant 16
let, ki se razlikuje od vrstni-
kov. Največja ljubezen, ki ji
trenutno posveča največ časa,
je smučanje. David se je prejš-
nji teden vrnil iz italijanske
Aoste, kjer je zastopal sloven-
ske barve na 1. zimskih olim-
pijskih dnevih mladih.
»Super je bilo,« se je navdu-
ševal mladi Velenjčan, še poln
vtisov. »Dnevi mladih smučar-
jev so bili res dobro organizi-
rani, vse je bilo kot na pravi
olimpiadi. Ognjemet, mimo-
hod z zastavo, točni urniki po-
sameznih tekmovanj, urejena
smučišča, dobra nastanitev...
Res sem zelo zadovoljen, olim-
piada pa mi je ostala v nepo-
zabnem spominu.«
Na tekmah je bilo malo
manj super. Od slovenskih
predstavnikov se je odlično
odrezal le Drago Grubelnik, ki
je zmagal v slalomu. »Držala
se me je smola. Drago je bil
favorit, jaz pa sem upal na me-
daljo. Po prvem teku sem bil
tretji z zelo majhnim zaostan-
kom, v drugem teku pa sem
naredil napako in pristal na
petem mestu. Še večjo smolo
pa smo imeli v veleslalomu, saj
smo odstopili vsi štirje sloven-
ski tekmovalci. To je praktič-
no pomenilo tudi konec vseh
upov v kombinaciji,« je žalo-
sten potožil David de Costa.
Letošnji zimski olimpijski
dnevi mladih so bili po odloči-
tvi Mednarodnega olimpijske-
ga komiteja prvič organizira-
ni. Razlika med pravo olimpi-
ado in olimpiado mladih je, da
letos v Aosti ni bilo smuka in
superveleslaloma, vse druge
discipline so iste, za kombina-
cijo pa štejeta slalom in vele-
slalom. »Veleslalomska proga
je bila zelo hitra, italijanski
trener, ki je postavil vrata, pa
je progo čisto na koncu zelo
čudno zavil. Vsi štirje sloven-
ski predstavniki smo odstopili
pri istih, predzadnjih vratih.
To je bila skoraj katastrofa,
saj je bil Drago po prvem teku
peti, jaz pa celo tretji,« je obu-
jal žalostne spomine David de
Costa. »Škoda je le, ker zaradi
starostne omejitve ne bom mo-
gel nastopiti na prihodnjih
zimskih dnevih mladih, ki bo-
do leta 1995 v Andori.«
David se je smučanju zapi-
sal že v 1. razredu osnovne šo-
le, sedaj pa je njegovo življenje
razpeto med šolo in treningi
ter tekmami. »Navadno treni-
ram v tujini, če je sneg, pa na
Golteh, na Rahtelu ali v Mari-
boru. V prihodnosti delam na-
črte za svetovno mladinsko pr-
venstvo, vendar je do takrat še
tri leta časa. Šola mi kar gre,
po navadi pa se ji popolnoma
posvetim šele po 15. aprilu, ko
je konec tekmovanj.«
Katero izkušnjo pa je David
prinesel iz Aoste?
»Vsekakor je bil to odstop
v veleslalomu, takrat sem bil
zelo razočaran. Tega trenutka
ne bom nikoli pozabil. Pred-
vsem upam, da mi bo to velika
izkušnja za prihodnost,« je
končal pogovor velenjski smu-
čarski as David de Costa.
URŠKA SELIŠNIK
Dobitnike nagrad 19. kola stavnice Golding
loto z nagradnim skladom 10 tisoč tolarjev je
že četrtič zapored določil žreb, saj je bilo med
112 kuponi 16 pravilnih napovedi: Gorenje-
N. oprema 1, Rogaška-Slovan 1, Podbočje-Pol-
zela 2, Olimpija ml-Elektra 1, M. Kardinar-
M. Steržaj 1.
Nagrajenci: Drago Ožek iz Laškega (5000
tolarjev), Nejc Deučman iz Šmarja pri Jelšah
(3000 tolarjev) in Aleksander Repas iz Celja
(2000 tolarjev). Nagrade bodo dobili po pošti.
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarskih tekmah tip O pomeni podaljšek, pri
judoistih Iva Reye pa napovedujete uvrstitev)
bomo upoštevali kupone s poštnim žigom so-
bote, 20. februarja, ali če bodo v soboto naj-
kasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vho-
du v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Trg
V kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Gol-
ding loto.
1. Košarka (m): Comet-Miklavž 1 O       2
2. Košarka (ž): Metka-Slovan 1 O       2
3. Odbojka (ž): Hit Casino-Gornji grad 1 2
4. Rokomet (ž): Velenje-Izola 1 O       2
5. Judo: Ivo Reya na pokalu Slovenije — mesto
Ime in priimek:
Naslov:_
Št. 7 - 18. februar 1993
17
Navdušenje zlatih asov
y Golovcu spektakulaml nastop kegUačev, ki so na svetovnih prvenstvih osvojili 19 zlatih kolajn
»če bi bilo v Celju svetovno prvenstvo, se
takoj odpovem odvečnim desetim kilogramom
in s sinom Harryem nastopim v tekmovanju
dvojic,« je po nedeljski ekshibiciji ves navdu-
šen dejal legendami kegljaški as Miro Steržaj,
ki je še vedno v vrhunski formi.
Spektakulami dvoboj posamičnih (Miro
Steržaj in Marika Kardinar) proti ekipnim
(Harry Steržaj in Jožica Šeško, ki je zamenjala
obolelo Petakovo) svetovnim prvakom je na
tribune kegljišča v Gk>lovcu privabil nekaj sto
gledalcev; več kot pa se jih v Celju zbere na
prenekaterih tekmah nogometašev, rokometa-
šev, košarkarjev, atletov...
»Ideja o dvoboju svetovnih prvakov je izvir-
na in hvalevredna. Celje je še enkrat dokazalo,
da je pravo kegljaško mesto, nastop proti Miru
Steržaju pa je zame pomenil več kot preneka-
tero drugo priznanje, ki sem jih bila deležna
v zadnjim obdobju,« je po dvoboju pripovedo-
vala najboljša slovenska športnica Marika
Kardinar, Id je bila v dvoboju z obema izzival-
cema v hudih škripcih.
»To je prava propaganda kegljanja. Gledalci
so bili navdušeni, pri seriji 2x10 lučajev pa je
vse odvisno od trenutnega navdiha. S keglja-
njem sem se seznanila kot gledalka na velikem
tekmovanju v Murski Soboti, morda smo v Gk)-
lovcu za naš šport navdušili nove šampione,«
je še dodala Marika.
Zadovoljstvo je izžarevalo tudi iz vsake be-
sede Mira Steržaja, ki bo zadnjega februarja
napolnil 60. let in je v Golovcu prvič nastopil
proti sinu Harryu. »Od reprezentance se nisem
nikoli uradno poslovil, toda nevsakdanji na-
stop v Golovcu je odtehtal marsikatero pikro
zgodbo v moji kegljaški karieri, čeprav kljub
vabilom ni bilo nikogar iz vodstva slovenske
zveze. Prireditev je bila pravi spektakel. Hvala
za povabilo, zdaj ste praktično pokazali, v ka-
tero smer naj bi šla popularizacija kegljanja,«
je razpredal misli Miro Steržaj, ki je vodil
skoraj tri četrtine tekmovanja in popustil šele
v zadnjih metih, podobnih misli pa sta bila
tudi Harry in Jožica.
Dvoboji izzivalcev - 1 krog: M. Steržaj-Fras
87:63, Kardinar-Ferk 80:79, Šeško-Zimšek
81:70, H. Steržaj-Peternel 92:80; 2. krog:
M. Steržaj-Fijavž 87:87, Kardinar-Gobec
87:86, Šeško-Mladenovič 91:77, H.Steržaj-
Štravs 88:79.
Tri desetletja mlajša dvojica Harry Steržaj-
Jožica Šeško (Miro in Marika imata skupaj
natanko 100 let!) je zmagala s 1384:1374. Po-
samezni rezultati po serijah 40 lučajev: Harry
Steržaj 735 (180, 186, 181, 188), Miro Steržaj
700 (189, 187, 163, 161), Marika Kardinar 674
(168, 174, 163, 169), Jožica Šeško 649 (155, 155,
166, 173). ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Miro Steržaj
Marika Kardinar
Harry Steržaj >
Jožica Šeško
Ženske in
dvorana
Zadnji uspehi judoistov Iva
Reye so aktualizirali potrebo po
lastni dvorani, zato se je na redni
letni skupščini razprava najbolj
sukala prav okoli tega vpraša-
nja, ki je bistvenega pomena za
nadaljnji razvoj ene najbolj
uspešnih športnih zvrsti v Celju.
V zadnjem obodbju judosti
Iva Reye gostujejo v prostorih
osnovne šole Fran Roš, kjer ima-
jo ob zglednem razumevanju do-
bre vadbene razmere. Ob večjem
zanimanju in vpisu novih članov
pa jih vse bolj tare prostorska
stiska, zato so skupaj s Športno
zvezo začeli načrtovati gradnjo
prizidka k šoli, ki bi bil speciali-
ziran judoistični center.
Pogimina odločitev je poveza-
na tudi z željo po ustanovitvi
ženske ekipe. Za začetek bi bila
sestavljena iz osnovno in sred-
nješolskih deklet, strokovno delo
pa bi po prvotnem načrtu prev-
zela skupina ljudi na čelu s tre-
nerjem in bi skrbela samo za
ženski del kluba.
V 1. kolu pokala evropskih pr-
vakov se bodo Celjani v gosteh
15. maja pomerili z nizozemskim
šampionom.
J. K.
Šahistl v Žalcu
v žalskem hotelu bo v sobo-
to in nedeljo regijsko prven-
stvo v šahu. Oba dneva je za-
četek ob 9. uri, pravico nasto-
pa pa imajo vsi registrirani ša-
histi. Turnir bo odigran po švi-
carskem sistemu s časom ene
ure na igralca.
ran^rama
Košarka
Slovenska liga
Moški: zelena skupina
- 11. kolo: Comet-Rogaška
96:79 (53:38); domači so vse od
11. minute naprej vodili z dvo-
številčno razliko. Najboljši
strelci: Nerat 27, Mijovič 24 za
domače, Sušin 20 za goste;
12. kolo: Koper-Comet 88:95
(52:43); Konjičani (Nerat 30,
Mijovič 24) so se razigrali po
odmoru in se z velikim prese-
nečenjem vrnili v boj za 4. me-
sto; Rogaška-Slovan 77:71
(43:34); domači (Novakovič
26, Virant 20) so že pred od-
morom vodili za 21 točk, a na
koncu trepetali za zmago.
Vrstni red: Miklavž 22, Koper
21, Rogaška 20, Tinex 18, Co-
met 17, Slovan 16, Maribor,
Ilirija 15.
Rdeča skupina 11. kolo: In-
pos-Idrija 98:112 (45:44); do-
mače (Starosvasnik 34) je z de-
setimi trojkami pokopal prvi
strelec lige Rupnik; Elektra-
Kokra 88:71 (49:37); Rizman
37 in Mrzel 24 imata največ
zaslug za letošnjo najbolj pre-
pričljivo zmago Velenjčanov;
12. kolo: Podbočje-Polzela
72:86 (32:45); več kot polovico
točk dosegel Petranovič - 46;
Kokra-Inpos 87:53 (37:25);
Celjani (Medved 12, Starovas-
nik 11) so v seriji dobili 17
točk in tudi teoretično postali
drugoligaši ;01impijaml - Elek-
tra 92:54 (47:23); gostje (Riz-
man 20, Plešej 13) so bili ne-
močni proti agresivni obram-
bi. Vrstni red: Polzela 23, Jezi-
ca, Idrija 19, Podbočje, Kokra
18, Olimpija ml. 17, Elektra
16, hipos 14.
Ženske: zelena skupina - 4.
kolo: K. Afrodita-Apis 76:50
(46:21); derbi je Juršetova (17
točk) odločila že sredi prvega
polčasa; 5. kolo: Odeja-K.
Afrodita 58:74 (32:28); ob šte-
vilnih preobratih so se Slatin-
čanke (Vodopivec 14, Majsto-
rovič 13, Jurše, Škegro 12, Pe-
šič 11) rešile s trojkami. Vrstni
red: Jezica 37, K. Afrodita 32,
Apis 31, Odeja 30, Jezica ml.
27, Kranj 26.
Rdeča skupina - 4. kolo:
Domžale-Comet 80:83 (34:33);
pri Konjičankah je bilo zelo
razigranih vseh šest igralk, ki
so dosegle koše: Hren 20, Kr-
stič 16, Kranjc 14, Baraga 12,
Temnik 11, Groleger 10; Mi-
bex-Metka 75:56 (38:25); vo-
dilni ekipi sta se upirali samo
Polutnikova (24) in Jurakova
(16). 5. kolo: Comet-Slovan
62:43 (32:24); domače so odlič-
no zaigrale v obrambi, v napa-
du pa sta Krstičeva (24 točk)
in Baraga (14) uveljavili pred-
nost v višino; Domžale-Metka
90:87 (37:42); v 38. minuti so
Celjanke zaradi petih osebnih
ostale brez Polutnikove (31
točk), Jurakova (25) pa je
v zadnji minuti kar trikrat
zgrešila prvi prosti met eden
za enega. Vrstni red: Mibex 10,
Comet 9, Metka, Slovan 7,
Domžale, Jesenice 6.
II. Slovenska iiga
Moški - 2. kolo končnice: K.
zidar-MIK Prebold 122:71
(63:33); Preboldčani (Govc 20,
Udrih 16, Kuder 12) so se spri-
jaznili s 3. mestom in doživeli
enega najhujših prvenstvenih
porazov; Litija-Zagorje
120:72 Vrstni red: Litija, K. zi-
dar 7, MIK Prebold 6, Zagorje
4.
Rokometi
Slovenska liga
Moški - 16. kolo: P.Laško-
Dobova 29:21 (15:7); Celjani
(Pungartnik 7, Šerbec 6) se ni-
so posebej trudili; Gorenje-
N. oprema 31:21 (18:8); pred
1200 gledalci Velenjčani (Roz-
man 10) v drugem delu prven-
stva še niso izgubili t&čke.
Vrstni red: P. Laško 31, Gore-
nje, Jadran, 21, N. Oprema 19.
Slovan 17, Presad, Ajdovščina
15, Drava 14, Rudar, Ribnica
13, Dobova 7, Pomurka 6.
Ženske: 5. kolo - bela skupi-
na: Žalec-Primož 27:22
(13:11); prva zmaga domačih
(Dolar 12, Kline 7) v drugem
krogu; Velenje-N. mesto 28:19
(13:8); domače (Oder 7, Hudej
6, Fale 5) so brez posebnih te-
žav še tretjič zapored zmagale.
Vrstni red: Branik 10, Izola 7,
Velenje 6, N. mesto 4, Žalec 2,
Primož 1.
II. Slovenska iiga
Moški: vztiod - 14.
kolo: Zagorje-Celje 26:21
(11:10). Vrstni red: Krško 23,
V. Nedelja 20, Zagorje 18,
Hrastnik 15, Krog 14, Radgo-
na 12, Celje 10, Radeče 8, Or-
mož 6, Polet 4.
Odbojka
Slovenska liga
Moški - 15. kolo: Šempeter-
Bled 0:3 (-10, -8, - 7); domačih
so vselej dobro začeli, a so jim
v nadaljevanju pošle moči.
Kljub vsemu so se otresli zad-
njega mesta, saj so s pritožbo
dobili tekmo 9. kola proti Gra-
nitu s 3:0. Vrstni red: Salonit
30, Pionir, Kamnik 22, Olim-
pija 20, Fužinar, Pomurje 16,
Bled 12, Žirovnica 6, Šempeter
4, Granit 2.
Ženske - 15.kolo: Tabor-
AbesTrade0:3 (-6, -4, -5);za-
četni udarci Terbucove in Pi-
hlerjeve ter hiter kombinacije
Kislingerjeve in Adžovičeve so
domače povsem razorožile;
Topolšica-Gorn ji grad 1:3 (-13,
13, 9, 12); v borbenem derbiju
so domače priložnost za uspeh
zapravile v zadnjem nizu, ko
so vodile s 7:3. Vrstni red:
Abes Trade 28, Cimos, Hit Ca-
sino 20, Bled, Krim 18, Kočev-
je 16, G. grad 12, Tabor 6, Ro-
goza, Topolšica 4.
II. Slovenska liga
Moški - 13. kolo: Celje-Čr-
nučel:3(10,-3,-12,-9),Topol-
šica-Mežica 3:0 (1, 9, 10), Izo-
la-Braslovče 3:2 (12, -10, -15,
10, 15). Vrstni red: Ljutomer
24, Topolšica, Črnuče 18, Bre-
zovica, Vileda ml. 16, Salonit
ml, Izola 14, Braslovče 12, Me-
žica 10, Mislinja 8, Pionir ml.
4, Celje 2.
Ženske - 13. kolo: Cimos
ml-Braslovče 3:2. Vrstni red:
Mislinja 26, Pionir, Triglav 20,
Prevalje 18, Ptuj, Cimos ml.
14, Vital, Mežica 12, Braslovče
8, Rogoza ml, Tabor ml. 6,
Šentvid 0.
Hokej
Slovenska liga
Končnica od 3. do 6. mesta
- l.kolo: Celje-Triglav 7:4 (3:0,
1:1, 3:3); strelci: Sčurjenko 3,
Vnuk 2, Bulatovič, Ostrožnik
1; 2. kolo: Slavija-Celje 3:10
(1:4, 0:3, 2:3); strelci: Rojšek 5,
Zolek 2, Bulatovič, Mrdženo-
vič, Ostrožnik 1. Vrstni red:
Bled, Celje 4, Triglav, Slavija
0.
Drsanje
Državno prvenstvo
Jesenice - pionirji A: 1. Špo-
Ijar; pionirke A: 14. Pfeifer;
pionirke B: 1. Kranjc, 7. Bra-
tec, 9. Peunik, 16. Kolar; mla-
dinke: 4. Eberlinc.
Kegljanje
II. slovenska iiga
Moški - 8. kolo: Mikro
Data Link-Kočevje 8:0
(5153:4800; zmagali Lešnik,
Straus, Brglez, Sivka, Salobir,
Cene).
Ženske olo: Emo II-Tekstina
7:1 (2351:2232; zmagale Ra-
zlag, Filipčič, Ledinek, Lesjak,
Zupane).
Nogomet
Prvenstvo Slovenije
Veterani - končni vrstni red:
Pragersko 22, Šmartno 20, Us-
njar 18, Litija 16, Primorje 15,
Rudar (T) 13, Proletarec 6, Ce-
tis 2.
Prijateljske tekme
Publikum-Orijent 2:1, Pi-
ran-Rudar (V) 1:2, Steklar-
Istra 0:4, Steklar-Mladost (Ce-
riči) 1:1, Steklar-Cibalia 0:6,
Impol-Dravinja 3:1, Hmezad-
Impol 0:3.
Atletika
Prijateljske tekme
Publikum-Orijent 2:1, Pi-
ran-Rudar (V) 1:2, Steklar-
Istra 0:4, Steklar-Mladost (Ce-
riči) 1:1, Steklar-Cibalia 0:6,
Impol-Dravinja 3:1, Hmezad-
Impol 0:3.
Št. 7 - 18. februar 1993
• v Ameriki so se prejšnji
teden spet tepli. Ta dogo-
dek je v sredo popoldne
naznanil Miran iz Celja. Pa
je s tem naznanil tudi sa-
mega sebe, saj so policisti
ugotovili, da sta se zravsala
sam gospod prijavitelj in
njegov starejši brat Zlatko,
ko sta na igralnih aparatih
iskala vsak svojo srečo. Kr-
šitve javnega reda in miru
v tem primeru sicer ni bilo,
kakšne posebne sreče pa
tudi ne.
• Minuli četrtek dopoldne
je poklical Bojan in pove-
dal, da jim je na dvorišču
Kukovčeve žage v Oblako-
vi ulici nekdo s sprejem
premalal službeni kombi.
Zdaj je primeren le še za
pustni karneval, neznane-
ga umetnika pa še iščejo.
• Sestra Sonja iz bolniš-
nične otorine je v petek
sporočila, da se pri njih na-
haja pacientka, ki naj bi jo
pretepla njena lastna hči.
Policisti so po srečanju s to
bolnico napisali predlog
sodniku za prekrške. Vabi-
lo za ta obisk bo prejela
Olga.
• V petek popoldne je Ce-
1 Janka Petra prijavila, da jo
je v nedeljo zarana pred di-
skoteko Casablanca prete-
pla neka ženska, za katero
ve le to, da ji je ime Vesna.
Policija torej išče Vesno.
M. A.
18
Ubijal iz koristoljuhia
Višje sodišče potrdilo kazen za Dušana Krumpaka
Senat Temeljnega sodišča Celje, enote
v Celju, je oktobra lani obsodil Dušana
Krumpaka (36) iz Celja na enotno zapor-
no kazen v trajanju štirinajstih let in pol.
Krumpak je lansko spomlad vzel življe-
nje Leonardu Bukovskemu iz Frankolo-
vega, umoriti pa je nameraval tudi nje-
govo ženo Marijo.
Tragični dogodek se je pripetil 21. ju-
nija lani, ko je obdolženi Dušan Krum-
pak prišel v Lipo pri Frankolovem in se
napotil do domačije Leonarda Bukov-
skega. Prišel je z namenom, da mu vzame
denar, ki ga je hranil doma. Skril se je
v gospodarsko poslopje in čakal, da se
Bukovski prikaže, ko pa ga je okoli
16. ure zagledal, je streljal vanj s pištolo
kal. 7,62 mm. Leonard Bukovski je zara-
di hudih strelnih ran umrl že po nekaj
minutah. Truplo je obdolženi Krumpak
odvlekel v bližnji jarek, potem pa vstopil
v stanovanjsko hišo Leonarda in Marije
Bukovski in tam v kopalnici streljal proti
Mariji Bukovski z namenom, da jo ubije.
Nato je preiskal hišo, da bi prišel do
denarja, s ponovnim ustrahovanjem in
streljanjem pa je Mariji Bukovski pov-
zročil hude telesne poškodbe. V takšnem
stanju mu je morala izročiti 1.360 nem-
ških mark, potem pa je z denarjem
zbežal...
Na sodbo Temeljnega sodišča se je Du-
šan Krumpak oziroma njegov zagovor-
nik pritožil in pri tem uveljavljal vrsto
pritožbenih razlogov, med drugim pa se
je zavzemal za znižanje kazni ter za raz-
veljavitev sodbe in vrnitev zadeve v po-
novno sojenje.
Višje sodišče Celje je menilo, da je pri-
tožba Dušana Krumpaka le delno uteme-
ljena, kar pa ne more bistveno vplivati
na prvostopenjsko sodbo, sploh pa ne na
višino kazni. Višje sodišče je torej za ob-
dolženega Krumpaka potrdilo kazen, kot
jo je izrekel senat Temeljnega sodišča.
MARJELA AGREŽ
Nezgoda na
smučišču
Na smučišču na Rogli se je
10. februarja dopoldne smučal
na deski 16-letni David P. iz
Velenja. Okoli 10.45 ure ga je
na smučišču Ostruščica III do-
hitel in zbil neznani smučar, ki
se je zaletel vanj. David P. je
pri padcu udaril z glavo v za-
ledenelo snežno površino in se
hudo telesno poškodoval. Iz
ambulante RTC Rogla so ga
odpeljali v celjsko bolnišnico,
kjer so zdravniki ugotovili, da
ima obtolčene možgane.
Policijska postaja Slovenske
Konjice naproša omenjenega
neznanega smučarja, da se za-
radi razjasnitve dogodka ogla-
si pri njih ali na kateri koli
policijski postaji, enako na-
prošajo tudi morebitne očivid-
ce te nezgode.
«   . , - M. A.
Zadei v pešca
Na magistralni cesti, izven
naselja Latkova vas, se je mi-
nulo soboto zjutraj pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, na vozilu pa je škode za
okoli 30 tisoč tolarjev.
Sergej Šoštai" (19) iz Preko-
pe je vozil osebni avtomobil iz
smeri Šempetra proti Šentru-
pertu. Ko je pripeljal iz desne-
ga nepreglednega ovinka, je
zapeljal na desno bankino in
trčil v pešca, 19-letnega Ferdi-
nanda Ogradija iz Latkove va-
si, ki je v nezgodi utrpel hude
telesne poškodbe. M. A.
Reiiordi iansiie prometne (ne)varnosti
Leto 1992 je bilo na območ-
ju UNZ Celje na področju pro-
metne varnosti katastrofalno.
Podobno leto z žalostnimi re-
kordi je bilo samo leto 1982.
Lani so policisti na našem
območju obravnavali 904 pro-
metne nezgode (s smrtnim izi-
dom in telesnimi poškodbami
udeležencev), kar je za skoraj
15 odstotkov več kot v letu
1991, ko so obravnavah 788
takšnih nezgod v prometu. Po-
leg hujših nezgod pa so lani
obravnavali še 2.588 nezgod
z gmotno škodo. Od vseh 904
nezgod se jih je 58 (59 v letu
1991) končalo s smrtnim izi-
dom in 846 nezgod (714) s te-
lesnimi poškodbami, kar je za
18,4 odstotka več kot leto po-
prej.
V oseminpetdesetih smrtmi^
prometnih nezgodah je umrlo
74 oseb (64), v 846 nezgodah
s telesnimi poškodbami pa se
je poškodovalo 1.094 oseb
(934), kar je za 17 odstotkov
več kot v letu 1991.
Primerjave lanskih podat-
kov z območja UNZ Celje s ce-
lotno Slovenijo kažejo, da je
število prometnih nezgod na
Celjskem nad slovenskim po-
prečjem. Za območje Slovenije
je ugotovljen porast smrtnih
žrtev le za 1 odstotek, na na-
šem območju pa za 15,6 od-
stotka. Porast telesno poško-
dovanih je bil v minulem letu
v Sloveniji 6-odstoten, v celj-
ski regiji pa 17-odstoten.
Na Sloveniki se je lani pri-
petilo 21 prometnih nezgod
(predlani 18), na magistralnih
cestah 247 (235), na regional-
nih cestah 183 (130) in na lo-
kalnih cestah 451 (405). Naj-
bolj se je povečalo število pro-
metnih nezgod na regionalnih
cestah (za 40,7 odstotka) in na
Sloveniki za 16,6 odstotka.
Prav na Sloveniki se je lani
pripetila najbolj tragična ne-
sreča, ki je terjala deset člove-
ških življenj, od katerih jih je
sedem zgorelo. Ta nezgoda je
zdaj v policijskih analih, kjer
velja za najhujšo nesrečo, ki se
je doslej pripetila na sloven-
skih cestah.
Med vzroki za prometne
nezgode je lani spet prevlado-
vala neprimerna, v glavnem
prekoračena hitrost. Zaradi
tega vzroka se je pripetilo kar
320 (272) nezgod. Na drugem
mestu je izsiljevanje predno-
sti, zaradi česar se je pripetilo
164 nezgod, v gornjem delu le-
stvice pa je tudi vožnja pod
vplivom alkohola. Ob tem je
zgovoren podatek, da je bila
pri četrtini vseh udeležencev
v prometnih nezgodah zabele-
žena prisotnost alkohola v ra-
zličnih stopnjah koncentraci-
je. Skrbi tudi podatek, da se
stopnje koncentracije alkoho-
liziranosti pri voznikih iz leta
v leto povečujejo.
M. AGREŽ
PROMETNE NfZGODE
Zdrsel v Jarelc
Na regionalni cesti Pesje-
Gorenje, v naselju Lokovica,
se je v četrtek, 11. februarja
dopoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša okoli 150 tisoč
tolarjev.
Peter Lojen (20) iz Velenja je
vozil po regionalni cesti iz
smeri Gorenja proti Pesju. Ko
je v Lokovici pripeljal v blagi
levi ovinek, ga je začelo zana-
šati, tako da se je vozilo prevr-
nilo na bok in zdrselo v ob-
cestni jarek ter trčilo v smre-
kov panj. Nato se je vozilo pre-
vrnilo na streho, v nezgodi pa
je hude telesne poškodbe utr-
pel sopotnik, 20-letni Sašo
Sonc iz Velenja.
Avtobus trčil
v tovornjak
Na parkirišču tovarne El-
kroj v Nazarjah se je v petek,
12. februarja zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri je nastala
večja gmotna škoda. Ta je za-
enkrat ocenjena na okoli mili-
jon 20 tisoč tolarjev.
Kristjan Germelj (48) iz Ra-
duhe pri Solčavi je to jutro na
omenjenem parkirišču obračal
Izletnikov avtobus, pri tem pa
je trčil v tovorni avto, ki je bil
nepravilno parkiran na neo-
svetljenem  in  nepreglednem
obračališču. Neosvetljeni to-
vornjak je tam zapustil Pero
Joviševič (51), začasno stanu-
joč in zaposlen v Nemčiji.
Nesreča v Lovcu
Na magistralni cesti v Levcu
pri Celju se je v soboto, 13. fe-
bruarja zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri je bil en udele-
ženec hudo telesno poškodo-
van, gmotna škoda pa znaša
okoli 100 tisoč tolarjev.
Milan Radivojevič (43) iz
Celja je vozil osebni avtomobil
iz smeri Žalca proti Celju. Pri
servisu renault je na slabo
osvetljenem delu ceste dohitel
pešca Viktorja Novaka (62) iz
Levca, ki je hodil po voznem
pasu v smeri Celja. Radivoje-
vičevo vozilo je pešca zadelo,
pri čemer ga je vrglo na po-
krov motorja, z glavo pa je
udaril v vetrobransko steklo.
Po trčenju je pečec padel s po-
krova motorja na vozni pas,
takrat pa je iz smeri Žalca pri-
peljala voznica osebnega avto-
mobila, 34-letna Zvonka Pri-
vošnik iz Šentruperta, ki je na
tleh ležečega pešca prepozno
opazila in ga s sprednjim de-
lom 'svojega avtomobila poti-
skala po vozišču. Ko je zape-
ljala vzvratno, pa je zadela
v sprednji del osebnega vozila,
last Alojza Rovana (37) iz Ce-
lja. Za življenje hudo telesno
poškodovanega pešca Viktorja
Novaka se borijo v celjski bol-
nišnici.
Smrt v ČrnovI
Na magistralni cesti v Čmo-
vi se je v soboto, 13. februarja
ob 21.50 uri, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba izgu-
bila življenje, trije udeleženci
pa so utrpeli hude telesne po-
škodbe.
Peter Kovač (22) iz Hrastov-
ca pri Velenju je vozil osebni
avtomobil iz smeri Velenja
proti Arji vasi. Ko je pripeljal
v desni pregledni ovinek, je
zapeljal na levi vozni pas in
trčil v osebni avtomobil, ki ga
je iz nasprotne smeri vozil 55-
letni Franjo Kramarič iz Dre-
šinje vasi. Kramarič je na kra-
ju nezgode poškodbam podle-
gel, hude telesne poškodbe pa
so utrpeli voznik Peter Kovač
ter njegovi sopotnici, 20-letna
Suzana Kovač in 22-letna Ma-
teja Kovač.
Trčenje na Sloveniki
Na Sloveniki v bližini Dra-
melj, se je v nedeljo, 14. febru-
arja zjutraj, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana in ena
lažje. Gmotna škoda znaša mi-
lijon 100 tisoč tolarjev.
Iz smeri Maribora je proti
Celju vozil osebni avto 37-let-
ni Savo Jovanovič iz Gračani-
ce. Iz neznanega vzroka je za-
peljal na desno bankino, od
tam pa izven vozišča in nato
v obcestni nasip. V nezgodi je
hude telesne poškodbe utrpela
sopotnica Nada Jovanovič
(41), lažje pa druga sopotnica,
34-letna Vera Pestotnik iz
Ljubljane.
Ogorčene napihovalke balončkov
Policisti celjske Policijske postaje so v noči od 12. na
13. februar izvajali poostreni nadzor na cestah v občini Celje.
Zanimalo jih je predvsem to, v kakšnem psihofozičnem stanju se
v nočnih urah nahajajo naši vozniki.
V akciji, ki je trajala sedem ur, so ustavili in kontrolirali 75
voznikov in pri tem ugotovili kar 36 različnih prekrškov. Dvaj-
set voznikov bo moralo k sodniku za prekrške, začasno so
odvzeli enajst vozniških dovoljenj, devetnajstim voznikom pa so
preprečih nadaljnjo vožnjo. Med storilci prekrškov pa je bilo
kar enajst takšnih, ki so vozili pod vplivom alkohola. Pa da ne
bo kdo mislil, da med temi ni bilo žensk. Bile so, zraven pa še
zelo hude nad »drznostjo« policistov, ko so morale pihati v ba-
lončke.
M. A.
mini KRIMIČI
Vlom v župnišče
v torek, 9. februarja med
18. in 20. uro, je neznanec vlo-
mil v prostore župnišča v Rim-
skih Toplicah. V notranjost je
prišel skozi okno, odnesel pa je
300 tisoč tolarjev gotovine.
Pretep v bloku
Na hodniku stanovanjskega
bloka na Kardeljevem trgu
v Velenju se je 13. februarja
dopoldne vnel prepir med 41-
letnim Marjanom M. iz Šošta-
nja in 4 7-letnim Martinom R.
iz Velenja. Prepir je prerastel
v pretep, v katerem je Martin
R. potegnil iz žepa nož in Mar-
jana M. zabodel v predel gole-
nice na desni nogi. Marjan M.
je bil hudo telesno poškodo-
van, Martin pa je bil med pre-
tepom lažje telesno poško-
dovan.
Ni šlo...
V ponedeljek, 15. februarja
ob enih ponoči, je na Sotelski
cesti v Rogaški Slatini šmar-
ska prometna policijska pa-
trulja ustavila in kontrolirala
voznika osebnega avtomobila,
Branka Š. iz Irja.
Patrulja je ugotovila, da je
veljavnost Brankovega pro-
metnega dovoljenja že pote-
kla, zato sta mu policista odv-
zela registrski tablici ter odre-
dila preizkus z alko testom. Pa
se je Branko poskušal znajti in
je policista nagovoril, da bi se
dalo vso zadevo urediti tudi
drugače. Urno je iz denarnice
potegnil tolarskega tisočaka,
s katerim naj bi si policista
pogasila žejo, on pa bi se za
protiuslugo lepo odpeljal do-
mov. Pa ni šlo. Branko je sicer
preizkus z alko testom odklo-
nil, a je ostal rez registrskih
tablic. Ostal je tudi brez (zase-
ženega) tisočaka, na sodišču
pa se bo moral zagovarjati za-
radi suma kaznivega dejanja
dajanja podkupnine.
Kradejo iz kapelic
v času od 7. do 11. februarja
je iz kapelice pri stanovanjski
hiši v Smarjeti pri Rimskih
Toplicah izginila 70 cm visoka
podoba Marije, izdelana v gli-
ni in stara nekaj let. Vredna je
okoli 4 tisoč tolarjev.
V istem času je neznanec
vlomil v kapelico v Velikem
Širju, iz katere je odnesel 70
cm visok mavčni kip Marije
Roženvenške, vreden okoli 20
tisoč tolarjev.
Tretji vlom v kapelico je bil
v času od 7. do 13. februarja
v Strmci (Laško). Neznanec je
ukradel dva pol metra visoka
lesena kipca angelov. Kipca
sta stara okoli sedemdeset let,
koliko sta vredna pa še ni ugo-
tovljeno.
Ponarejeni dolarji
Nenad M. iz Celja (26) je ho-
tel 13. februarja prestopiti dr-
žavno mejo na mednarodnem
mejnem prehodu v Dolgi vasi,
da bi preko Madžarske pripo-
toval v Srbijo. Pri carinskem
pregledu pa so v Nenadovih
žepih našli deset ponarejenih
desetdolarskih bankovcev.
Privedli so ga k preiskovalne-
mu sodniku.
M. A.
Št. 7 - 18. februar 1993
19
ZŠAM Žalec na robu propada
Avto šole ZŠAM Žalec nI več, za to pa nI kriva zgolj konkurenca
staremu izvršnemu odboru
žalskega združenja šoferejev
in avtomehanikov so na redni
letni skupščini, ki je bila v so-
boto, izrekli nezaupnico in iz-
volili novega, za predsednika
pa so izvolili Iva Serdonerja,
ki bo skušal z novim vodstvom
temu združenju spet povrniti
ime, kakršnega je nekoč že
imelo.
Kaj se je sploh dogajalo zad-
nje čase? Avto šola, ki je delo-
vala v okviru združenja, je
propadla. Pravijo, da ne zgolj
zaradi konkurence zasebnih
avto šol. Del avtopoligona na
Ločici pri Polzeli oziroma ob
Savinji, so dali v najem zaseb-
nici, ki za najemnino bojda
plačuje minimalno. Predsed-
nik združenja, vodja delovne
skupnosti avto šole in člani iz-
vršnega odbora, pa naj bi de-
lovali na lastno pest, ne da bi
kdo sploh upošteval mnenja
skupščine ZŠAM Žalec. Vse to
menda zaradih osebnih inte-
resov.
Naivni predsednilc
Ivo Serdoner, častni pred-
sednik združenja, je na skupš-
čini izrekel kup očitkov na ro-
vaš do sedaj vodilnih. Povedal
je, da je bil na sejah združenja
nezaželen že več kot leto in pol
in to samo zaradi tega, ker so
se ga nekateri dobesedno bali.
In kaj bi lahko Serdoner pove-
dal o lanski bilanci? To, da je
v blagajni združenja, ki je bilo
še pred leti za vzor večini
v Sloveniji, ostalo le še 39 tiso-
čakov. Ta hip namreč, kajti na
sodišču in pri odvetnikih se še
vedno peljejo mnoge zadeve,
ki lahko trenutno stanje še ze-
lo poslabšajo. Rezultat dela
sedanjega pr(?dsednika, Jožeta
Etevca, vodje delovne skupno-
sti avto šole Avgusta Pfeiferja
in članov izvršnega odbora, pa
je tudi ta, da je dobesedno pro-
padla avto šola. Kot del od-
pravnine so redno zaposleni
inštruktorji sicer dobili tudi
avtomobile. Na redni letni
skupščini so sicer poudarili,
da za vse stvari vendarle ni
kriv Bevc. Bil je pač preveč
naiven in premnogim verjel,
kar so govorili.
Avto šole ZŠAM
Žalec ni več
Tako rekoč avto šole ni več.
Večina na skupščini se je stri-
njala in menila, da je ni uničila
zasebna konkurenca, pač pa so
jo iz takšnih in drugačnih ra-
zlogov uničili tisti, ki so zad-
nje čase prevzeli krmilo ZŠAM
Žalec, morda pa je bilo to tudi
v njihovem zasebnem interesu.
In če že pišemo o zasebnih in-
teresih, potem se je res treba
vprašati še o nekaterih drugih
stvareh. Tako vsi člani dose-
danjega izvršnega odbora niso
redno prejemali vabil za seje.
Po navadi jih niso prejeli tisti,
ki so bili tako ali drugače ne-
zaželeni. Tudi zato so lahko
med drugim podpisali pogod-
bo za oddajo dela zemljišča
avtopoligona v najem zasebni-
ci. Le ta si je tam uredila igriš-
če za tenis. Sklep skupščine
ZŠAM je bil, da lahko v najem
oddajo zgolj prostore, ki jih
ima na avtopoligonu združe-
nje, nikakor pa ne zemljišča.
Kasneje se je izkazalo, da so
v najem oddali zemljišče in to
kar za 15 lev.. Serdoner pravi,
da je bilo to zemljišče nekdaj
njegova last, pa je naredil pre-
pis in zemljišče v bistvu poda-
ril združenju, da bi si na njem
uredilo rekreacijski prostor za
šoferje. Pogodba z najemnico
prostora za tenis igrišče je
overovljena na sodišču in
ZŠAM jo bo pač moral pogol-
niti. Tako kot še mnogo drugih
stvari, ki so zapisane v tej po-
godbi. Tako bo lahko lastnica
igrišča za tenis prirejala v ne-
posredni bližini celo veselice,
si uredila šank za točenje pi-
jač, uporabljala zgrajene pro-
store, ki so ob avtopoligonu in
še kaj.
Plača in še Ical brez
dela
Pri ZŠAM je bila kot in-
struktorica zaposlena tudi
Marjana Inkret. Očitno je bila
nekaterim napoti, zato so se je
hoteli odkrižati. Pri odvetni-
kih pa je vendarle uspela, da ji
je moralo združenje plačevati
redno plačo za več kot leto in
pol, ne da bi v tem času opra-
vila vsaj eno moto uro. Kot vse
kaže, bo sedaj dobila izplača-
no še odpravnino in vse stro-
ške za prehrano in regres. Pra-
vijo, da bo vseh stroškov za
skoraj milijon tolarjev.
Računovdoja združenja,
Franc Češarek se je ob poroči-
lu o finančnem poslovanju
lahko le še praskal za ušesi.
Sploh še, ko je povedal poda-
tek, da je lani združenje dobilo
za uporabo avtopoligona le
dobrih pet tisočakov. Pa še to
je plačala le zasebna avto šola
Brinovec, ki je, mimogrede za-
pisano, med najuspešnejšimi
v regiji. Od vseh preostalih za-
sebnih avto šol, na združenja
doslej ni prispel še niti en to-
lar. Mnogi ustanovitelji zaseb-
nih avto šol pa so izšli prav iz
vrst žalskega združenja. Je pa
za avtopoligon zainteresirana
občina Žalec. Miran Krajšek,
sekretar sekretariata za notra-
nje zadeve pri žalski občinski
skupščini pravi, da je lani ob-
čina v avtopoligon vtepla sko-
raj dva milijona tolarjev in to
za ureditev bankin, asfaltira-
nje in še kaj. No, tudi letos se
naložbam v ta objekt, ki je
prav gotovo pomemben z vidi-
ka preventive in vzgoje v cest-
nem prometu, ne mislijo
odreči.
Nadzorni odbor brez
doicumentacile
Ko je hotel na skupščini
ZŠAM nadzorni odbor podati
svoje poročilo, tega enostavno
ni mogel storiti. Zato, ker ni-
kakor ni prišel do dokumenta-
cije, ki bi jo potreboval. Dose-
danji vodja delovne skupnosti
je bil nedosegljiv, dokumenta-
cija pa je enostavno izginila.
Sicer pa so nekateri že preden
so vodjo delovne skupnosti.
Avgusta Pfeiferja ustoličili na
to delovno mesto, opozarjali,
da za to ni usposobljen.
Opravljenega ni imel niti izpi-
ta za inštruktorja voženj, dru-
gi, ki so izpolnjevali pogoje, pa
sploh niso prišli v poštev. Spet
menda zaradi saniovolje neka-
terih članov izvršnega odbora
združenja, ki so se tako ali
drugače srečevali na svojih se-
jah, če pa slučajno niso bili
sklepčni, so se lahko poklicali
po telefonu. Tisti pač, ki so
držali skupaj, pravi tudi Fran-
ček Turk, član tega odbora, ki
vabila skorajda nikdar ni
prejel.
Bo novo vodstvo
potegnilo voz iz
blata?
če bi hoteli zapisati vse
očitke, ki so si jih drug druge-
mu   izrekli   na   skupšščini
ZŠAM Žalec, bi za to potrebo-
vali preveč prostora. Dejstvo
je, da so izvolili nov izvršni in
nadzorni  odbor ter novega
predsednika. Avto šola je šla
rakom žvižgat, število članov
se je z lanskoletnih 890 znižalo
na 245... Novo vodstvo ob-
ljublja, da bo skušalo stvari
znova postaviti na svoje mesto
in združenju povrniti dobro
ime iz preteklosti. Dejstvo pa
je, da brez mladih ne bo šlo
Tudi ne brez novih idej. V vsa-
kem primeru pa bo tudi nov<
vodstvo moralo slej ko pre
spoznati, da so časi drugačn
kot so bili nekdaj. Tem novin
časom bodo morali prilagodil
tudi svoj program dela. Vpra
šamo pa se lahko tudi to, kje sc
bili tisti, ki so za napake vedeli
že prej, pa niso pravočasno
ukrepali, pač pa so čakali na
zadnjo letno skupščino.
JANEZ VEDENIK
Na tem poligonu je lani ZŠAM Žalec ustvaril samo pet tisočakov.
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Št. 7 - 18. februar 1993
Zaaii. laram?
Ekološko znanstveno-fantasilčna zgodba
22. junija 1995
Po računalniških podatkih o stop-
nji ozona v atmosferi nad Evropo in
Severno Ameriko je njegova kon-
centracija upadla na vsega 30 mi-
krogramov/m\ Po nekajdnevnem
kritičnem obsevanju z UV žarki so
vlade prizadetih držav opozorile
prebivalce, da ne smejo zapuščati
domov med 9. in 18. uro, če pa to
morajo storiti, si morajo zaščititi oči
z zaščitnimi očali, prav tako pa za-
kriti vse dele kože.
Sončnim očalom s posebnimi filtri
za UV žarke je cena poskočila za 200
odstotkov, prav tako je nastalo po-
manjkanje klobukov in senčnikov.
27. junija 1995 so se pojavile prve
vidne poškodbe na vegetaciji, kloro-
fila v listih je bilo vedno manj. Hipo-
ma je nastopil pravi preplah in lju-
dje so množično kupovali vse vrste
hrane, predvsem konzerve z zelenja-
vo in sadjem, ter si ustvarjali zaloge.
Nastala je splošna zmeda. Cene
zemljišč so pričele skokovito naraš-
čati. Ljudje so množično odpovedo-
vali že vplačane počitnice, začel se je
boj za preživetje človeštva. Na kme-
tijskih posestvih so postavljali zaš-
čitne stene iz stekla ali plastike, da
bi polja obvarovali pred UV žarki.
Povpraševanje po jeklenih in alumi-
nijastih konstrukcijah, steklu in
PVC se je podvojilo, cene pa so temu
povpraševanju sledile s 50-odstotno
rastjo. Ljudje so hipoma pokupili
vse vrste rastlinjakov.
Mestne ulice so postajale vse bolj
prazne in vsakodnevnega uličnega
utripa, komercialnih svetlobnih
efektov, avtomobilov ni bilo več.
Ljudje so opravljali le še najbolj
nujne posle. Vlade so omejile vse vr-
ste prometa. Hladilnike, ki so upo-
rabljali za hlajenje CFC medij, so
morali v enem mesecu zamenjati.
Vrstila so se obdobja brez pada-
vin, pomanjkanje pitne vode, gladi-
ne rek in jezer so upadale. Vsa indu-
strijska proizvodnja, ki ni bila nujna
za preživetje človeka, je bila zau-
stavljena.
V manj kot mesecu je bila sklica-
na generalna skupščina Združenih
narodov, posvečena izključno
»ozonski katastrofi«. V ZN je bil
sprejet sklep, da se ukine proizvod-
nja predmetov ali substanc, ki niso
nujni za preživetje, in ustavijo vsi
tovrstni tehnološki procesi. To je še
posebej veljalo za tisto proizvodnjo,
ki neposredno uničuje ozon. Najbolj
ostre ukrepe so sprejele vodilne
ameriške, evropske in japonske
firme.
Poieti leta 1996
Cene živil so v letu dni poskočile
za 250 odstotkov. Pridelek žita, zele-
njave in sadja je bil zmanjšan za 60
odstotkov glede na leto 1994.
Leto 1997
Ozonska luknja se nezadržno širi
preko vseh kontinentov, koncentra-
cija ozona pa ne upada, še vedno
niha med 20 in 25 mikrogramov/m'\
Ljudje v Afriki, Južni Ameriki in
Indiji množično umirajo za lakoto,
razviti svet pa s skrajnimi napori
blaži pomanjkanje hrane. Število
prebivalstva je upadlo na vsega
4 milijarde. Cena avtomobilov se je
znižala za 10-krat, zemljišča pa so
čedalje dražja, še posebno tista ob
morju, rekah in jezerih. Stanovanja
v mestih so se pocenila, tudi do 20-
krat, kraji na podeželju so vedno
bolj polni priseljencev in tudi lač-
nih. Ljudje prosti čas namenijo za
zaščito zemlje pred UV žarki in roč-
no obdelavo, pridelavo in predelavo
hrane, saj je množična uporaba ke-
mijskih zaščitnih sredstev prepove-
dana. Več kot pol gozdov je uniče-
nih, posušenih ali pogorelih, kar je
posledica dolgih sušnih obdobij.
Ljudje se vse bolj ukvarjajo s pride-
lavo hrane iz morja, gojenjem rib,
školjk in drugih vodnih živali.
Zemljišča izven pokritih površin
so popolnoma gola, erodirana, raz-
pokana, v zraku je vse več prahu, saj
ga dviguje veter, ki ga je vse več
zaradi uničenih naravnih vetrnih
zaprek. Lakota je pričela vse bolj
trkati na vrata razvitega sveta, kljub
racionalni delitvi osnovnih živil.
Močno je upadla rodnost, povečalo
se je število spontanih splavov.
Leto 1998
Svet se bori za vsako ped obdelo-
valne zemlje, prekrite z UV zaščito.
Hrane za živali skoraj ni več, mesni
izdelki so dosegli ceno 1000 dolarjev
za kilogram, ves civilizacijski ba-
last, za preživetje nepotrebni izdel-
ki, je brez vsake cene. Ljudje mrzlič-
no iščejo najboljše rešitve za zmanj-
šanje porabe vseh vrst energije in za
100-odstotno reciklažo vseh dobrin.
Stopnja recikliranja je že presegla
95 odstotkov. Vsakdo dobi le toliko
hrane, dobrin in energije, kot je op-
timalno določeno z ozirom na biolo-
ške potrebe človeka oziroma njegove
eksistence. Ključno mesto v družbi
dobiva uporabna znanost. Ljudje
presenetljivo medsebojno zelo sode-
lujejo, odločajo kolektivno, na osno-
vi argumentov, brez čustvenih pri-
mesi.
Iz vseh oblik samoorganiziranosti
nastajajo nove in nove oblike med-
sebojnega sožitja med ljudmi, ki
s tradicionalnimi iz začetka 20. sto-
letja nimajo nič skupnega, pač pa bi
lahko iskali podobnost v izumrlih
človeških naselbinah domorodcev
Papue-Nove Gvineje, ki zaradi teh-
nološke zaostalosti niso preživeli
UV katastrofe zadnjih treh let. Lju-
dje tega časa nemo in z bolečino
gledajo video kasete z vseh koncev
sveta, ki govorijo o uničenju skoraj
celotne vegetacije nekoč zelenega
planeta. Ta postaja vse bolj rjavo-
črn, kar priča, v kakšne zablode so
nas pripeljali ceneni politiki, znan-
stveniki in njim slepo verujoči somi-
šljeniki. Ta čas so vsa opozorila eko-
logov - tako iz davnih 50 let, ko bi še
lahko obvladali ekologijo, do zad-
njih obupnih poizkusov v začetku
90. let, da bi preprečili bližajočo ka-
tastrofo - postala najbolj brana lite-
rarno-kulturna ustvarjanja komaj
še živečega človeštva.
Dež pada na zemljo le še v obliki
hudih nalivov, zime so vse bolj hlad-
ne, poletja vse bolj vroča. Tajfuni,
viharji, poplave dosegajo najbolj za-
strašujoče oblike v iztekajočem se
20. stoletju. Pitna voda postaja naj-
bolj iskan naravni vir. Delež hidro-
energije upada, narašča delež upo-
rabe alternativnih virov energije
(sončne, vetrne), gradijo se velike
morske hidroelektrarne, ki izkoriš-
čajo bibavico. Jeklarska in AL-in-
dustrija sta se nesluteno razmahnili,
prav tako narašča uporaba umetnih
snovi za prekrivanje še rodovitne
zemlje, ki je ni mogel raznesti veter
ali odplaviti voda. Ljudje se pogo-
varjajo le še o tehnikah in tehnologi-
jah, potrebnih za preživetje. Ni več
besedovanj o športu, vojski, politi-
ki... Vse je podrejeno preživetju se-
be, družine, otrok. Večji del življenja
se odvija v zaprtih prostorih, ki pre-
prečujejo vstop prahu, vročini ali
mrazu. Vegetarijanska hrana je
praktično še edino dostopna. Živali
v odmrlih gozdovih ni več. Gradi se
nov zadnji zeleni planet, pod ste-
klom, plastiko, betonom, jeklom in
aluminijem.
Leto 2000
Ukinjeni so vsi vesoljski poizkusi,
ki ne služijo civilnim potrebam. Vse
države sveta so podpisale pakt o ne-
napadanju, o zmanjšanju stroškov
za oborožitev za 100-krat, ukinjeni
so vsi atomski poizkusi in preizkusi
orožja, prenehali so izdelovati orož-
je vseh vrst. Zgrajene so vse potreb-
ne čistilne naprave, tako da je voda
iz vseh rek, potokov in jezer postala
pitna (žal pa zelo kalna zaradi ero-
diranih zemeljskih površin).
Množično se gradijo subkultuma
ekološka središča (SES), mini nase-
lja s kakšnimi 2 tisoč prebivalci, ki
vse svoje potrebe po hrani, energiji,
večini obutve in obleke, izobraževa-
nju ter kulturi urejajo samostojno
ali z zelo majhno stopnjo odvisnosti.
Izobraževanje poteka večinoma na
daljavo preko ustreznih programov,
predvajanih iz velikih svetovnih
centrov za aplikativno znanost pre-
ko satelitskih telekomunikacij in ra-
čunalniških povezave.
Zdravniki so opazili, da je obole-
lih za rakom ali aidsom veliko manj,
alkoholizma in mamil ni več, kot
tudi ne nikotinske razvade. Precej
težav imajo le še z oslabelimi zaradi
pomanjkanja hrane oziroma vitami-
nov. V teh SES središčih se uravna-
vajo procesi podobno kot v vesolj-
skih plovilih, vse se reciklira in bi-
ološke-kemijske substance krožijo
v procesih za proizvodnjo hrane.
Konstrukcijska zasnova SES je
osrednja zidana in kupolasto graje-
na večnadstropna stavba, okrog ka-
tere so na 50 do 100 ha koncentrično
grajeni kupolasti rastlinjaki, dre-
vesnice, plantaže, kjer se prideluje
hrana.
V šestih etažah pod zemeljskim
nivojem SES se v velikih dvoranah,
obsijanih z umetno svetlobo, gojijo
jedilne rastline, ki se hranijo izk-
ljučno s kemijsko-biološkimi vodni-
mi raztopinami, v katere so potop-
ljene njihove korenine. Iz njih črpajo
potrebne snovi za rast in plodove.
Izobraževanje v SES je prilagojeno
znanstvenim disciplinam s področja
pridelave hrane, racionalne rabe
energij, recikliranju vseh izdelkov,
biološki razgradnji odpadkov, alter-
nativnim virom energije in kultur-
nemu ustvarjanju za potrebe teh no-
vonastalih centrov življenja in dela.
SES postavljajo v bližini rek, jezer,
morij ali ob vodnih izvirih, saj de-
javnosti v njih in tehnologije z niče-
mer ne smejo posegati v naravno
ekološko ravnotežje - oziroma v ob-
stoječe stanje.
Ker do leta 2010 ni bilo nobenih
znakov, da bi se stopnja ozona v at-
mosferi pričela normalizirati, sta se
gradnja in razvoj izpopolnjenih
oblik SES nadaljevala. V te namene
so bile izbrane obstoječe primerne
lokacije vojašnic, hotelov, fakultet,
farm...
Nove generacije, ki so se rodile
v SES, so bile povsem nenasilne, po-
polnoma so zavračale nošenje orož-
ja, nihče ni ne pil in ne kadil, bili so
bolj zdravi kot njihovi predhodniki,
čeravno jih je izven SES obdajal po-
vsem mrtev svet. Ob jutranjem svitu,
v mesečnih nočeh ali večerni zarji so
se lahko sprehajali med posušenimi
in zoglenelimi drevesi in tisti ne ta-
ko davni »modri planet« so poznali
le še z video, filmskih in fotograf-
skih posnetkov. Barvne fotografije
iz družinskih albumov njihovih oče-
tov, mater, starih staršev, so bile či-
sta znanstvena fantastika.
Že več kot polovica prebivalcev
sveta živi v SES. Racionalizacija
energetske in materialne potrošnje
v SES je vse bolj izpopolnjena, to-
likšno število izumov, inovacij in
napredka v tehniki in tehnologijah
človeštvo v svoji zgodovini še ni vi-
delo. Osebno in tovorno komunici-
ranje med SES, tovarnami in usta-
novami omogočajo izključno avto-
mobili na električni pogon, le izje-
moma se odločajo za železniški tran-
sport ali ladje.
Leto 2020
Stanje na Zemlji se umiri. Število
prebivalstva se je ustavilo pri 2,5
milijardah, s tem, da od leta 2010 ni
na svetu nihče umrl za posledicami
lakote. Prirastka prebivalstva ni bi-
lo. Kvaliteta življenja in dela v SES
je presegla vsa pričakovanja kriti-
kov. Bolj ko se je svet spreminjal
v puščavo, bolj so se ljudje navajali
na ta novi svet - sicer pod kupolami
stekla in jekla, a vendar zeleni svet,
poln raznovrstnega rastlinja.
Generacije, ki so se še spominjale
časov pred letom 1995 in so živele
v smradu, smogu, hrupu, dimu, po-
manjkanju pitne vode, v svetu jedr-
skih katastrof in nevarnosti, vseh
mogočih bolezni, v času mamil, aid-
sa, pa tudi v času opozoril ekološko
osveščenih posameznikov in organi-
zacij, zelenih, gibanja Greenpeace,
društev za varstvo okolja, so se
z grenkobo in solzami v očeh spomi-
njale vseh dobrohotnih opozoril.
Žal se je to očitno moralo zgoditi.
Po raju Adama in Eve je človek za-
pravil še en raj in se spustil še za
stopnjo nižje v ustvarjanju razmer
za preživetje. S skrajnimi napori in
veliko disciplino je svet človeka pod
steklenim betonom še živel, vendar
osiromašen za naravno okolje izu-
mrlih milijonov živalskih in rastlin-
skih vrst, za vse gozdove in travnike,
izginule pod žgočim in vročim UV
soncem.
Kje so parki, arboretumi, ptičje
žvrgolenje, šelestenje listja v kroš-
njah dreves, kje je otroški živ-žav na
igriščih - ali je res vse to postalo del
neke naše, še ne tako davne prete-
klosti?
JOŽE JARH
Št. 7 - 18. februar 1993
20,21
Nti happening za foto life
pričakovani foto happening se je zgodil pretekli
^f, udeležilo pa se ga je kakšnih dvajset fotografov,
, plesalke in seveda pokrovitelji naše akcije.
je bil zastavljen dokaj svobodno. Razdelili smo
jboljšim fotografom, ki so jih z manj ali več veselja
esalke plesnega Foruma so nam odplesale nekaj svo-
dih koreografij, v tretjem delu, pa so nam požirala
gČernem programu Toper 2000. Vse skupaj je pote-
jivo, v prijetnem vzdušju in ambijentu. Rezultate
jenja pa si lahko ogledate na fotografijah.
Ksnega foruma Celje.
Foto: IVAN STRMOLE \
»je, predstavnik generalnega pokrovitelja akcije Foto life Fotolika iz
mje glavno nagrado fotografski aparat Vashica Franciju Horvatu,
ografije leta 92.
pokrovitelj naše akcije, je na zaključku razdelil devet fotograf-
Na fotografiji Eda Masneca se prikupno smeje fotografinji Ani
Foto: EDI MASNEC
»Uvožene« manekenke iz Maribora so ob koncu pokazale prikupen
najnovejši večerni program Toper 2000. Foto: JOŽE HRUP
Nekaj klasičnih poz in sprehodov po dvorani. Več boste videli
v Petici. Foto: ANDREJ GOBEC
Bel jelenček za družino
Na obisku pri Skomnovih ¥ Krnici
Krnica je majhna vasica nad Lučami.
Malokdaj je omenjena kot kaj posebne-
ga, kaj več je bilo o njej slišati le med
veliko poplavo, sedaj pa je življenje v tej
gorski vasici že skoraj ubralo običajna
pota. Pa vendar je le nekaj drugačnega.
Naključnega obiskovalca pozdravijo je-
klene ograje, ki se razprostirajo ob cesti,
znotraj teh ograj pa lahko z nekaj sreče
vidiš čredo jelenov, ki se plašno skrivajo
pred radovedneži.
»Mila zima je pregnala jelene in jih
pripravila do tega, da se bojijo tujih lju-
di. Domačih se nič ne bojijo, iz roke nam
jedo, kadar pa pridejo tujci, zbežijo,« so
pripovedovali pri Škomnovih. »Zaradi
razmeroma visokih temperatur na drevju
in grmovju že poganjajo prvi brstički,
jeleni se hranijo z njimi, zato niso več
toliko odvisni od nas,« je dodal mladi
gospodar Janez Robnik.
Z dvema repcema in poi se
ne da živeti
Pri Robnikovih se z jeleni ukvarajo že
skoraj polna tri leta. »Začeli smo s 6 jele-
ni in 18 košutami, ki smo jih pred popla-
vo pripeljali z Brionov. Takrat je bila to
velika investicija, vendar nam kmetija
premalo daje, da bi lahko od nje živeli,«
je pripovedoval gospodar Janez. Tudi že-
na Cveta je navdušena nad moževo idejo.
»Prej smo imeli krave, sedaj jih na srečo
nimamo več. Prenašali smo tistih par li-
trov mleka, bili nenehno vezani na kme-
tijo, dela je bilo ogromno, zaslužka pa
nobenega. Z dvema repcema in pol res
nismo mogli živeti,« je pripovedovala
mlada gospodinja. Na začuden pogled,
kaj pomenita dva repca in pol, je takoj
pojasnila, da to pomeni dve veliki kravi
in telička. »Saj imamo še vedno svinje,
zajce, psa in mačko, dovolj za zabavo
treh otrok, vseh mlajših od pet let. Ja, pa
z jeleni imajo otroci več dela kot
odrasli.«
S 43-glavo jelenjo čredo, kolikor jih
imajo trenutno Škomnovi, res ni veliko
dela. Pozimi jih krmijo, poleti pa si hra-
no najdejo sami. »Ograjenih imajo pri-
bližno 4 hektare zemlje, pustili smo si le
malo njive, ostalo pa dali na razpolago
jelenom. Videti je, kot da se v tem prosto-
ru dobro počutijo, in da so se ga popolno-
ma navadili. Če kakšna košuta zbeži iz-
ven ograje, se takoj prostovoljno sama
vrne,« je pripovedoval Robnik. »Sedaj
smo nabavili še 3 madžare, to so jeleni, ki
smo jih pripeljali iz Madžarske, nekateri
pravijo, da so boljši. Ti še imajo porezane
rogove, saj jih porežejo, da se med prevo-
zom ne ranijo. Ostalim jelenom bodo ro-
Gospodar Robnik ob ogradi, s katero so
ogradili prostor za jelenjo čredo.
govi odpadli aprila, jeseni pa bodo zrasli
novi.«
Brez čebuie in začimb
ne gre
Pri Škomnovih jelene tudi prodajajo.
Nekateri jih kupujejo za nov zarod, drugi
za meso, največ mesa pa pojedo sami.
»Jelenje meso je zelo okusno, kdor pa
ima rad divjačino, je to zanj prava speci-
aliteta. Golaž, kotleti v omaki, pečeno
meso, uporabljamo ga na najrazličnejše
načine,« so pripovedovali Škomnovi. Go-
spodinja Cveta kakšnega posebnega re-
cepta za pripravo divjačine ni hotela iz-
dati, omenila je le, da uporablja veliko
čebule. »Čebula in začimbe so najpo-
membnejši. Kuhamo bolj po domače, do-
bro pa je vseeno, sedaj ko smo se navadili
okusa, celo odlično.«
Robnikovi že tako živijo v in z naravo,
sedaj pa nenehno bolj podrobno spozna-'
vajo navade jelenov in košut. »Zanimivi
so, ko se parijo. Takrat jeleni glasno ru-
kajo, nato pa se skupaj s košutami skri-
vajo, da jih nihče ne vidi. Mladiči so
potem v drugi polovici junija, malce poz-
neje kot v naravi. Letos smo se vsi skupaj
še posebej navezali na malega jelenčka,
ki je popolnoma bele bai-ve. Ta je sedaj
prvi ljubljenček pri hiši. Drugače pa bolj
poznamo jelene, košute pa malo manj.
Imamo pač z jeleni več opravka,« je pri-
povedoval Janez Robnik.
V mozirski občini se z jeleni ukvarjajo
na treh krajih, v bodoče pa to menda ne
bo več mogoče. »S sosedom sva si uredila
vse potrebne dokumente na občini, nato
pa se je zakompliciralo na Zavodu za
spomeniško varstvo. Takrat so nama iz-
jemoma dovolili, ker sva imela že soglas-
je iz občine, v prihodnje pa ne bodo več
dovoljevali,« se je pritožil Robnikov go-
spodar. »Področje Krnice in daljnje oko-
lice naj bi v prihodnje veljalo kot narod-
ni park, kamor se naj ne bi vnašale živali,
ki niso avtohtone na tem območju. Po
nekaterih informacijah, ki jih imam, so
po drugih slovenskih krajih dobivali celo
pomoč in določena sredstva za rejo jele-
nov. Na našem koncu pa so nas bolj zavi-
rali kot vzpodbujali. Za ograditev zemlje
in jelene smo potrebovali toliko doku-
mentov, kot za gradnjo hiše. Še celo sani-
tarni inšpektor je pregledal vodo, če je
neoporečna.«
Jeieni niso neumni
škomnovi so približno 3 kilometre od-
daljeni od glavne ceste Ljubno-Luče.
»Pozimi je bil to včasih problem, sedaj ko
so zime manj hude, pa nas ne ovira več.
Tukaj smo si sedaj ustvarili svoj dom,
Pri mladi družini Robnikovih ukvarjanje
z jelenjo čredo ni glavna dejavnost. Pre-
življajo se z obrtjo v lesni stroki, del
dohodka pa si ustvarjajo tudi s prodajo
električne energije, ki jo pridobivajo
v svoji hidroelektrarni.
v tem Gruševem kotu, kakor so pravili
stari ljudje,« se je spominjal Janez. Nje-
gova mati pa je dodala: »Včasih je bilo
v tem Gruševem kotu res hudo živeti.
Daleč od ceste, trgovin, smo tolkli zime.
Na srečo so danes mladi bolj pametni. Še
vedno me strese, ko se spomnim, koliko
strahu sem prestala, ko so se vozili
s traktorjem po teh strminah in obdelo-
vali krpico zemlje! Res sreča, da sta si
mlada dva umislila jelene.«
»Zaenkrat še nismo dobili nič nazaj,
kar smo vložili. Šele letos smo prodali
nekai ielenov, počasi pa upam, da se bo
vse uredilo. Ampak jelene in košute, vsaj
40 glav, bomo obdržali še vnaprej. Če ne
drugega, jih je lepo opazovati, kako ra-
stejo in živijo. Nekateri so postali prav
zviti, saj skočijo pokonci in z rogovi uda-
rijo ob vejo jablane, da jim jabolka popa-
dajo na tla. Še veliko je takšnih doživetij,
ki nam bogatijo življenje v tem Krnič-
kem vrhu,« je za konec med smehom do-
dal Janez Robnik.
URŠKA SELIŠNIK
Št. 7 - 18. februar 1993
22
Se Jelinčiču
maje stolček? 11.
v prejšnji številki NT je bilo
objavljeno mišljenje g. B. Ek-
selenskega, tajnika celjskega
odbora SNS, v zvezi s člankom
o pripravah na izredni kongres
SNS. Bojan Ekselenski oziro-
ma celjsko vodstvo mi je očita-
lo netočnosti pri dajanju izjav.
Poudarjam, da so vse dose-
danje izjave novinarjem, ki
sem jih dal kot bivši predsed-
nik celjske SNS, točne in res-
nične. Dejstvo je, da sedanje
vodstvo SNS ni bilo nikoli iz-
voljeno in potrjeno s strani
članstva celjske SNS, temveč
je bilo določeno od g. Z. Jelin-
čiča. Ravno ta praksa g.Z.J. je
pripreljala do tega, da je bil
sklican izredni kongres stran-
ke, na katerem je dobil apso-
lutno nezaupnico. SNS pa bo
od sedaj naprej delovala po
normalnih, demokratičnih
principih.
V Celju bo sedaj potrebno
čimprej sklicati Zbor članstva
in le-ta bo kompetenten, da ali
potrdi sedanje vodstvo ali pa
izvoli novega.
Glede članstva pa tole:
izredni kongres je številne izk-
ljučitve članov in ne nazadnje
tudi šestih poslancev v Držav-
nem zboru razglasil na samo-
voljne in brezpredmetne.
Vedno sem želel javnost in
medije izčrpno in resnično ob-
veščati o tem, kaj se je dogaja-
lo v SNS. Slovenske politične
stranke potrošijo veliko prora-
čunskega denarja, zato imajo
davkoplačevalci in ne nazad-
nje volilci pravico do obvešče-
nosti o dogajanjih v teh
strankah.
GREGOR URANIČ,
Celje
Niso vsega krivi
mladoletniki
v zadnji številki Novega
tednika je novinar Janez Ve-
denik objavil sestavek z naslo-
vom Niso vsega krivi mlado-
letniki. V njem sem presenečen
prebral tudi svojo izjavo, ki pa
mu je jaz nisem dal. Brez moje
vednosti je objavil tudi mojo
sliko.
Ob bežnem srečanju na dvo-
rišču Novega tednika mi je si-
cer omenil, da pripravlja se-
stavek o mestni straži v Žalcu
in da se je o tem pogovarjal
s predsednikom mestne skup-
nosti Eranom Sadnikom. Sve-
toval sem mu, da natančnejše
podatke o poškodovanju par-
ka pridobi na Policijski postaji
v Žalcu. To je bilo tudi vse
o čemer sva govorila.
V sestavku je tudi precej ne-
točnosti in nerazumljivih ugo-
tovitev, predvsem pa to ni vro-
ča tema v Žalcu. Ugotovitev,
da je park zanemarjen in da
delavci javnih del svoje delo
opravljajo malomarno, je po-
vsem izkrivljena. Ti delavci so
namreč preteklo leto vestno
opravljali svoje delo in park je
bil lepo urejen. Očitno se Ja-
nez Vedenik lani ni nikoli
oglasil v tem parku. Tudi
o urejenosti kraja ni pisal, če-
prav bi imel za .to dovolj pri-
ložnosti, zato je njgovo pisanje
zelo pristransko in kraju bolj
škodi kot koristi. Tudi objav-
ljanje mnenj brez vednosti so-
govornika mi je povsem nera-
zumljivo.
JANEZ KROFLIČ,
Žalec
Spoštovani Janez Kroflič!
Za mnenje o ustanovitvi
mestne straže sem vas vprašal
kot predsednika mestne kra-
jevne skupnosti in Vam tudi
povedal, da o tem pripravljam
prispevek za Novi tednik. Po-
vedali ste mi svoje mnenje in
torej ne vidim razloga, zakaj
ga ne bi smel objaviti. Tudi
sicer sem Vaše mnenje že veli-
kokrat objavil, pa se niste jezi-
li. Ob najinem pogovoru
o mestni straži ste mi tudi sa-
mi zatrdili, da je prispevek za-
nimiv in da ga, zlasti zaradi
izgredov mladoletnikov, pri-
pravljate tudi za Savtnjčana,
kjer ste urednik. Glede parka,
pa moram reči, da sva se po
njem sprehodila s sodelavcem
Ljubom Kroberjem na sam
praznični dan, 8. februarja in
zares je bil zanemarjen. Ne
krivim pa prizadevnih ljudi,.ki
opravljajo javna dela, pač pa
sem zapisal, da največ nereda
tam puščajo tudi odrasli, ozi-
roma obiskovalci.
JANEZ VEDENIK
O poslovanju
Savinjskega
magazina
Glede na pismo g. Jazbeca,
ki ste ga objavili v Novem ted-
niku dne, 11. februarja 1993
menimo, da je ob takšnem pi-
sanju potrebno tudi pojasnilo.
G. Jazbec, dvomite o korekt-
nosti poslovanja Trgovske
družbe Savinjski magazin iz
Žalca, vendar mislimo, da ne-
upravičeno. Zakon določa, da
je za tehnično zahtevno blago
proizvajalec dolžan dati konč-
nemu kupcu garancijski list,
tehnično navodilo oziroma na-
vodilo za uporabo in seznam
pooblaščenih servisov. Pravice
iz garancije lahko končni ku-
pec uveljavlja tudi proti pro-
dajalcu, kar ste tudi storili.
Poenostavljeno to pomeni, da
je trgovina dolžna prevzeti iz-
delek z okvaro, ga posredovati
servisu ter ga po popravilu zo-
pet izročiti potrošniku. Tako
smo tudi ravnali. Zaradi tega
mislimo, da neupravičeno po-
stavljate pod vprašaj poslova-
nje Trgovske družbe Savinjski
magazin Žalec, saj smo storili
vse, kar zakon terja od nas. Da
smo tako ravnali, pišete tudi
v svojem pismu.
Krivec za vašo jezo in neje-
voljo v tem primeru je proiz-
vajalec Tovarna Rog oz. po-
sredno njihov pooblaščeni ser-
vis v Celju.
Verjamemo, da je vsa stvar
neprijetna tako za vas, kot tu-
di za nas, saj želimo, da bi ku-
pec iz naših prodajaln odhajal
zadovoljen in brez kakršnih
koli dvomov v korektnost na-
šega poslovanja.
Kljub temu se vam tudi
v imenu proizvajalca ROG
Ljubljana opravičujemo za ne-
ljubi dogodek v upanju, da se
bomo še srečali v naši proda-
jalni Tehnična trgovina v Žal-
cu, še posebej sedaj, ko smo od
servisa izvedeli, da so na va-
šem kolesu odpravili vse na-
pake.
V upanju, da vam bo vaše
kolo dobro služilo, vas vabi-
mo, da nas le še kdaj obiščete.
Direktor
ROBERT ČEMAŽAR
Balkan pri nas
doma 11.
Dovolite mi kot obrtniku in
bralcu malo posega v polemi-
ko. Pismo obrtnika Mančka se
mi zdi korektno in ga naslavlja
med ostalimi tudi na občino.
Čudno, da niso nič reagirali
trgovci (Teko, Metro, Tkanina)
in ostali butikarji, saj je bil
njim odnesen del december-
skega božičnega kolača (pro-
meta). Očitek gospoda Drame-
ta Mančku je jalov, saj ima
sam tudi družbeni lokal, dobi-
val je ugodne kredite brez
»eRa«, kljub veliki inflaciji.
Očitam mu, da je za svoje
politične ambicije zapravil
blizu 200 tisoč DEM denarja
obrtnikov. Predvolilne akro-
bacije (prevare) SOPS-a smo
brali pred nekaj dnevi v Slo-
vencu. Drame je imel (takoj za
gospodom Kučanom) najlepše,
največje in najdražje plakate,
da o reklamah v Obrtniku in
drugod ne govorimo.
Obrtna zbornica rabi preve-
tritve, gospod Drame pa iz-
gublja podporo obrtnikov tudi
zato, ker je Obrtno zbornico
spolitiziral. Bolje bi bilo, da bi
ga lomil za svoj denar, pa bi
bil mir.
RUDOLF KERŠ,
Uredništvo: Celje
Pismo s skoraj identično
vsebino nam je poslal tudi
obrtnik Jože Pavlin. Njegove-
ga in vseh ostalih pisem na to
temo, ki ne prinašajo ničesar
novega, ne bomo objavili.
Obrtnike prosimo, da svoje
medstrankarske spore rešujejo
sami, prav tako pa tudi odiios
do svoje obrtne zbornice in
njenega predsednika.
PREJELI
SMO
železničarjem
delo,
državljanom
čistejši zrak
Slovenski železničarji so
upravičeno zaskrbljeni, saj
nakladalno-razkladalne po-
staje skoraj stojijo zaradi po-
manjkanja tovora. S tem je po-
vezana tudi zastrašujoča šte-
vilka 1400 delavcev slovenskih
železnic kot tehnoloških vi-
škov.
Ko pogledamo na mrežo na-
ših prog, ugotovimo, da se pot-
niški promet odvija kot nekoč,
ko je železnica delala s polno
zmogljivostjo, tovorni promet
pa Je okrnjen kot še nikoli.
Železničarji morajo proge
redno vzdrževati, sanirati in
popravljati zaradi varne vož-
nje potniškega prometa, to-
vorni promet pa ob tem potuje
po slovenskih cestah ter jim
povzroča neprecenljivo škodo.
Železnica čaka in čaka na
obljubljeni raj ispred dvajse-
tih in več let, ko je takratna
vlada obljubljala, da bo z za-
koni opredelila tovor za pre-
voz po železnicah in za prevoz
po cestah. To se do danes ni
zgodilo, čeprav bi se moralo,
saj se po cestah prevaža
ogromno nevarnih snovi in
nam grozi ekološka katastro-
fa. Poleg tega bi lahko mnogi
državljani Slovenije vdihavali
čistejši zrak, če ga ne bi za-
strupljali tovornjaki.
Železničarji pričakujejo, da
v resorjih ministrstva za pro-
met in okolje intenzivno pro-
učijo vse, zaradi česar grozi,
da se bo 1400 delavcev verjet-
no znašlo na cesti, med množi-
co nezaposlenih. Ob tem pa
imajo železničarji dovolj pre-
vozne in prekladalne mehani-
zacije in delovne sile, da bi
lahko vsak trenutek pripeljali
in odpeljali različne tovore od
komitenta h komitentu na
sedež.
ALBERT TANŠEK,
Grobelno
Vsem šolam
občine Celje
Društvo za varstvo okolja
Celje prosi ravnateljstva šol,
da z okrožnico opozore svoje
učence o nevarnostih in škod-
ljivostih spomladanskega kur-
jenja vrtnih, njivskih in osta-
lih odpadkov. Poleg nevarno-
sti razširitve ognja na gozdne
in travniške površine, se s kur-
jenjem uničuje vsa površinska
mikroflora zemljišč in bivalni
prostori raznih koristnih žu-
želk in gnezdišča ptic.
Posebno pa opozarjamo na
strupenost dimnih plinov (di-
ma), ki so na zastrupljenem
celjskem območju še posebno
nevarni. Organski odpadki, ki
se pojavljajo na vrtovih, nji-
vah in travnikih, vsebujejo ve-
like količine težkih kovin, or-
ganskih rakotvornih sestavin
ter PCB-jev (poliklorirani bi-
fenili). Lastnikom takih od-
padkov svetujemo, da jih od-
metavajo v kontejnerje in sme-
tiščne posode, ki jih odvaža
Komunala Celje. Ti odpadki
niso primerni za kompostira-
nje zaradi nevarnosti velikih
koncentracij škodljivih snovi,
ki se v kompostih nabirajo.
Taki komposti bi bili primerni
samo za gnojenje cvetlic, nika-
kor pa za gnojenje vrtnin.
Za DVO Celje
Predsednik
_ JANEZ ČRNEJ
Celjski
Prešernovi
proslavi na rob
Skupščina občine Celje in
Izvršni svet sta nas vabila na
osrednjo kulturno prireditev
ob slovenskem kulturnem
prazniku v soboto, 6. februarja
ob 19.30 v Narodnem domu
v Celju. Škoda, da tega pisma
nisem oddal redakciji Novega
tednika takoj po proslavi, ko
sem bil najbolj ogorčen. Ogor-
čen nad tem, da si lahko vod-
stvo celjske skupščine in Iz-
vršni svet dovolila takšno po-
nižanje celjskih kulturnikov in
publike.
Letos je bila uvedena novost
- nominacija. Toda nominiran-
cev nihče ni pozdravil ob vho-
du v dvorano, niso jih posadili
v prvo vrstvo in nihče jih ni
predstavil publiki v dvorani.
Napovedovalec je ob branju
nominacij povedal, da je že
nominiranje velika čast, na-
grajenci bodo znani v aprilu.
Občinstvo je ploskalo in se
spraševalo, kaj je s proto-
kolom.
Vsaka kulturna prireditev
potrebuje scenarij in režiserja.
Ime režiserja te osrednje ob-
činske prireditve na vabilu ni
bilo omenjeno. Sprašujem se,
če si Celjani »zaslužimo« takš-
no osrednjo prireditev ob slo-
venskem kulturnem prazniku,
kot smo jo doživeli? Slišali
smo namreč populistično - na-
rodnostno vezno interpretaci-
jo v stilu »-Ljubezen je b'la,
ljubezen še bo, ko tebe in mene
na svetu ne bo«, trkanje po
polknicah, zbujanje dečve,
sprehajanje po ganku in vzdi-
hovanje: »Urška, al' spiš?«
med sicer kvalitetno zapetimi
pesmimi zbora, ki mu ne mo-
remo očitati kvalitete. Toda
- nobene Prešernove pesmi, ne
v glasbi in ne v besedi nismo
slišali, »Zdravljice« ni nihče
recitiral niti zapel
Napovedovalec nas je opo-
zoril naj ne ploskamo med
veznim tekstom v drugem delu
programa, pozabil pa je pove-
dati, koliko stavkov posamez-
ne skladbe bodo izvedle flav-
tistke v prvem delu programa,
zato je občinstvo ploskalo tam,
kjer ni bilo treba.
V Celju imamo profesional-
no gledališče in ponosni smo
lahko na to. Mar ne bi mogli
povabiti nekaj igralcev, ki bi
recitirali pesmi pesnika, po
katerem nosi slovenski kultur-
ni praznik svoje ime? Mar ne
bi mogli v kulturnem progra-
mu, za katerega bi lahko sce-
narij napisal in zrežiral kak-
šen prejšnji Prešernov nagra-
jenec, nastopiti predstavniki
vsega kulturnega udejstvova-
nja v Celju - plesalci, pevci,
glasbeniki, igralci, pisatelji
itd.?
O, sveta preproščina! Ni po-
trebno veliko, ni potrebno
ustanavljati odborov in komi-
sij! Protokolarna služba naj
opravi svoje, scenarij in režijo
prireditve pa je treba zaupati
profesionalcem!
Prof. SLAVKO DERŽEK,
Celje
Ostajajo na
začrtani poti
Slovenska obrtnopodjetni-
ška stranka, katere glavni od-
bor je sestankoval v Gornjem
Gradu, je res občudovanja
vredna. Po mojem je v njej
zbrana vsa usedlina obrtniške
preteklosti, razen tistih, ki so
jih zavedli v predvolilni ihti.
Liberalna stranka pa je vse-
slovenska, s sedežem v Ljub-
ljani, torej ni ne kranjska ne
Grosova - on je samo njen ak-
tivni član.
Da je obrtnik Gros deloval
proti obrti, ne verjame nihče
več. Liberalna stranka ima ob-
močni sedež tudi na Zidanško-
vi ulici v Celju.
To, da je obrtna zbornica
predvsem stanovska organiza-
cija, pa je čista laž. Spolitiziral
jo je tudi njen predsednik Le-
opold Drame. Prostore obrtne-
ga doma je uporabljal za agi-
tacijo SOPS-a in popackal kar
nekaj številk stanovske revije
Obrtnik. No, upam, da bo
s SOPS-om ostal na začrtani
poti in vzdržal vsaj do pepel-
nične srede, ko bomo lahko
skupaj s kurenti napravili po-
greb, običajen za ta dan.
MARJAN MANČEK,
Liberalna stranka
Smo profesionalen, sodobno organiziran,
najboljši rokometni kolektiv v Sloveniji, z
velikimi mednarodnimi ambicijami.
Načrtujemo pospešen razvoj in še večje
uspehe, zato iščemo
MENEDŽERJA KLUBA
ki bo odgovoren za organizacijo in vodenje
naše tržno-propagandne in gospodarske
dejavnosti.
Od Vas pričakujemo vsaj višješolsko
izobrazbo, z aktivnim znanjem nemščine
ali angleščine, fleksibilnost, samostojnost,
kreativnost in organizacijske sposobnosti.
Delovno razmerje bomo sklenili pogodbeno
ali za določen čas, s 6 mesečnim
poskusnim delom. Plača bo stimulativna,
torej odvisna le od rezultatov dela.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in
potrebnimi dokazili pošljite v 10 dneh na
naslov:
ROKOMETNI KLUB CEUE PIVOVARNA
LAŠKO
63000 CEUE, p.p. 114
Št. 7 - 18. februar 1993
23
politična
nevednost
- sprenevedanje
ali pa
slepomišenje
Znano je, da se Slovenci, po-
sebno v zadnjem obdobju, zelo
radi gredo politike in posebno
na volitvah radi obljubljamo
vse mogoče in tudi nemogoče
stvari, tudi takozvane neres-
nice.
Politika me sicer zelo zani-
ma, nimam pa prave predstave
in niti ne vem kaj je »levo in
kaj je desno«. Zanimivo je bilo
poslušati predvolilne zbore in
predstavitev raznih strank, ko
bi vse rade bile desno sredin-
ske in se kot take tudi snubile
volilce. Med temi je prisotna
stranka, ki je bila do volitev
bolj desna, takoj po volitvah
pa je po svoji dejavnosti lepo
in čvrsto na levici. Ker me za-
deva zanima, vprašujem sose-
de in prijatelje, kaj mora
stranka narediti in kaj bo še
morala postoriti, da bo lahko
potem v miru sedela na desnici
ali pa na levici svojega gospo-
darja. Rad bi zvedel, če ni pre-
velika tajna, kdo je tisti s ču-
dežno močjo, ki stranke razpo-
reja na levo in desno in zadnje
čase že bolj na sredine. Če je
kdo poklican, da mora to ve-
deti, potem so tu najbrž novi-
narji, ker oni vse vedo in tudi
morajo vedeti, ker to pišejo in
rišejo na grafikone, po želji
ljudstva.
Dejstvo je, da tega ljudstvo
v glavnem ne razume in bi bilo
pametno ter nujno to vpraša-
nje razčistiti, da lahko potem
volilci pravočasno presodimo,
kje je leva in kje je desna
oblast. Ker bi po planu že mo-
rali biti pravna država, kjer
naj bo vse argumentirano in
dokazano, bi naj tudi to zade-
vo tolmačili verodostojno.
Novinar ali politik, kdor pač
bi ljudstvu to tolmačenje po-
sredoval, naj za vse stranke, ki
bi naj bile leve ali pa desne
navedel tri argumente oziroma
merila, radi katerih so potem
na levi ali na desni strani. Pri-
pominjam, da je zadeva resna,
ker je pri nas takozvana stran-
karska politika še bolj v pleni-
cah in bodo potrebna še razna
tolmačenja, še posebej, ker so
tudi dnevne spremembe in še
vedno zelo prisoten zakon di-
alektike.
Kar se tiče strankarske poli-
tike Evrope, so stvari jasne in
razumljive. Točno se vidi in je
jasno, kaj je leva oziroma des-
na stranka. Stvar se je tam že
umirila in volilci tam točno
vedo, kako in kaj bo na voli-
tvah. Torej, kar je jasno za
Evropo, bo enkrat jasno tudi
pri nas: kaj je leva in desna in
tudi sredinska stranka. Ugo-
tavljam, da do danes še ni bilo
javne in jasne opredelitve ta-
kozvane strankarske pripad-
nosti in opredelitev, zato pa je
veliko praznega govorjenja in
slepomišenja. Resnica je, da je
do danes bilo več strank, ki
niso ponudile čistega vina in
so bili volilci dostikrat v svo-
jem neznanju zapeljani na
stransko pot in volili proti
svojemu prepričanju.
V imenu velikega števila vo-
lilcev prosim sposobne politi-
ke in novinarje, da konkretno
in neposredno odgovorite na
postavljena vprašanja in da
pridemo enkrat do tako zvane
resnice.
FRANC VALENČAK,
Kozje
Odgovor:
Pri analiziranju delovanja
strank se je skozi zgodovino
v literaturi in publicistiki uve-
ljavilo razvrščanje strank gle-
de na njihovo ideološko, pro-
gramsko politiko na leve, des-
ne, sredinske, levosredinske,
desnosredinske, skrajno des-
nico ali levico itn. Vendar so te
opredelitve samo okvirne: oz-
načitev stranke za levo, desno
ali sredinsko je odvisna tudi
od konkretne družbe, politične
kulture, tradicije, zgodovine
itn. Vendar pa na splošno ve-
lja, da na primer desne stranke
glede političnih načel kot
vrednote predvsem izpostav-
ljajo narod, nacionalno zavest,
patritotizem, krščanske vred-
note in vlogo cerkve, družine,
načeloma nasprotujejo uzako-
nitvi splava, v gospodarstvu
poudarjajo privatno lastnino,
»svobodni tok kapitala in ini-
ciativo posameznika« in manj-
šo vlogo države (republikan-
ska stranka v ZDA, konserva-
tivna v Veliki Britaniji, Kohlo-
va Krščansko-demokratska
unija v Nemčiji, SKD, Narod-
ni demokrati v Sloveniji itn).
Leve stranke praviloma po-
udarjajo socialna vprašanja,
večji intervencionizem države,
soupravljanje (samoupravlja-
nje) delavcev (socialistične
stranke, socialdemokratske),
tudi enopartijski sistem in
»eno« ideologijo (komunistič-
na stranka) in tako naprej.
Slednjo bi v sedanjih okolišči-
nah demokratizacije po svetu
in po razpadu Sovjetske zveze
šteli že za skrajno (ultra)levi-
co. Sredina sprejema nekaj od
teh političnih usmeritev in
vrednot, glede na intenzivnost
poudarjanja določenih stališč
pa se bolj nagiba k desnim ozi-
roma levim strankam. O arbi-
trarnosti razvrščanja strank
v te kategorije pa priča dej-
stvo, da imajo siranke tudi ze-
lo sorodne programe in da se
zavezujejo »univerzalnim
vrednotam« - človekovim pra-
vicam, demokraciji, neodvis-
nosti, liberalizmu itn.
ROBERT GORJANC
Celjsice finance
Ob upoštevanju, da so danes
finance, v tistem delu, za kate-
rega bi lahko rekli da so »vo-
dene«, že precej časa v glav-
nem v funkciji privatizacijske-
ga prerivanja, preostali njihov
del pa preživlja obdobje »lais-
sez faire, laissez passer«, pri-
demo do neizbežnega zahtev-
ka, da država na vseh nivojih,
torej tudi celjskem, stori nekaj
strumnih korakov v smeri po-
pestritve konkurence na fi-
nančnem igrišču, kar bi pome-
nilo, da se ne gre več politiko
v financah, ampak finančno
politiko, ter v skladu z njo tudi
finančne naložbe (v širšem po-
menu besede).
»Državi na vseh ravneh«
ostaja možnost vstopa v finan-
ce na neadministrativni način,
tj., da jasno in glasno - javno,
z večinskim deležem ustanav-
lja konkurenčne in profesi-
onalno izgrajene enote finanč-
ne infrastrukture, ki bi pravi-
loma po otroški dobi šle v nor-
malno privatizacijo, to je
v prodajo državnega premože-
nja privatnim fizičnim in/ali
pravnim osebam. Bistvo kakš-
nega dopolnilnega pristopa ni
v lastninjenju, ampak v pospe-
šenem zagotavljanju tržne fi-
nančne infrastrukture, ki dru-
gim udeležencem arene, v fazi
finančne nagnjenosti k ekstre-
mom, normalno, ne pride na
um. Zato danes »čutim znižan
tlak«, da osvežim idejo o Celj-
ski posojilnici, ki sem jo »do-
volj za pokušino« opisal v pr-
vem nadaljevanju Celjske
commedie deli' arte sredi pre-
teklega leta.
Ker skoraj ni odločitve (do-
godka), ki ne bi imel finančnih
posledic, je - pa čeprav - groba
finančna analiza boljša kot fi-
na, ki je ni. Zato je včasih
»groba« edino možna za od-
stranjevanje našega »smoga«
ter risanje trendov vselej rizič-
ne bodočnosti. »Fino« bodo pa
že podali tisti, ki razpolagajo
z izvirnimi podatki, ko bodo
»začutili znižanje tlaka«. Na
primer: Znesek družbenega
kapitala slovenskih podjetij,
predviden za lastninjenje, je
bil pred tremi leti po knjigo-
vodski evidenci približno 25
mia DEM. Po predčasni časo-
pisni informaciji pa se sedaj
lastnini družbeni kapital
v približni višini 18 mia DEM.
To namreč lahko kaže na ude-
janjenost anti-finančne (torej
nepriporočljive) poti privati-
zacije. No ja, če pa na podlagi
omenjene informacije naredi-
mo primerjalno premoženjsko
bilanco teh podjetij, lahko pri-
demo tudi do ugotovitve, da se
je v financah slovenskega real-
nega sektorja nekaj prevagalo.
Prištejmo še sprejeti sanacij-
ski paket bank, pa že lahko
rečemo, da je »podn« dosežen.
Sledi preobleka in nato »novi
investicijski cikel.«
Ker je veljavni zakon o last-
ninskem preoblikovanju odraz
nefinančnega pristopa, skriva
v sebi tako za Slovenijo kot za
posamezna podjetja ter inve-
stitorje vrsto nevarnosti (na
krajši rok, še posebej pa na
daljši). Poleg inflacijskih, tudi
zelo oprijemljive. Ker pa so ga
poslanci v našem imenu in
predvsem za naš račun spreje-
li, je prav, da se zavedamo mo-
rebitnih posledic. Primeri
Elan, »banka« Les, Grubelič,
nam lahko koristno pomagajo
kot pilotski projekti in/ali kot
nekakšna miniatura. Nestro-
kovnost in neučinkovitost (še
posebej na finančnem področ-
ju) bosta seveda sedaj kazno-
vani s propadom firme, jam-
stvo pa bo omejeno. Anti-fi-
nančno obnašanje pa še ni
sancionirano (razen morda za
drobne primere). O zakonu,
seveda, naslednjič.
»Država na vseh ravneh« se
mora zavedati (in vem, da se),
da predvsem drobni varčevalci
praviloma skozi neformalni
davek - inflacijo in/ali tudi
drobni davkoplačevalci skozi
formalni davek, sanirajo tudi
finance.
Za »državo na nivoju mesta
Celja« bi to pomenilo ustano-
vitev npr. Celjske posojilnice,
tj. prave hranilnice (kar je po
moje izvedljivo relativno hi-
tro) ali pa npr. »Sklada mest-
nih obveznic«, kar pa bi zaradi
neobstoja pravil zahtevalo več
časa. Dogajanja na področju
»občinskih obveznic« naj nam
povedo tudi, da je finančni
avanturizem res lahko dono-
sen za posameznike, nikakor
pa ne za večinski del davko-
plačevalcev. Z lastninjenjem
industrije, ki v zahodnjaškem
pomenu besede vključuje tudi
storitveno dejavnost in finan-
ce, problematika le-te prehaja
na nove - znane lastnike ter
»državo na republiškem nivo-
ju«. Za tisto kar pa ostaja (ali
pa prihaja) Celju, bo potrebna
tudi normalna finančna infra-
struktura, kjer bo lahko celj-
ski interes uveljavljal tudi
glavno besedo. Prepustiti bo-
doče »celjske finance« pred-
vsem »šenkavanju« državnega
denarja, »laissez-faire« fi-
nančnim virom ter 12-tinski
logiki proračuna ne more biti
perspektiva niti na kratek rok.
NIKOLAJ ZIMŠEK.
Celje
Druže Tito, mi ti
se icunemo...
Tako verjetno razmišlja
Društvo upokojencev v Grižah
pri Žalcu, ki ima v svoji točil-
nici še vedno na častnem me-
stu že dolgo pokojnega tovari-
ša Tita. Visoko nad točilno mi-
zo pozdravlja vsakega, ki vsto-
pa, pa če je gostu to ljubo ali
ne.
Na pripombe narodno za-
vednih Slovencev so ga sicer
sneli, toda v svoji zvestobi niso
zdržali več kot par dni. Vrli
lakaj ga je ponovno obesil, to
pot še malo višje, da ga ja ni
mogoče zgrešiti
Sprašujemo se, kje je ostalo
srce predsednika društva in
tovarišev? So njihovi pogledi
še vedno zazrti v Beograd, Me-
ko jugofilov, ki se ne morejo
sprijazniti z našo stvarnostjo?
Tovariši, zaman! Ni več po-
vratka v vaše lepe čase!
Krajani Griž
(naslov v uredništvu)
Ceijsice zastave
so obrnjene na
glavo
če se sprehodimo po Celju,
še zlasti med prazniki, lahko
vidimo dve različni vrsti celj-
skih zastav. Pred stavbo ob-
činske skupščine so rumeno-
modre, drugod, po drugih uli-
cah, pa modro-rumene. Ne
vem ali gre za malomarnost
pri obešanju zastav ali pa ima
Celje resnično dvoje različnih
vrst svojih simbolov. Prosim,
da mi na to vprašanje, ki se
verjetno ne zastavlja samo me-
ni, odgovorijo pristojni. Da
bomo vedeli za naslednje
praznike.
ŽELJKO GRUJIČ,
Celje
zahvale,
pohvale
živa kultura
v Vojniku
Ob kulturnem prazniku je
bila v Domu kulture v Vojniku
uspela kulturna prireditev.
Sodelovala je tudi Osnovna
šola Vojnik pod vodstvom
mentorice gospe Štokovnik, ki
je pripravila nadvse uspešno
plesno-glasbeno točko, s kate-
ro so ogreli številno občinstvo.
Za prijetno prsenečenje so po-
skrbeli godbeniki iz Ljubečne
z dirigentom g. Sabcem. Obi-
len aplavz so požele tudi ma-
žoretke iz Ljubečne.
Prireditev je s pozdravnim
govorom in povezovanjem vo-
dil g. Beno Podrgajs, prizadev-
ni predsednik KUD Vojnik.
Njemu in peščici zanesenjekov
gre hvala, da je zaspani Vojnik
ponovno kulturno oživel.
Hvala vsem nastopajočim,
g. Podergajsu in vsem Vojniča-
nom, ki so prišli na prireditev
in s svojo prisotnostjo pokaza-
li, da Vojnik še živi in dela
v kulturnem smislu. Hvala
vsem!
DUŠAN GORKIČ,
Vojnik
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Pismo ne
sme presegati 45 tipkanih
vrstic. Daljša pisma bomo
v uredništvu krajšali tako,
da ne bo prizadet smisel
sporočila.
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes, v četrtek
ob 10. uri uprizorili Lažnivega kljukca, predstava bo zaključena
za I. OŠ Celje, ob 19.30 pa bodo za izven uprizorili Namišljenega
bolnika, režiserke Katje Pegan. Jutri, v petek bodo ob 10. in
12. uri z Čarovnikom iz Oza, gostovali v Šmarju pri Jelšah,
v soboto, 20. februarja ob 19.30 pa z Namišljenim bolnikom
v SNG Drami Ljubljana. Predstavo Sherlocka Holmesa Zadnji
primer bodo uprizorili v ponedeljek, 22. februarja ob 11. uri za
Srednjo šolo Boris Kidrič 2, v torek, 23. februarja ob 11. uri za
Srednjo šolo Boris Kidrič 3 in v sredo, 24. februarja ob 10.30 za
Srednjo ekonomsko šolo 1.
Na Dnevih komedije bo v SLG Celje v petek, 19. februarja
gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Vitra-
covim Volkodlakom, v režiji Dušana Jovanoviča. V soboto,
20. februarja pa bo gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz
Ljubljane z Moliere-Rozmanovim Tartifom, v režiji Vita Ta-
uferja.
V Domu kulture v Velenju bo danes, v četrtek ob 19.30 pred-
stava Reductio ad absurdum Gimnazije Velenje.
V Kulturnem domu v Bočni bodo v nedeljo, 21. februarja ob
15. uri uprizorili gledališko igro Carla Goldonija Zadrečke
zdrahe.
V KLjUBU v Celju bo danes v četrtek ob 22. uri premiera,
v soboto 20. februarja ob 17. uri pa l.repriza naturalističnega
triptiha Gospodična Julija, v izvedbi Eksperimentalnega gleda-
lišča F Gimnazije Celje.
V Kulturnem domu Nova Štifta bodo v soboto ob 19. uri člani
domače dramske skupine uprizorili gledališko igro Marjana
Marinca z naslovom Poročil se bom s svojo ženo.
ONCERTI
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, v petek ob 20. uri
koncert Moškega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška Slatina,
ki bo predstavil Slovensko pesem od romantike do ljudske
pesmi.
A.ZSTA-VEi
V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava z naslovom
Gradovi na Slovenskem.
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je na ogled razstava
akvarelov in risb akademskega slikarja Milana Lorenčaka.
V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju razstavlja
slike Jože Ciuha. Razstava bo na ogled do 23. februarja.
V Likovnem salonu je ob Dnevih komedije odprta razstava
z naslovom Komedija na plakatu.
V Galeriji Mozaik v Zidanškovi ulici je odprta samostojna
prodajna razstava likovnih del Jožeta Perčiča, člana likovne
sekcije Svoboda iz Celja, ob njegovi 60-letnici.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo do
26. februarja na ogled razstava beneških umetnikov.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bodo v ponede-
ljek, 22. februarja ob 19.30 odprli razstavo Spomladansko cvetje
na starih grafičnih listih.
V galeriji in agenciji Dober dan v Šempetru bo do konca febru-
arja na ogled spominska razstava slikarja Ivana Generaliča.
i     M    O
Celje
Union do 25.2. ob 16.,18.15 in 20.30 Prvinski nagon - ameriški
film.
Mali Union 18.2. ob 19. uri Noč na zemlji — ameriški film; od
19.2. dalje ob 19. uri Popotnik - ameriški film.
Metropol do 25.2. ob 16., 18. in 20. uri Poslednji Mehikanec
- ameriški film.
Šentjur
Kino Šentjur 19.2. ob 20. uri film presenečenja, 21.2. ob 16. uri
Popotnik - ameriški film.
Žalec
Kino Žalec 19.2. ob 19. uri Gospe v akciji - ameriški film; 21. 2.
ob 17. in 19. uri Sam doma - ameriški film.
STALO
V galerijskih prostorih nad Občinsko matično knjižnico
v Laškem bo jutri, v petek 19. februarja ob 18. uri predavanje
dr. Jožeta Mačka o zgodovini kmetstva na Slovenskem
s poudarkom na tovrstni zgodovini naših krajev, ki ga je knjiž-
nica pripravila skupaj s'Kmetijsko zadrugo Laško.
V hotelu Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri, v petek ob
20. uri fantovski večer z moškim pevskim zborom Atomske
Toplice Podčetrtek. V soboto, 20. februarja ob 15.30 pa se bo na
trgu Atomske vasi pričel Pustni karneval s prihodom in progra-
mom kurentov iz Stojnc in Pristavškega pustnega karnevala.
Zvečer ob 20. uri bo v hotelu veselo Pustovanje z ansamblom
Mira Klinca.
V Kristalni dvorani in restavraciji Pošta v Rogaški Slatini bo
v soboto pustni ples in rajanje.
Na Titovem trgu v Velenju bo v torek, 23. februarja s pričetkom
ob 16. uri pustno rajanje z veselim pustom.
V hotelu na Dobrni bo v soboto ob 20. uri tradicionalno pusto-
vanje, v nedeljo, 21. februarja ob 14. uri bo na ploščadi Zdravili-
škega doma otroška maškarada. V ponedeljek, 22. februarja pa
bodo v avli hotela odprli razstavo likovnih del Viktorja Rožanca
iz Dobrne.
V Kulturnem domu v Trnovljah v Celju bo v soboto ob 20. uri
tradicionalno pustovanje v organizaciji KUD Zarja iz Tmovelj
in zabavi ansambla Journal iz Celja.
V dvorani na Golovcu bo. v nedeljo ob 14.30 tradicionalna
maškerada za otroke.
V knjižnici v Mozirju bo jutri, v petek ob 18. uri literarni večer
ob predstavitvi knjige Jožeta Zadravca Na gredicah moje de-
žele.
Na Celjski koči pripravlja v nedeljo ob 11. uri planinsko pusto-
vanje Planinsko društvo Celje, sekcija Pod gradom.
V Kulturnem domu v Solčavi bo v soboto ob 16. uri kulturno-
zabavna prireditev z naslovom Vinarska 93.
Št. 7 - 18. februar 1993
24
Mimo Avseniica po svoje
Tržaški narodni ansambel
obstoja že več kot dvajset let,
vendar je med slovenskimi
ljubitelji domače glasbe bolj
slabo znan. Ansambel vodi
Tullio Možina, ki igra tudi
kitaro, poje in piše skladbe,
ki se po melosu močno razli-
kujejo od slovenskih tovrst-
nih viž. Možina ne »štanca«
skladb, ampak jih piše in
aranžira dalj časa, kajti želi
imeti skoraj popolno melodi-
jo. Ansambel tudi ne nastopa
preveč, saj so vsi člani zapo-
sleni.
Tržaški narodni ansambel
je svoje največje slovenske
uspehe dosegel na Ptujskem
festivalu, kjer je sodeloval
trikrat in osvojil osem na-
grad, od tega same najvišje
in najpomembnejše. »Ptuj je
za nas res srečno mesto,«o
komentira Tullio Možina, ko
smo ga srečali na Primorski
fešti. »Prvič smo bili na Ptu-
ju okoli leta 1970, drugič pa
lani, ko smo uspeli s pesmijo
Vse pasa. Zelo redko .smo na-
stopali na našem festivalu
v Steverjanu. Pripravili so
nas takrat, ko smo prazno-
vali dvajset letnico, da smo
se zbrali, nastopili in zai-
grali.«
Trenutno so poleg vodje
Tulila v ansamblu še Karlo
Vrgič, ki igra harmoniko,
Igor Uštin bas kitaro in Ma-
rino Besednjak, ki igra klari-
net, pojeta pa odlični pevki,
ki nastopata tudi v operi.
Edith Kocijan in Marta Fa-
bris.
Tudi pri kasetah in ploš-
čah se ne morejo pohvaliti
z novimi izdajami. Tako
imajo še vedno le dve plošči
(Draga Primorska in Ljubit
je sFdko) in dve kaseti. Po
lanskem Ptuju so posneli tri
skladbe za program sloven-
skega radia, vendar je to
premalo za samostojno ka-
seto.
»Radi bi izdali nekaj nove-
ga in svežega, vendar je pro-
blem v denarju,« to pojasni
Možina. »Sam sem napisal
okoli 25 skladb, ki jih odli-
kuje to, da ne kopirajo Avse-
nika ali koga drugega iz slo-
venskega prostora domače
glasbe. Mi igramo svojo glas-
bo, z našo barvo, teksti in
melodijo. Oblečeni smo v na-
še noše in tako odražamo naš
svet.«
Tulliova največja želja je
veliko dobrih nastopov, reci-
mo kaj takšnega, kot v Izoli.
Radi gredo povsod, kamor
jih povabijo. Zal pa premalo
ljudi ve za njih in zlasti za
njihovo resnično dobro mu-
ziciranje. Sicer pa ima Tul-
lio, ki je sicer upokojenec,
vendar še vedno poučuje ki-
taro, tudi svojega glasbenega
konjička: »To je nekakšen
big band z enajstimi člani.
Igramo samo skladbe trža-
ških avtorjev, ki so izredno
prijetne. Program popestri-
mo s čarodejem Bogdanom
Frasom, kabaretno skupino
in nekaterimi posamezniki.
Povsod, kjer se pojavimo,
nas lepo sprejmejo. In upam
da ne bo narobe če se pohva-
lim, da sem vse to sam spra-
vil skupaj.«
Od slovenske obale do Tr-
sta in naprej, kjer še živi slo-
venski človek, je pravzaprav
malo dobrih ansamblov. Za-
kaj, sprašujemo Možino.
»Ottavio Brajko je končal
z igranjem, tako da smo
ostali mi in Primorski fantje.
Dobra skupina je Times, ki
jo vodi svetovni prvak s har-
moniko, odlični Zoran Lu-
pine. Je še nekaj manjših,
mladih skupin, ki bi si vse-
kakor zaslužile nastop vsaj
na Ptujskem festivalu. Pro-
blem pa je bolj v njihovih
skladbah, kot igranju. To je
dobro, skladbe pa tako,
tako.«
Ob poplavi mnogih doma-
čih ansamblov bi vsaj občas-
no bilo prav prijetno pri-
sluhniti glasbi Tržaškega
narodnega ansambla. Nekaj
svežega za uho je v njem.
TONE VRABL
Foto: SLAVKO RAJH
Tržaški narodni ansambel (od leve) v najnovejši zasedbi - Marino Besednjak (klarinet), Edith
Kocijan, Marta Fahris (pevki), Tullio Možina (vodja, kitara), Karlo Vrgič (harmonika) in Igor
Uštin (kitara).
Hajdi za nove stole
Kulturno prosvetno društvo v Lažišah je v prostorih
osnovne šole pripravilo dobrodelni koncert za nakup
novih stolov, da bodo obiskovalci mnogih prireditev lahko
udobneje sedeli. V prijetnem programu sta poleg domači-
nov, šolarjev, nastopila še vodja najpopularnejše skupine
v Sloveniji Don Juan (po mnenju bralcev revije Kaj)
Branko Jovanovič in tretja najpopularnejša slovenska
pevka za leto 92 za Heleno Blagne in Ireno Vrčkovnik
Hajdi Korošec iz Celja. Oba gosta nista navdušila samo
z igranjem, petjem in humorjem, pač pa tudi s tem, da sta
se odpovedala honorarju.
MARTINA JELENC
Primorski fantje iz Pirana
so v Ljubljani v studiu Heli-
don posneli prve tri skladbe za
svojo drugo kaseto. Po mnenju
člana skupine Bogdana Frasa
so prvo delo dobro opravili.
Zoran Zorko iz Laškega je
pet skladb s svoje prve kasete
»Za začetek« v ponedeljek pr-
vič predstavil v programu Ra-
dia Celje. Kmalu bo na naši
lestvici skladba Vihravo dekle,
za katero je gThsho in tekst na-
pisal Zoran, poje pa njegova
sestra Mojca. Obeta se uspeš-
nica.
Po zapletih z mariborsko
(Šimekovo) popularno in pri-
ljubljeno Marjanco, bo ta pri-
reditev doživela nekaj spre-
memb. Prva bo ta, da jo bo
Šimek pripravil že 7. marca
v športni dvorani v Slovenskih^
Konjicah. Kako bo izgledala,
ve zaenkrat samo on, po-
membno je to, da se bo Mar-
janca vrtela tudi v prihodnje.
Najbolj vztrajni slovenski
glasbenik Franci Zeme ima si-
cer nekaj težav s pevkami, za-
to je za nedoločen čas tudi pre-
ložil snemanje nove kasete.
Ima pa že novo pevko, ki pa se
mora naučiti programa. Fran-
ci je igral na Ljubečni, za Pu-
sta bo verjetno v Štorah, ima
pa že pripravljene skladbe za
letošnji Ptujski festival, kjer je
lani osvojil dve nagradi pri ob-
činstvu.
V četrtem nočnem Videome-
hu, ki ga vodi Boris Kopitar,
bo po Alfiju Nipiču, Rudiju
Bardorferju in Toniju Verder-
berju sodeloval kot glavni gost
ansambel Slovenija, ki letos
slavi 15 letnico obstoja. Kopi-
tarju pa predlagamo, da v noč-
nem Videomehu po gostu ne bi
nastopali samo Avseniki, Sla-
ki in Zaje, kjer poje Kopitar,
ampak še kakšen drug ansam-
bel, saj jih je v Sloveniji »malo
morje«. Ali ima Kopitar svoje
ljubljence...
C. na Ostrožno 82
63000 CELJE
OBVEŠČA
CENJENE
STRANKE,
da imamo na zalogi po zelo ugodnih cenah:
- ARIEL3kg 994,00 SIT
- FAKS brez fosfatov 3 kg 659,90 SIT
- LAGART0 4kg 749,90 SIT
- zaboj piva 990,00 SIT
- Y0 JUlCE 100% hmška 99,90 SIT
- diabetični grape fmit 129,90 SIT
- pomaranča 139,50 SIT
- mešani 139,50 SIT
- kuhinjske servete-frotir 236,60 SIT
- kuhiniske servete - damast 134,80 SIT
Po zelo ugodni ceni tudi brisače Svilanit.
DELOVNI ČAS - VSAK DAN OD 6.30 DO 21.30 URE
NEDELJA IN PRAZNIKI - OD 8.00 DO 20.00 URE
VSAK DAN SVEŽ KRUH:
TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ,
PRED 5. LETI:
1. HEAVEN IS A PLAČE ON EARH.............. BELINDA PARI i<;p
2. ITHINK WE'RE ALONE N0W......... ^^"-'^^^ ?fp?i'^^
3. SIGN YOUR NAME................... TERENfF TRFm
4. HOUSE ARREST .... TERENCE TREND D ARBY
5. ALL DAY AND ALL OF THE NIGHT THE STRANrVfr^
6. COMEINTO MY LIFE ................. ™^   IOy?fSI i
10. bisetooccasion:::::::::::::::::;::::::::::z
PRED 10. LETI:
1. Y0UCANTHURRYL0VE................................................     PHILCOLLINS
2. 0RVILLE'SS0NG................................................KEITHHARRIS&ORVILLE
3. AWINTER'STALE....................................................................DAVID ESSEX
4. THE STORY OF THE BLUES ................. WAH
5. DOVVNUNDER......'..................................................METATWORK
6. SAVE YOUR LOVE...........................................................REENE& RENATO
7. BUFFALOGALS.............................................................MALCOM MCLAREN
8. BESTYEARSOFOURUVES....................................... MODERN ROMANCE
9. IF YOU CANT STAND THE HEAT......................................        BUCK FIZZ
10. EUROPEANFEMALE......................................................THE STRANGLERS
PRED 15. LETI:
1. MULLOFKINTYRE..............................................................................VVINGS
2. LOVE'SUNKIND.................................................................DONNASUMMER
3. IT'SAHEARTACHE ...............................................................BONNIETYLER
4. UPTOVVN TOP RANKING...................................................ALTHIA & DONNA
5. DONTMAKEITMYBROWNEYESBLUE.........................CRYSTALGAYLE
6. DANCE, DANCE, DANCE........................................................................CHIC
7. FLORAL DANCE......................................BRIGHOUSE & RASTRICK BRASS
8. LETSHAVEAOUIETNIGHTIN ................................................DAVID SOUL
9. NATIVENEWYORKER..................................................................ODYSSEY
10. HOW DEEP IS YOUR LOVE...................................................THE BEE GEES
PRED 20. LETI:
1. BLOCKBUSTER ..................................................................................SVVEET
2. JEANGENIE.............................................................................DAVID BOVVIE
3. LONG HAIRED LOVER FROM UVERPOOL...........LITTLE JIMMY OSMOND
4. YOU'RESOVAIN ....................................................................CARLY SIMON
5. HI HI HI..................................................................................................VVINGS
6. BALL PARK INCIDENT....................................................................VVIZZARD
7. VVISHINGVVELL..................................................................... FREE
8. ALWAYS ON MY MIND........................................................ ELVISPRESLEY
9. IF YOU DONT KNOW ME BY NOW.................MELVIN & THE BLUE NOTES
10. MR.ANDMRS.JONES.................................................................BILLYPAUL
PRED 25. LETI:
1. EVERLASTING LOVE................................................................LOVE AFFAIR
2. BALLAD OF BONNIE AND CLYDE.......................................GEORGIE FAME
3. AMITHATEASYTOFORGET.......................ENGELBERT HUMPERDINCK
4. DAYDREAM BELIVER..........................-..................................THE MONKEES
5. VVALK AWAY FREE.............................................................THE FOUR TOPS
6. JUDY IN DISGUlSE .......„.................JOHN FRED AND HISPLAYBOY BAND
7. HELLOGOODBYE ...................................................................THE BEATLES
8 MAGICAL MYSTERY TOUR.....................................................THE BEATLES
9. EVERTHINGIAM .................................................................PLASTICPENNY
10. TINSOLDIER.......................................„..................................SMALLFACES
Glasbo iz »časovnega stroja« lahko poslušate v sobotnem
večernem programu Radia Celje med 19.30 in 22.00 uro.
SS
Št. 7 - 18. februar 1993
25
Bo Pontiac povozil Einsteina?
še preden se je Einstein,
mlada skupina rockerjev iz
Šempetra, neopazno in sa-
movoljno umaknila v ozadje
lokalnega glasbenega doga-
janja, si je počasi, a vztrajno
ustvarila kar lep krog poslu-
šalcev. Predvsem tistih, ki
poslušajo tovrstno glasbo. Ti
so jih poznali predvsem kot
predskupino velenjskega
benda Chateau, s katerimi so
obredli dobršen del domovi-
ne in ogrevali vse od firbcev
pa do rockerjev.
Odkar so nehali nastopati
s skupino Chateau, se je za-
sedba benda skrčila na štiri
člane. Delo, za katerega jih
je bilo prej potrebnih pet, se-
daj opravijo sami in zatrju-
jejo, da se tako tudi najbolje
počutijo. Posneli so tudi ne-
kaj avtorskih skladb, za ka-
tere upajo, da jih bodo
v bližnji prihodnosti izdali
vsaj na kaseti. Eno izmed pr-
vih studijskih skladb boste
lahko slišali na valovih Ra-
dia Celje in sicer kot predlog
za domači del Lestvice za-
bavTiih melodij.
Do takrat pa nameravajo
opraviti še veliko »live« na-
stopov, s katerimi si bodo
krog poslušalcev verjetno še
povečali. Prvi nastop bo že
jutri, v petek, 19. februarja,
ob 20. uri v šempeterski dvo-
rani. Predvozači bodo Ponti-
ac iz Velenja.
To ročk skupino pa sestav-
lja pet petnajstletnih Velenj-
čanov. Skupina deluje že le-
to in pol, v tem času pa so se
predstavili že na nekaj kon-
certih, kar je ob njihovi sta-
rosti lep dosežek. Najbolj ve-
seli so bili povabila za sode-
lovanje na mega žuru ob 10
letnici skupine Šank ročk,
kjer so prvič nastopali pred
večtisočglavo množico.
Vsi člani skupine imajo
najraje, kot tudi velika veči-
na njihovih vrstnikov, hard
ročk. Zato se v večini posve-
čajo tej zvrsti, na koncertih
pa  največkrat  preigravajo
komade njim najljubših sku-
pin (Šank ročk, Chateau,
Metallica, G'N'R ...). Seveda
imajo tudi nekaj lastnih
skladb, ki jih nameravajo (v
kratkem) tudi posneti. Fant-
je zatrjujejo, da so njihovi
žuri, kljub rosni mladosti
članov, sproščeni, še posebej,
če je z njimi »dobro« občin-
stvo.
SŠ
Einstein: Aleš, Robi, Griša in Beno.
Pontiac: Andrej, Tadej, Sandi, Jernej in Iztok
Kilo dobre
voiie,
prosim!
Sneži! In tako je tudi prav,
saj je konec koncev minila
šele sredina februarja. Na
včerajšnjem sprehodu po
gozdu so nas pozdravile tudi
prve trobentice, ki so tam na
prisojni strani začutile pri-
hajajočo pomlad in pohitele.
Drugače pa je to čas spravila
lesa in kmetje so bili veseli
lepega vremena. Kar nekam
spokojno je v teh dneh, ko na
skrivaj potekajo še zadnje
priprave na pustno norenje.
Pa sem se tisti torek od-
pravil v kontrolo koncertne-
ga utripa v Barfly-ju, kjer je
Kosta dal priložnost neafir-
miranim skupinam, da po-
kažejo kar zmorejo.
No, že ob prihodu so me
nekateri tolažili, da naj bom
kar lepo srečen, da sem za-
mudil prvo skupino Diarho-
ea iz Ljubljane. Potem sem
razmišljal ali bi naročil kavo
ali pir in na oder so se začeli
glasno zlagati naslednji. Ec-
tasy je pisalo na plakatu pa
mi sploh ni bilo jasno kdaj so
začeli, ker je bilo vse skupaj
postavljeno precej anarhič-
no. Vse lepo in prav, sem si
mislil, in se sprva še kar za-
baval, ko so na odru fantje,
med šestnajstim in tridese-
tim letom starosti, iskali svoj
ključ. Ampak kmalu je po-
stalo jasno, da nimajo pojma
o pojmu in bluzi jo nekam
v tri zgrešene in potem sem
se smejal le še natakarju, ki
se je simpatično afnal on-
stran točilnega pulta in skr-
bel za dobro voljo vsaj neka-
terih.
Ljubljančani, ki so s sabo
privlekli celo kopico navija-
čev, da je bilo v klubu enkrat
za spremembo bolj polno, pa
so se zgubljali nam pred oč-
mi. So vsaj pokazali koliko
so vredni in za hrabrost si
gotovo zaslužijo pohvalo, kaj
drugega pač ne. V premoru
sem od hišnika Mitje izvedel,
da z napovedanimi Overflow
zaenkrat še ne bo nič, zato se
opravičujem vsem, ki sem jih
zavedel v prejšnji številki,
a je bilo že prepozno za ka-
kršno koli ukrepanje. Kot
tretji so se predstavili finali-
sti iz Avstrije, ki so v konglo-
meratu glasbenega migota-
nja tega večera predstavljali
prvo jakostno skupino. Vi-
dez, ki so ga dajali, je precej
zavajal gledalstvo saj so
igrali še kar trdo varijanto
nekakšnega metala, pri tem
pa s kratkimi frizurami niso
mogli značilno mahedrati
naokoli, kot to metalčki radi
počnejo furt na furt. Akordi
seveda niso tako komplicira-
ni, da bi moral človek ves čas
buljiti v vrat kitare, zato se
zraven tudi bolj ali manj le-
po razgibavati, predvsem
vratna vretenca. No pa av-
strijčki niso počeli nič po-
hujšljivega, nasprotno, prav
vzorno so se obnašali in gle-
dalstvo se je oddahnilo po
dveh zateženih bendih. Ti so
znali vsaj igrati in ta dan je
bilo to že čisto dovolj.
Voščil sem Kosti, ki je
praznoval svoj rojstni dan in
napovedal za konec še kan-
tavtorja z kanadskim potnim
listom, vendar so si moje no-
ge zaželele sprehoda tja do
daljne Hudinje, zato sem
krenil v mrzlo noč. Lepo vas
pozdravljam, še posebej pa
gospo Rezko, ki tako vztraj-
no sledi mojim prismodari-
jam v tem časopisu. Pazite
na želodce!
KONTAKT d.o.o.
Varstvo pri delu
Cesta v Tmpvlje 10 a,
Celje,
tel. 31-641/206, 200
izvajanje varstva pri delu
v skladu z zakonodajo
inženiring
izdelava pravilnikov
elaboratov
navodil za varno delo
organiziranje tečajev
svetovanje
SHAMEN so samo na otoku
prodali pol milijona kopij al-
buma »Boss Drum«, po tem
izrednem uspehu pa se pri-
pravljajo za naskok na čez-
morska tržišča. Po koncu kraj-
še angleške turneje se na za-
četku marca odpravljajo
v Ameriko in Kanado, kasneje
pa tudi v Avstralijo.
»Motorvision« je naslov vi-
deokasete, ki so jo izdali seatt-
leški SOUNDGARDEN. Ma-
terial je bil posnet že marca
lani na razprodanem koncertu
v njihovem rodnem kraju. Kot
je že v navadi pri podobnih
projektih,jena kaseti prikaza-
negatudi precej zakulisnega
koncertnega dogajanja.
Album »Automatic For The
People« skupine R.E.M., je na
angleškem tržišču že dosegel
dvojno platinasto naklado. Po
dveh uspešnicah s tega albu-
ma, »Drive« in »Man On The
Moon« je te dni izšel še tretji
singl »The Sidewinder Sleeps
Tonite«. B stran singla bo za-
polnjena s skladbo »Get Up«,
ki je leta 1988 že izšla na albu-
mu »Green«.
Koncert BOBBV BROWNA
je bil, kot že večkrat letos, spet
prekinjen. Njegov nastop na-
mreč ni bil všeč predstavni-
kom lokalne policije v Augu-
sti, Georgia. Bobby je pred
številno mladoletno publiko
s svojo spremljevalno pevko
Quelline Young spet izvajal
zdaj že skoraj legendarno si-
mulacijo seksa.
Odvetniki MICHAELA
JACKSONA pravijo, da so tr-
ditve, da naj bi Jackson za
snemanje zadnjega reklanrme-
ga spota za Pepsi Colo zahte-
val belega plesalca, ki s po-
močjo računalniške tehnologi-
je imitira Michaela kot majh-
nega dečka, čista neumnost.
Belca so vzeli le zato, ker se je
s svojo plesno tehniko najbolj
približal plesanju M. Jackso-
na. Tožbe proti prenagljenim
novinarjem so že vložene.
ICE CUBE, kontroverzen
rapper, bo v začetku marca pr-
vič nastopil v Evropi. Svojo
turnejo bo začel v Veliki Brita-
niji, na nastopih pa ga bo
spremljal prijatelj in rap-po-
zer iz LA, Da Lench Mob. Izšei
je tudi tretji singl »It's Was
A Good Day« z lanskega Cu-
beovega albuma »The Pre-
dator«.
Za konec pa še nasvet SHA-
NEA MacGOWANA, kako na-
pisati uspešnico preko noči:
»Vso noč sediš s steklenico ne-
česa, nekaj škatlami cigaret,
dodaš mogoče še kakšen vita-
min, in onegaviš kitaro tako
dolgo, dokler hit ne bruhne iz
tebe.« Nasvet pa tak!
STANE ŠPEGEL
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. SOMEDAV - LISA STANSFIELD (5)
2. STEP IT UP - STEREO MCS (4)
3. RUN TO YOU - RAGE (8)
4. FEEL NO PAIN - SADE (4)
5. WHO'S GONNA RIDE YOUR WILD HORSES - U2 (6)
6. 7 - PRINCE & NPG (7)
7. STEAM - PETER GABRIEL (3)
8. IT'S GONNA BE A LOVELV DAY - S.O.U.L. S.V.S.T.E.M      (2)
9. IN THESE ARMS - BON JOVI (2)
10. DEEPER AND DEEPER - MADONNA (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. UUBI IN SOVRAŽI - VIDEOSEX (4)
2. GREVA PUNCA V JUŽNE KRAJE - SOKOLI (2)
3. GOSPODAR - AVTOMOBILI (2)
4. OPRANE ZASTAVE - JANI KOVAČIČ (7)
5. KONEC JE - ALENKA GODEC (8)
6. HEV MERV - NERON (7)
7. KO NOČ ZAMENJA DAN - DON MENTONV BAND (10)
8. ŠTAJERC - ZORAN PREDIN (1)
9. PREDEN SE PREBUDIM - JAN PLESTENJAK D.O.O. (3)
10. SVETE KRAVE - ORLEK (1)
Narodno-zabavne melodije:
1. ZAKAJ PA NE - ALFI NIPiC (6)
2. CIGANKA GLEJ - AVSENIK & HELENA BLAGNE (6)
3. Z DOBRO VOLJO - ANS. VINKA CVERLETA (6)
4. PSENICNI LASJE - HMELJARSKI INST. KVINTET (6)
5. VESEUE NA VASI - BRATJE IZ OPLOTNICE (5)
6. Z NAMI VSI NA PLES - MAK + EDVIN FLISER (4)
7. NAŠA DOMOVINA - ANS. LOJZETA SLAKA (6)
8. POSTAL SEM PENZIONIST - PODKRAJSKI FANTJE (3)
9. UTIHNILA JE KITARA - FANTJE Z VSEH VETROV (1)
10. BRŽ MUZKA NAJ ZAIGRA - ANS. SREDENŠEK (2)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
LIFE OF SUPRISES - PREFAB SPROUT
SLIVER - NIRVANA
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
KROKODILČKI - ČUKI
ŽELIM SI - EINSTEIN
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
NORČAVI PUST - ŠTAJERSKI VRELEC
MOJ FANT JE VESELJAK - SLOVENSKI MUZIKANTJE
Nagrajenca: Gašper Trotovšek, Šmiklavž 15b, Škofja
vas
Barbara Verdnik, Dušana Kvedra 3,
Celje
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MolOdija
v Cankarjevi ulici v Celju.
Št. 7 - 18. februar 1993
26
Vse, kar potrebujete
.. .je ljubezen. Tako so pred desetletji peli Beatli in,
konec koncev, že pred stoletji naši predniki. Ljubezen
je vse in vse je ljubezen. In tako naprej in tako nazaj.
Ljubezen oziroma zaljubljenost še najbolj sodi v na-
šo generacijo. Jasno, tudi starejšim jo privoščimo,
ampak, kljub temu... najlepše je biti zaljubljen
v »naših« letih.
Ja, prva ljubezen je resnično najlepša. Pa čeprav
potem, ko se konča, ne ostane nič več. Samo spomin.
NINA M.
Valentinovem
Legenda pripoveduje, da
je Valentin živel v tretjem
stoletju v Terniju. Bil je du-
hovni vodja kristjanov tega
mesta in papež Viktor ga je
imenoval za škofa. Škof Va-
lentin je bil zelo priljubljen,
predvsem zato, ker se je uprl
mogočnikom rimskega ce-
sarstva. Zato ga je prefekt
Placid zaprl in ga 14. febru-
arja 279 usmrtil. Pokopali so
ga v Terniju, na kraju, kjer
so kasneje zgradili baziliko.
Zakaj je prav sv. Valentin
postal zaščitnik zaljubljenih,
ni znano. Tradicija obdaro-
vanja na Valentine's Day se
je povsem zanesljivo porodi-
la v Angliji. Ljudje so verjeli,
da sta človeka, ki se srečata
zgodaj zjutraj 14. februarja
»obsojena na večno ljube-
zen«. Tudi Shakespearova
Offelija obljubi kraljeviču
Hamletu, da ga bo obiskala
na dan sv. Valentina.
Na Slovenskem smo Va-
lentinovo dolgo praznovali
le kot pogansko dediščino
čaščenja pomladi, zdaj pa
smo mu nadeli tudi sodob-
nejšo obleko.
In kakšna je tradicionalna
podoba praznovanja Valen-
tinovega na Slovenskem?
Gre za dediščino, ki sega
v poganski čas. Takrat so ve-
rovali, da se leto začne s po-
mladjo. Tako je Valentivno-
vo po mnogih predelih Slo-
venije, posebno še v Beli kra-
jini, veljalo za prvi pomladni
dan. Zato se tudi reče, da
sveti Valentin prinese ključ
od korenin. Sicer pa ga ime-
nujejo tudi Spomladin ali
Pomladin.
Prepričanje, da se na dan
sv. Valentina ženijo ptički, je
bilo včasih zelo razširjeno.
Ponekod na Štajerskem so
v grmovje postavljali razne
pogače. V delu Prlekije so
gospodinje spekle enostavno
narejene ptičke in jih obesile
na vejo, da so jih otroci, ki so
hodili od hiše do hiše, lahko
zbirali. V okolici Gorice,
v kraju Šmover, so za mladi-
no pekli pogače, štruklji pa
so bili namenjeni odraslim.
Sedaj je ta praznik v glav-
nem povezan z obdarova-
njem: rožice, voščilnice,
sladkarije, drobna darila.
Med barvami prevladuje
rdeča, ki se pojavlja povsod,
predvsem pa na pentljah in
srčkih. Poseben pomen pa
imajo tudi cvetlice. V Za-
hodni Evropi natančno vedo,
kaj posamezna cvetlica po-
meni, katera sodi v šopek za
izvoljeno in pa, da je vrtnica
osrednja roža ljubezni.
RADIO CEUE
Glasilo
za silo
Glasilo za silo, ki ga izdajajo učenci
osnovne šole Frana Roša v Celju, je
lani dobilo republiško nagrado za naj-
boljša šolska glasila.
V uredništvo smo dobili lansko šte-
vilko, veseli pa bomo, če nam bodo
člani novinarskega krožka poslali tudi
kakšno letošnjo.
Iz cikla Ljubezenske zgodbe objav-
ljamo dogodivščino (lani) osmošolke
Saše Kerkoš, in pa nekaj ljubezenskih
verzov.
Prikrita ljubezen
Nekega sobotnega večera je moja
najboljša prijateljica Eva doma orga-
nizirala ogromno »žurko«.
Takoj sem pritekla k njej in se raz-
komotila na sedežno v dnevni sobi.
Uh, koliko »folka« je bilo! Vsi so ple-
sali, pili in se kar »basali« s svežimi
sendviči. V sobo je vstopil Evin brat
Matej. Prešinil me je s hladnim pogle-
dom, nato pa sedel poleg mene. Že
odkar sem se družila z Evo, me sploh
ni maral... še pogledati me ni hotel!
Bil je tri leta starejši od mene in že
zato sem se mu zdela neznansko otroč-
ja, čeprav bi se lahko reklo, da je bil
pravzaprav pravi otrok on in ne jaz.
Prižgal si je cigareto in z vso silo pihnil
vame zadušljivi dim.
»Zakaj si tako nesramen do mene?«
sem ga vprašala, ko sem le nekako
»prisopla« do zraka.
Ni mi odgovoril. Samo začudeno me
je pogledal, kot da me je hotel vpraša-
ti, če sem malo čez »les«, in odšel iz
dnevne sobe. Tudi jaz sem se prema-
knila na plesišče, kot da se ni nič pri-
petilo ...
»Prava reč, če me ne mara!« sem si
mislila sama pri sebi, medtem ko sem
plesala. »Že res, da je prekleto lep
fant, a zakaj bi si razbijala glavo zara-
di nekoga, ki me v resnici sploh ne
zanima?! Pa vendar...«
V tistem trenutku sem ga ponovno
^zagledala. Zleknjen na sedežni, s ciga-
reto v roki, me je opazoval. Kar zdrz-
nila sem se ob pogledu na njegove kot
led hladne oči. Po telesu me je nepri-
jetno zazeblo. Tudi Eva je opazila mo-
je, zame zelo čudno obnašanje, zato je
stopila k meni.
»Ne sekiraj se zaradi Mateja, saj te
tako in tako ni vreden,« mi je šepnila
na viho in se mi nasmehnila.
»Saj se ne sekiram,« sem si mislila,
»a zakaj tako >zija< vame? Kar naprej
me gleda! Ko vsaj ne bi imel tako
ledenega pogleda!«
Ker mi je ob njegovih hladnih očeh,
ki so neprestano »visele« na meni, po-
stalo zelo čudno in neprijetno, sem se
odpravila v prazno kuhinjo, kjer sem
si hotela poiskati nekaj za pod zob, saj
je obloženih kruhkov že zdavnaj
zmanjkalo.
Ko sem tako »buljila« v odprt hla-
dilnik, so me nenadoma okrog pasu
zagrabile ogromne dlani. Prestrašeno
sem se obrnila proti neznancu, ko sem
se kar naenkrat skoraj utopila v lede-
nih očeh... Matejevih očeh. Prižel me
je k sebi in me poljubil. Z vso silo sem
se mu iztrgala iz objema in moja roka
mu je kar sama od sebe z vso silo
primazala klofuto.
Vrnila sem se v dnevno sobo ter se
lepo poslovila od vseh plesalcev. Pre-
den sem odšla domov, sem se še enkrat
ozrla v kuhinjo, kjer je še vedno stal
Matej. Videla sem njegov ledeni po-
gled, čeprav je bil tokrat čisto zameg-
ljen od solza, ki so se mu kot struga
vile po bledih licih...
Tokrat so mi solze povedale dovolj.
Planila sem mu v objem... bil je tako
topel, da ga nisem hotela nikoli več
izpustiti. Tedaj sem se zavedala, kako
rad me je imel Matej v resnici, pa če-
prav je to svojo ljubezen do mene
spretno skrival njegov ledeni po-
gled ...
Ljubezenski verzi
Barabe! Nihče ne pošlje nobenega
šolskega trača, ne pišete za Psiholjak,
ne pošiljate stripov... Nekaj glasil ste
sicer res izdali in poslali, ampak: a je
to vse, kar znate? Sicer pa, če je vam to
dovolj, je meni tudi prav...
Lenobo pa odpuščam samo pod po-
gojem, da ste zaljubljeni. To je edino
pametno in normalno opravičilo. Zato
vam dajem še zadnjo šanso: razpis za
najboljši, najizvirnejši in oh in sploh
ljubezenski verz. Nekaj jih je že tukaj
- in sicer prepisanih iz Glasila za silo.
In še enkrat ponavljam: začnite jih
pošiljati čimprej (kar velja tudi za vse
ostalo)!
¥ ljubezni ni popra¥nib
izpilO¥
Ponosen si na svoj obraz,
na pramen svojih las,
na lepe modre si oči,
na laž, ki usta ti medi.
Toda, le zakaj vse to?
Čemu ves ta okras,
ko v tvojem srcu je le mraz...
Ne briga me tabla,
ne briga ukor,
kdor je zaljubljen
je majčkeno nor.
Kdor ni za ljubezen, je brezvezen
Ali You Need Is Love
(The Beatles)
Love, love, love
Love, love, love
Love, love, love
It's nothing you can do that can be done
Nothing you can sing that can be sung
Nothing you could say that you could
learn how to play the game
It's easy
Nothing you can make that can be made
No one you can say that can be said
Nothing you can do between
love how to fill and tirne
It's easy
Ali you need is love
Ali you need is love
Ali you need is love love, love is ali you need
Nothing you can know that isn't known
Nothing you can see that isn't shown
It's no way you could be
that isn't way meant to be
It's easy
Ali you need is love
Ali you need is love
Ali you need is love love, love is ali you need
Crazv
House
Ura je enajst in deset minut.
Joj, zamujam že deset minut,
ampak, kot ugotovim pozneje,
sploh nisem edina. Še celo pr-
va sem prišla na Radio!
O Neni in Simonu ne duha
ne sluha. Poiščem Nino, ki se
»spila« po računalniku. Zmo-
tim jo in potem vsaj približno
splanirava oddajo. Potrebni so
le še takšni in drugačni ceglci
s tekstom, tekst za S Teen va-
lom v kino, Vrtiljakova minuta
in komad, ki ga bomo v njej
zavrteli...
Ampak, moji optimistični
načrti se podrejo, ko pride
v Ninino pisarno štiriletna
Ana. Sede na Ninino glavo,
skoraj stopi na račimalnik in
se odloči, da ona od sedaj ne
bo več Ana, ampak se bo pre-
imenovala v Lojzko. Potem
z Nino iznajdeta novo žival,
imenovano hmaj, nakar Ana
s po hruški dišečim kulijem na
Nininem obrazu dokaže, da
bo, ko bo velika, slikarka ...
Zapustim otroški vrtec in se
odpravim pogledat, če je na
oddajo morda že prišel kdo
drug. Petnajst minut do začet-
ka, na Radiu še nikogar. Po-
tem prileze Nena, vsa zaskrb-
ljena, ker imajo do konca me-
seca umik zastopan s... kon-
trolkami. Ob dvanajstih sicer
res zatuli sirena in svet še vedz.
no stoji, ampak jaz bi bila ne-
primerno bolj vesela, če bi na-
mesto tega zatulil Simon.
Sprašujem se že, če ga morda
spet ne bo.
Pa le pride. »Našega« tehni-
ka Mateja pa tokrat ni, ker je
na dopustu.
Naša četica odkoraka v reži-
jo in tehniku Mičotu (vsaj pri-
bližno) razloži, zakaj in kako
vse skupaj gre.
Vem, da se sliši neverjetno,
ampak, kljub vsemu začnemo
pravočasno. Deset čez dva-
najst. Govorimo o Valentino-
vem in ljubezni. Zavrtimo lju-
bezenski skeč v angleščini, ki
so ga pripravili člani angle-
škega krožka na 4. OŠ v Celju.
Prvi poslušalec, ki nas po-
kliče, pove, da je ljubezen bed-
na. Najbrž že ima kakšno sla-
bo izkušnjo...
Ampak, mi se ne sekiramo.
Samo, da smo spet preživeli in
oddajo (kljub vsemu) speljali
brez večjih stresov in pre-
tresov.
TINA HUREMOVIČ
Zunanja trgovina p. o.
Celje
K sodelovanju vabimo sodelavca
za kreativno - komercialno delo na
področju trženja črne metalurgije
Splošni pogoji:
- končana visoka ali višja šola ekonomske ali tehnične
smeri
- aktivno znanje enega tujega jezika
- 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na
področju trženja črne metalurgije.
Oglasite se osebno na sedežu podjetja Kovintrade, Zu-
nanja trgovina p. o. Celje, Mariborska 7, II. nadstropje ali
pokličite po telefonu (063) 31-918, 441-245.
Št. 7 - 18. februar 1993
27
Državno zdravstveno
zavarovanje
Piše Mojca Belak
Večina Britancev se rada
pritožuje nad svojim zdrav-
stvenim zavarovanjem (Na-
tional Health Service), ki ga
običajno označujejo kar
s kratico NHS. Prepričani
so, da je čakalna doba za po-
stelje v bolnišnicah nezasli-
šano dolga, zdravniške in zo-
bozdravniške storitve pa so
bistveno slabše od privatnih.
Zdravniki
Vsak britanski zavarova-
nec si lahko izbere svojega
osebnega zdravnika v četrti,
v kateri živi; če se preseli
izven začrtanih meja in seli-
tev prijavi, ga mora menjati
v roku nekaj mesecev.
Zdravniške ordinacije so ze-
lo na gosto posejane, tako da
imate svojega zdravnika res
blizu, če ne kar v isti ulici.
Mnogi pripadniki drugih na-
rodov, ki živijo v Londonu,
se odločajo za tiste zdravni-
ke in ordinacije, kjer govori-
jo njihov jezik - v neki ordi-
naciji na severu britanske
prestolnice so bili celo tako
ambiciozni, da so na spisek
jezikov, ki jih obvladujejo,
uvrstili slovenščino.
Britanski zavarovanci se
na zdravniški pregled vedno
naročajo po telefonu, kar
omogoča kratko čakalno do-
bo - v povprečju približno
deset minut. Če se kljub pra-
vilu niste mogli naročiti, je
treba zdravnika počakati
nekoliko dlje, razen če po-
trebuje medicinsko pomoč
otrok, mlajši od pet let. Ti
imajo vedno prednost, ker
(še zlasti, če je kaj narobe
z njimi) težje čakajo.
Zdravniških storitev ni
treba plačati, pač pa je po-
trebno nekaj odšteti za re-
cept. Tudi v tem primeru so
izjeme - otroci, mlajši od 16
let, vsi, ki se redno šolajo,
nosečnice in ženske eno leto
po porodu ter upokojenci
dobijo zdravila zastonj. Bri-
tancem prav tako ni treba
plačati za vse vrste kontra-
cepcije, ki se dobi na recept,
če pa ženska kljub tem ugod-
nostim zanosi in si otroka ne
želi, mora stroške umetne
prekinitve nosečnosti kriti
sama.
In še ena prijetna razlika,
ki velja tako ob obisku
zdravnikov kot pri zdravlje-
nju v bolnišnici: pacientu je
dovoljen dostop do zdrav-
stvene kartoteke in vsega,
kar je v njej. Prav tako mu je
do neke mere omogočeno tu-
di sodelovanje pri zdravlje-
nju — če je na primer določen
kirurški poseg mogoče opra-
viti pod narkozo ali z lokal-
no anestezijo, se lahko paci-
ent sam odloči za eno ali
drugo.
Zobozdravniici
Tudi pri zobozdravniku je
čakalna doba izredno krat-
ka, ker se pacienti vnaprej
naročajo po telefonu. Privat-
nih zobozdravnikov je bi-
stveno več kot državnih, zato
terja iskanje »NHS ordinaci-
je« določeno mero potrpež-
ljivosti in spretnosti. Pri zo-
bozdravstvenih storitvah je
treba plačati participacijo,
ki pa je v primerjavi s cena-
mi storitev privatnih zoboz-
dravnikov razmeroma nizka.
Zavarovanci, ki dobivajo
zdravniške recepte zastonj,
tudi pri zobozdravniku ne
plačajo ničesar, zato ni pre-
senetljivo, da je med tistimi,
ki se odločajo za temeljito
popravilo čeljusti z mostički.
kronami in podobnim, še po-
sebej veliko bodočih in mla-
dih mater.
Otroški dodatki in
porodniški dopust
Vsak otrok, ki se rodi v Bri-
taniji, je do svojega šestnajste-
ga leta upravičen do finančne
podpore ne glede na socialni
status staršev. Ta denarna
injekcija je enaka za vse in
znaša mesečno več, kot je tre-
ba odšteti na primer za papir-
nate plenice za dojenčka,
z dvomesečno podporo si star-
ši lahko privoščijo že kar lep
voziček za novega družinskega
člana, štiri mesečna nakazila
zadostujejo za gorsko kolo,
itd.
Če britanski NHS lepo po-
skrbi za otroke, s tem še ni
rečeno, da je prav tako prija-
zen in uvideven do njihovih
mater. Porodniški dopust je
v Veliki Britaniji (v primerjavi
z drugimi državami Evropske
skupnosti) najbolj mačehov-
sko odmerjen in kot kaže, bo
tako tudi ostalo. Britanke
imajo pravico do štirih mese-
cev plačanega porodniškega
dopusta, odločijo pa se lahko
za daljši izostanek z dela — de-
lovno mesto jih mora čakati do
sedem mesecev po porodu. Če-
prav naj bi jih zakon ščitil, se
še vedno pogosto zgodi, da
lahko izgubijo zaposlitev, še
preden nastopijo porodniški
dopust. Do plačanih štirih me-
secev so upravičene samo žen-
ske, ki so vsaj dve leti zaposle-
ne s polnim delovnim časom
v isti organizaciji ali pa delajo
tam več kot pet let s polovič-
nim delovnim časom. Vsem, ki
teh pogojev ne izpolnjujejo, je
po rojstvu otroka edini vir do-
hodka državna podpora, ki je
približno enaka otroškemu
dodatku - s tem pa se vsaj
v Britaniji nikakor ni mogoče
pretolči iz meseca v mesec.
TRTA ŽIVLJENJA
Slo veni j a, vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
14. nadaljevanje
Bonus klopotec in suo klo-
pociterio klopocitabiliter klo-
pocitat. (Dober klopotec v svo-
jem klopotišču klopotčevsko
klopoče.) Ali pa: Noster klopo-
tec est bonus klopotec. (Naš
klopotec je dober klopotec.)
Klopotec ima več sestavnih
delov, glavni pa so: stolček, ki
nosi gred, na gredi so luknje,
v katere pritrdijo kladivca
(macleke), razporejena pa mo-
rajo biti tako, da nikoli ne
udarita dve hkrati, ta kladivca
pa so pritrjena na vilčice.
Udarjajo po deski, ki zaradi
tega poje. Da pa lahko poje,
mora viseti na žici (ketnici),
rep je zato, da obrača klopotec
proti vetru, veter pa se upira
v vetrnico, ki jo sestavljajo ve-
like lopute. Najboljše so iz to-
polovega lesa, sicer pa iz boro-
vine ali smrekovine, ker je to
lahek les. Stolček mora biti iz
bukovega ali hrastovega lesa,
gred je najboljša iz akacije,
vilčice so iz hrastovine ali bu-
kovine, kladivca so navadno iz
hruškovega lesa, rep je iz sveže
breze oziroma brezovega list-
ja, deska pa je najboljša iz ko-
stanjevega, bukovega ali češ-
njevega lesa ...
Bogatejši in lepši klopotci
imajo tudi dodatno opremo in
sicer zavoro: ta pri večjih klo-
potcih ustavlja mehanizem,
saj ga je treba ob močnem ve-
tru ustaviti, ker mu grozi, da
bi se prevrnil. Potem so tu še
figurice, navadno sta to dva
delavca, ki pomagata klopotcu
gnati gred, muzikant ter ple-
salci, ki se vrtijo na vrhu klo-
potca. Veliki klopotci imajo
4 metre dolge vetrnice, manjši
pa okoli meter.
Nekateri trdijo, da je veli-
kost klopotca odvisna pred-
vsem od velikosti goric oziro-
ma vinograda, v katerem je
postavljen, torej tudi od moči
in pomembnosti gospodarja,
ki ga je dal postaviti, kajti ve-
likost klopotca je tudi simbol
uspešnosti njegovega lastnika.
Novejše raziskave so pokazale,
da ni vedno tako in da pravza-
prav ni strogega pravila, ki bi
narekovalo, kako visok mora
biti drog, ki nosi klopotec, ali
kolikšne morajo biti lopute za
vetrnico.
Ko je trgatev končana, še ne
snamejo Idopotca, vsaj povsod
ne. To opravijo šele 11. novem-
bra, na martinovo, danes pa je
že tudi to v navadi, da ga pu-
stijo kar vse leto med trsi.
Klopotce najdemo danes tu-
di na ne vinorodnih območjih:
ob razstavah in sejmih jih naj-
demo v središču Ljubljane ali
Maribora in v drugih krajih, je
tudi turistični spominek, se-
stavina turističnih prireditev.
V tem nekako deli usodo s ku-
rentom, ki ga prizadevni turi-
stični organizatorji selijo »kot
opico« iz kraja v kraj, tudi po-
leti, le da je atrakcija pri roki
- zato se mi zdi tako početje
vprašljivo. Kakor je najbrž
kurent avtentičen le na dolo-
čenem območju, tako je tudi
klopotec »doma« tudi na svo-
jem območju in kdor ga hoče
videti, predvsem pa slišati in
doživeti, naj gre v njegovo
pravo okolje, saj ga bo le
v njem lahko popolnoma doži-
vel. Kajti klopotec v Ljubljani
drugače poje kot v Prlekiji!
Klopotci so se pojavili tudi
na fasadah hiš, počitniških hi-
šic in vinskih hramov, celo
v grbih krajev ga najdemo in
na etiketah steklenic raznih
vinskih polnitev, rezbarji ga
upodabljajo na sodih, najdemo
ga na priznanjih in medaljah,
največkrat pa kot slabo izde-
lan spominek.
Zato je klopotec še vedno
najlepši tam, kamor spada in
kjer »se je rodil«, sredi vino-
gradov. Tam je njegova pesem
najlepša, ker oznanja zrelost
dozorelega sadu, ki sta mu
sonce in človek dala lepoto
barve in okusa.
Preden končam to poglavje
o klopotcu, se spomnimo še na
točo. Te klopotec sicer ne more
pregnati kakor požrešne ptiče,
so se pa vinogradniki že od
nekdaj ubadali s to nadlogo.
V Slovenski Bistrici se je Al-
bert Stiger (bil je župan in tudi
sam vinogradnik) že leta 1896
ukvarjal s streljanjem proti to-
či in to sistematično. Streljal
je iz malega topiča, ki je bil
postavljen v koničast dimnik
in je bil izdelan iz močne že-
lezne pločevine. Visok je bil
dva metra in je zgoraj v pre-
meru meril 60 cm. Strel skozi
takšen dimnik je okrepil uči-
nek zvoka, ta pa je povzročil
posebno močan vrtinec, ki je
dosegel višino nevarnih obla-
kov. Vse to je postavil v poseb-
no vremensko hišico, stala pa
je najvišjem grebenu. To nje-
govo streljanje proti toči se je
razširilo tudi v Italijo, a so ga
pred prvo svetovno vojno opu-
stili, ker so izračunali, da stro-
šek, vložen v tako streljanje,
ne odtehta prihranka, poleg
tega pa je bilo zaradi nestro-
kovnega ravnanja s strelno na-
pravo tudi vse več invalidov.
Obramba pred točo zahteva
še danes veliko naporov in jo
kombinirajo z raketami in le-
tali, vsekakor pa velja star
pregovor, da je po toči zvoniti
prepozno.
Bogastvo raziičnega
Slovenska zemlja goji v svo-
jih nedrjih od vinske trte prav-
zaprav vse, kar je pomembne-
ga na svetu in primernega za
naše podnebje. S primorskega
vinorodnega rajona, ki zajema
briški, vipavski, kraški in ko-
prski vinorodni okoliš, priha-
jajo močna in polna vina iz
starih avtohtonih sort, kot so
rebula, merlot, refošk, pinela,
pikolit, zelen... S Krasa je do-
ma nepogrešljivi in izjemni te-
ran. Naša omizja ob izbranih
priložnostih lepo in harmonič-
no dopolnjujejo kabemeti, tu
je doma malvazija, v zadnjem
času vse lepše uspevata tudi
sauvignon in chardonnay, ki
sta se uspešno udomačila
v vseh slovenskih vinorodnih
rajonih. Poznajo ju tudi na Vi-
pavskem, kjer tudi uspeva cela
vrsta odličnih sort, ki dajejo
tudi priljubljena vina rose.
Značilno za vina s primorske-
ga vinorodnega rajona, ki tudi
količinsko daje največ, je to,
da so suha, z lepim polnim te-
lesom in manj aromatična od
štajerskih, to velja zlasti za
bele sorte. Toda tudi iz tega
rajona prihajajo na trg vse bolj
uglajena vina z ne preveč al-
kohola in prijetno pitna. V po-
savskem rajonu, ki zajema
šmarsko-virštanjski, bizelj-
sko-sremiški, dolenjski in be-
lokranjski vinorodni okoliš,so
doma prijetna, pitna, pred-
vsem rdeča pa tudi bela vina.
Bela krajina nas razveseljuje
z imenitno metliško črnino, za
sladokusce so poskrbeli z lede-
nim vinom, vse bolje pa se tam
obnesejo tudi laški rizling,
chardonnay in rumeni muškat.
Dolenjska je najbolj znana
z znamenitim cvičkom, pa tudi
na njenih valovitih gričih se je
že kar udomačil laški rizling,
beli in rdeči bizeljčan, modra
frankinja in modri burgundec
pa so doma z Bizeljskega ozi-
roma iz okolice Brežic in Kr-
škega. Toda iz teh krajev vas
bo prijetno presenetila tudi
kakšna steklenica renskega ri-
zlinga.
Našteta vina odlikujeta svež
okus, prijetna pitnost zaradi
sorazmerno nizke stopnje al-
kohola, lapornata tla, kjer
uspeva cviček, pa dajejo vinu
tudi zdravilno moč, podobno
kot kraška rdeča zemlja tera-
nu železo in mlečno kislino.
Podravski vinorodni rajon,
ki zajema pomurski, radgon-
sko-kapelski, mariborski,
srednje slovenjegoriški, Ijuto-
mersko-ormoški ter ha loški
vinorodni okoliš, pa daje iz-
vrstna bela vina. Kdor pa je pil
modri burgundec iz teh krajev,
res je, da ga je samo za vzorec,
lahko potrdi, da ni več čisto
res, da je Štajerska domovina
le belih vin, kakor tudi ni več
res, da sta Dolenjska in Bela
krajina zibelki le znanih in
uveljavljenih rdečih sort. Ško-
da je, ker modrega pinota ni
v naših vinogradih v večjih ko-
ličinah, saj bi si to ta odlična
sorta zaslužila, odlično vino
pa lahko daje prav v podrav-
skem vinorodnem rajonu.
V podravskem rajonu so do-
ma odlični šipon, laški in ren-
ski rizling, sauvignon, muška-
ti, traminec, beli in sivi pinot,
v tem rajonu bolj znan kot ru-
landec, chardonnay, ranina,
kemer (nekateri svarijo pred
to sorto, češ, da je premočna
konkurenca renskemu rizlin-
gu, »ki je vendar kralj belih
vin«), takorekoč iz pozabe sta
se vrnila zeleni silvanec in riz-
vanec. Omenil sem že modri
pinot, nekaj vinogradnikov pa
že neguje tudi rdečo sorto, ki
je prišla iz Avstrije - zweigelt.
Iz tega rajona so tudi znane
pozne trgatve, izbori, jagodni
in suhi jagodni izbori in lede-
no vino. Danes je že povsem
pozabljen brandner, odlično
belo vino iz okolice Slovenske
Bistrice; poznavalci pravijo,
da je v njem prevladoval ši-
Don.
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 7 - 18. februar 1993
št. 7 - 18. februar 1993
št. 7 - 18. februar 1993
30
Letos bo radijski
festival na Ptuju
Še vedno ni zaitonsite podiage za uporabnino za freiivence in
najemnino za oddajnišiio-pretvornišiio mrežo
Na redni skupščini Združe-
nja radijskih postaj Slovenije
minuli teden na slovenjegra-
ških Kopah, smo radijci največ
pričakovali iz pogovora z di-
rektorjem Republiške uprave
za telekomunikacije dr.Jože-
tom Vugrincem. Tako pa smo
se v resnici igzogibali drug
drugega z manj prijetnimi ozi-
roma konkretnimi vprašanji
okrog reda oziroma nereda
v radijskem etru države Slove-
nije. In to kljub odpravi mora-
torija na TV in radijske frek-
vence.
Čeprav smo v pogovoru
uporabljali dva termina - upo-
rabnina za frekvence in na-
jemnina za oddajanje regi-
onalnega oziroma lokalnega
programa na »nacionalni« od-
dajniško-pretvomiški mreži,
je bilo jasno povedano, da za-
enkrat ni nobene zakonske os-
nove za izstavljanje računov.
Kljub temu pa si bodo na Od-
dajnikih in zvezah RTV Slove-
nija prizadevali, da v najemni-
ško pogodbo z regionalno ali
lokalno radijsko postajo vgra-
dijo vsaj akontacijski znesek
bodoče, predvidene najem-
nine.
Na RTV Slovenija, Oddajni-
ki in zveze sicer zatrjujejo, da
bodo pri takšnih najemnih
akontacijah upoštevali nalož-
bene vložke vsake radijske po-
staje posebej, na primer v an-
tenske sisteme, pretvornike ali
oddajnike, ali celo v določeno
izgradnjo antenskih stolpov in
podobno, vendar bo cena za
»oddajniško uro« vendarle
enaka za vse radijske postaje.
Menda so se pri tem zgledovali
pri nemški PTT, ki ima glede
Dosedanjim 24 radijskim po-
stajam oziroma programom se
je pridružilo z novimi dovolje-
nji za frekvence še deset novih.
Pričakovati je, da bo glede na
interes in tempo izdaje dovo-
ljenj do poletja število radij-
skih postaj naraslo na 45.
radiodifuzije bistveno drugač-
ne pristojnosti kot naša. Tudi
je znano, da so izdelali določe-
ne kalkulacije in cenike, ki pa
nam jih »zaradi prevelikih
zneskov« zaenkrat še ne ka-
žejo.
Kakorkoli, dejstvo je, da bo
država morala najprej zakon-
sko urediti delovanje elek-
tronskih medijev, radia in TV
na lokalni ravni, ter na tej os-
novi pooblastiti ustrezno in-
stitucijo za izstavljanje raču-
Na skupščini so se radijci od-
ločili za skupne oddaje enkrat
na mesec in to vsak zadnji če-
trtek. Izmenjaje naj bi bili to
zaenkrat aktualni pogovori
s predsednikom republike Mi-
lanom Kučanom in predsedni-
kom vlade dr. Janezom Drnov-
škom. Oddajo naj bi vsakič
pripravila za t.i. četrto nu-ežo
lokalcev in regionalcev druga
radijska postaja. Tako bo Ra-
dio Celje pogovor z dr. Drnov-
škom pripravil 29. aprila.
nov, tako za frekvence, nad
katere razdeljevanjem in upo-
rabo naj bi bdela predvsem dr-
žava, če že gre za narodno bo-
gastvo in nad oddajniško mre-
žo, za katero skrbijo Oddajni-
ki in zveze RTVS. Pri tem sta
znani zlasti dve tendenci: da
se Oddajniki in zveze obliku-
Letošnji četrti festival radij-
skih postaj v Sloveniji bodo
pripravili radijci iz Ptuja, ki
tudi sicer praznujejo 30-letni-
co svoje radijske postaje.
jejo v samostojno javno insti-
tucijo in odcepijo od RTV Slo-
venija oziroma da ostane vse
tako kot zdaj. V drugem pri-
meru pač ostaja nevarnost mo-
nopola v okvirih RTV Sloveni-
ja bistveno večja!
MITJA UMNIK
informativni program
RADIO CEUE
Ministri
imajo posluh
Dveh stvari ni v življenju
nikoli preveč: smeha in vese-
lih pesmi. In prav na teh
dveh temeljih je grajena ra-
dijska oddaja Glasba je živ-
ljenje, ki jo vodi Simona Vo-
dopivec in se bo poslej vsako
soboto, prvič že to soboto,
20. februarja ob 14.00, vrtela
tudi na valovih radia Celje.
Oddaja skuša združevati
dva stara slovenska prego-
vora Smeh dela dobro kri in
pesem nas reši vseh skrbi.
Avtorji oddaje ob novi
zdravstveni zakonodaji pri-
poročajo poslušanje kot naj-
cenejšo možno terapijo. Vsaj
enkrat na teden.
Simona v vsaki oddaji
predstavi tudi kakšnega
znanega Slovenca in ker so
sedaj med najbolj znanimi
državljani predvsem politi-
ki, od ministrov do predsed-
nikov, je glasbeno zaslišala
že skoraj vso slovensko vla-
do in je strokovno ocenila,
da imajo pretežno kar dober
posluh in da se dobro spoz-
najo na glasbo. (Na piskanje
tudi.)
Kar nekaj svojih sogovor-
nikov je Simona Vodopivec
pobarala,   če   se   strinjajo
s slovenskim pregovorom, da
kdor poje zlo ne misli.
Takole so odgovarjali:
Predsednik Milan Kučan:
»Vsaj dokler poje, zlo ne
misli.«
Obrambni minister Janez
Janša:
»Mislim, da nekaj je v tem
pregovoru. Že po ljudeh, ki
pojejo in ki jih poznam, ta
pregovor drži.«
Bivši minister za informi-
ranje Jelko Kacin:
»Ja, če poje v živo, če pa
poje na play back pa to ni
mogoče preveriti.«
Poslanec Franco Juri:
»Lahko bi rekli, da je petje
razmišljanje na glas in to ze-
lo uglašeno razmišljanje.«
Gost prve oddaje, ki se bo
to soboto prvič zavrtela na
celjskem radiu, bo podpred-
sednik državnega sveta, v.d.
direktorja ljubljanske Dra-
me, Polde Bibič. Na vpraša-
nje, če bi hotel biti solist
v Državnem zboru, je odgo-
voril, da bi raje bil solist
v Državnem svetu, kjer niso
strankarsko opredeljeni in
so več ali manj, po svoje vsi
- solisti.
Sicer pa je v oddaji Glasba
je življenje tudi glasbeni ho-
roskop, pa glasbene anekdo-
te, pa kakšen hudomušni
song iz Moped showa, pa na-
gradna igra, pa še kakšna
hudo poučna misel, kot na
primer:
- simfonična zmota je, če mi-
sliš, da kantato izvajajo
s kantami.
- Operna zmota je, če prideš
na Labodje jezero s čolnom.
- Narodnozabavna zmota je,
če misliš, da je Slak ovijalka,
ker je prerasel Avsenika.
No, pa na veselo posluša-
nje in nasvidenje vsak četr-
tek v Novem tedniku in vsa-
ko soboto ob 14.00 na Radiu
Celje!
revizuarumenega ce
Plače manjših bogov
Naj bo takoj jasno: poslan-
ski prijemki & privilegiji so
-ob 130 tisoč nezaposlenih, ne-
kaj deset' tisoč čakajočih na
delo in ob polovici prebival-
stva na robu življenjskega mi-
nimuma - vsaj moralno vpra-
šljivi, če že ne skregani z zna-
menito zaobljubo večine pro-
tagonistov osamosvajanja, ki
so bili v zameno za samostoj-
nost pripravljeni postati vege-
tarjanci in jesti travo.
Ta čast je očitno pripadla
drugim. Stari heroji in novinci
v parlamentarnem cirkusu so
(si) izglasovali fantastične te-
melje za dolgoročno privlač-
nost te obrti. »Vnebovpijoče«
plače poslancev so kajpak spo-
litizirane »do amena« in kljub
20 odstotnem zmanjšanju
okrog 2500 mark težke osnove
večina poslušalcev Rumenega
CE meni, da so plače vseeno
previsoke: v primerjavi s pov-
prečnimi - njim lastnimi do-
hodki. Vseljudski odpor do fi-
nančno priviligiranega poli-
tičnega profesionalizma posle-
dično tiči tudi v nespretni
obrambni maniri dokazovanja
(opravičevanja) prav nasprot-
nega: visoke poslanske (mini-
strske) plače so tudi varovalka
pred korupcijo. Skratka, le fi-
nančno neodvisni so vami
pred skušnjavo podkupovanja.
Ali drugače: vrhunski poli-
tik domačega kova običajno ni
imun na sumljive kuverte, je
pa udarjen na denar in zato je
njegov moralni lik treba zašči-
titi tako, da je za svoje polan-
stvo nagrajen približno tako
bogato, da ne bo niti pomislil
na postranski zaslužek. Na-
tanko tako je mogoče interpre-
tirati Anderličev napad na ne-
sramno podtikanje v zvezi
s spornimi plačami. In nihče
od »prizadetih« gospodov po-
slancev se ni spravil nanj, češ
da ga je s tem podkupovanjem
debelo zasral. Preprosto bi se
moral najti kdo, ki bi jasno
povedal, »da je globoko razo-
čaran nad tem, da je v višino
njegove plače vštet tudi doda-
tek za moralno držo«.
Četudi z malce okleščeno
osnovo, ki bo s funkcijskim
dodatkom in vsemi pripadajo-
čimi bonitetami nadvse solid-
na, bodo poslanci navsezadnje
morali razmisliti, ali so izvo-
ljeni zastopniki splošnega, po-
samičnega ali lastnega intere-
sa? Volivci pa tudi: koliko teh-
tajo očitki na račun nečesa in
zakaj se vaga vedno nagne tja,
kjer se demagoško odtehtajo?
Resnici na ljubo pa pri teh
spornih plačah ne gre za nič
drugega kot za fovšijo. Pre-
prost izračun pokaže, da je po-
slančeva osnovna plača pač
mesečna nagrada za izvolitev
v elitni zbor. Tam lahko sedi,
bere časopis, si vrta po zobeh,
pritiska na gumbe ali pa od
utrujenosti včasih zadrema.
Če ga na zasedanju ni, si pri-
skrbi opravičilo. Neupraviče-
ne ure se ne seštevajo. Aktiv-
nejši in bolj zagreti pa se lahko
vključijo v kakšno od komisij
(v šoli temu pravijo prosto-
voljne aktivnosti). Prav ta de-
lovna telesa so lovišča za
funkcijski dodatek. Odvisno
pač, v koliko komisijah deluje
in kakšna je njegova funkcija
v njih.
Zaključek bi torej bil: »po-
slanec, ki sem ga volil (in po
spletu okoliščin tudi izvolil),
mi svoje storitve predrago za-
računa. Ker zanje nisem niti
pripravljen niti sposoben pla-
čati, ga bom zamenjal in si na-
šel cenejšega.« In tu se zaplete.
Poslanec namreč ni na trgu,
ampak v oblakih.
radijski spored
od 18. do 24. februarja
RADIO CELJE
Četrtek, 18.2.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40
Poslovne informacije, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj-
nica, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00 Mali O,
10.00 Novice, 10.15 f^inuta za zdravje, 11.00 Opoldanska mavrica,
12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS),
14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
Petek, 19.2.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30, Gospodarske novice, 6.40 Borzno
poročilo, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.30
EPP, 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkove štengce,
10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica,
12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 20.2.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Agencijske vesti, 7.00 Druga jutra-
nja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.30 EPP, 7.50 EPP, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horo-
skop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis,
11.00 Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem
- Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Radijski dnevnik (prenos
RaS), 19.30 Večerni spored, 22.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 21.2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.45 Horoskop, 9.00
čaj za dva, 10.00 Novice, 11.00 Kmetijski nasvet, 11.30 Time out za
šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05
Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 22.2.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Borza
rabljenih avtomobilov, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj-
nica, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema iz gospodarstva, 7.50 EPP, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 športno dopoldne,
10.00 Novice, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12.10
Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes,
15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kro-
nika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica narod-
no-zabavnih melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 23.2.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Ponudba
in povpraševanje CIS GZ, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20
Tečajnica, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00
Vroči eter, 10.00 Novice, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska
mavrica, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Evergreeni,
19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 24.2.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Borzno
poročilo, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.30
EPP, 7.40 Aktualna tema iz gospodarstva, 7.50 EPP, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 11.00 Opoldanska mavrica,
12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS),
14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Brane Rončel na Radiu Celje,
19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka,
ob sobotah do 22.00, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 15.00,
na UKV frekvencah 100,3 in 95,9 MHz - stereo.
Št. 7 - 18. februar 1993
št. 7 - 18. februar 1993
32
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Pletenine so že eno od obla-
čil, ki jih v prihajajočih mese-
cih, če želite biti vsaj malce
modno oblečeni, ne smete
spregledati. A ob tem vendarle
velja opozoriti, da modni kre-
atorji nekatere pletenine
povzdigujejo višje na modni
piedestal, druge pa se na le-
stvico modne priljubljenosti in
aktualnosti uvrščajo nekoliko
nižje.
Nobena skrivnost ni, da mo-
da že nekaj časa ljubi mehke,
udobne pletenine, če pa so še
iz izbranega materiala, toliko
bolje. Naša modna svetovalka
Vla.sta Cah-Žerovnik je za ta
teden pripravila zapis o ka-
šmirju, plemeniti volni azij-
skih koz, ki je letos še posebej
med priljubljenimi in cenjeni-
mi materiali. Da je tudi njego-
va cena še posebej visoka, naj-
brž ni potrebno posebej opo-
zarjati, a k sreči tudi pri plete-
ni modi velja siceršnja zakoni-
tost, da se lahko materiali pri-
lagajajo globini vaših žepov.
Za konec - ker v prihodnji
32-stranski številki Novega
tednika ne bomo klepetali
o modi - še povabilo, da pri-
sluhnete Modnemu klepetu na
valovih Radia Celje zadnjo so-
boto v mesecu. Nagrajenko
meseca januarja Heleno Vo-
gelsang, Grčarjeva 9 iz Celja
pa vabimo, da se prihodnji te-
den oglasi v tajništvo našega
uredništva, kjer jo bo čakal
unikaten, ročno pleten pulover
oziroma jopica v rdeče-čmi
barvi. Uredništvo
Kašmir a la
Mazzonetto
če vprašate nekronano kra-
ljico italijanske »pletene« mo-
de Cristino Mazzonetto kaj ji
je pri drugih kreatorjih najbolj
zoprno, bo kot iz topa ustreli-
la: »Ekstremizem. Ne prene-
sem nasilno deformiranih li-
nij, ki delujejo na telesu nena-
ravno, vkleščeno, napih-
njeno ...«
Čeprav bi ji lahko malce po-
očitali, da je pred leti tudi sa-
ma počela prav to, je danes
slog »Mazzonetto« že od daleč
prepoznaven po nežni ležerno-
sti, klasično prefinjenih lini-
jah, predvsem pa po kvalitet-
nih materialih in brezhibni iz-
vedbi, f
Brez kašmirja, te najbolj
plemenite volne azijskih koz,
si seveda njenih modelov sploh
ne. da. zamisliti, letošnja po-
mladno-poletna moda pa tudi
sicer prisega na to prestižno
volneno nitko.
Modeli na skici so skoraj av-
tentični zamislim iz njene naj-
novejše kolekcije pletenin za
prihajajočo sezono. Če je ka-
šmir le nekoliko predrag za
vaš žep, pa si umislite nov pu-
lover ali jopico iz moherja ozi-
roma ovčje volne. Pri tem velja
upoštevati tudi navdušenje le-
tošnje mode nad rebrasto ple-
tenimi kompleti oprijete bluze
in cevasto krojene jopice. Da
je to resnično »come back« no-
stalgične mode slavnih holly-
woodskih zvezdnic, dokazuje-
jo tudi nove barve pletenin:
golobje siva, spominčica, jan-
tar, mlečno zelena, barva roza
konfetov, indigo modra...
VLASTA
Dober dan, gripa!
Epidemija gripe se ie razširiia tudi na celisitem območju
v zadnjem času se je, po-
dobno kot drugod v Sloveniji,
tudi na celjskem območju zelo
povečalo število obolenj dihal-
nih poti, ki so po bolezenskih
znakih pogosto podobna gripi.
O največji obolevnosti poroča-
jo iz občin Žalec, Velenje, Ce-
lje in Šmarje. Prizadeti so
predvsem šolski otroci. Zaradi
preprečevanja širjenja obolenj
so minuli petek prepovedali
obiske v celjski bolnišnici.
Dosedanje preiskave,
opravljene v Sloveniji, so po-
kazale, da bolezni povzročajo
različni virusi, med njimi tudi
virus gripe iz skupine A. Več
o obolenju pa direktor Zavoda
za zdravstveno varstvo Celje
asist. mag. Ivan Eržen, dr.med.
Kakšni so znaki bolezni
Gripa je virusna bolezen, ki
nastopi hitro in prizadene ce-
lotni organizem. Bolezen se
prične s temperaturo, ki je
običajno visoka, glavobolom
in bolečinami v mišicah. Zna-
čilna je utrujenost in izčrpa-
nost, močan izcedek iz nosu,
pekoče grlo in močan kašelj.
S prebavnim traktom običajno
ni težav, če pa so, so pogosteje
pri otrocih. Gripa spada med
bolezni, ki se pozdravijo same.
Znaki bolezni izginejo v dveh
do sedmih dneh.
Podobne znake kot virus
gripe povzročajo tudi številni
drugi virusi, zato je za posta-
vitev diagnoze potrebno opra-
viti ustrezne preiskave.
Gripa je pomembna zaradi
pojava velikih epidemij ter
resnih komplikacij, ki se naj-
pogosteje kažejo kot virusne in
bakterijske pljučnice. Zlasti je
nevarna za kronične srčne,
pljučne in ledvične bolnike ter
za starejše osebe.
Povzročitelj...
Znani so trije tipi virusa gri-
pe in sicer A, B, in C. Tip A je
običajno povezan s širokimi
epidemijami, B z lokalnimi,
C pa povzroča predvsem posa-
mezna obolenja.
Kako se bolezen prenaša?
Gripa je kapljična infekcija.
Lahko se prenaša tudi z di-
rektnim kontaktom, pogostejši
pa je prenos po zraku. Pri ka-
šljanju, kihanju in govorjenju
izloča bolnik v okolico mikro-
skopsko drobne kapljice, ki
vsebujejo virus. Zdrav človek
se okuži z vdihavanjem okuže-
nega zraka, zato se bolezen
zlasti hitro širi v prenatrpanih
in neprezračenih prostorih.
Kakšno je trajanje nalezlji-
vosti?
Prvi bolezneski znaki se po-
javijo 1 do 3 dni po okužbi.
Raziskave so pokazale, da bol-
nik 3 dni po tem, ko so se zače-
li bolezenski znaki, ne izloča
več virusa in zato ni več nalez-'
Ijiv za okolico.
Preventivni ukrepi...
Ustreznega  zdravila,  tako
kot pri ostalih virusnih obole-J ;
njih ni, zato so toliko bolj po- j
membni  preventivni  ukrepi.] i
Najbolj učinkovito je cepljenje! i
proti gripi z mrtvim cepivom, j
Cepljenje je posebno pomemb- ■
no za starejše osebe in kronič- :
ne bolnike, pri katerih so kom-
plikacije pogostejše in v težjih
oblikah. Prav tako je cepljenje
smiselno tudi za vse ostale, saj
so ekonomske izgube v prime-
ru epidemij zelo velike, poleg
tega pa je zaradi visoke stop-
nje obolevanja močno moten
normalen način življenja.
Poleg cepljenja je pomemb-
na tudi zdravstvena vzgoja
prebivalstva s posebnim po-
udarkom na osebni higieni ter
pravilno kašljanje in kihanje.
V času epidemije je potreb-
no prostore, v katerih se zadr-
žuje več ljudi, redno prezrače-
vati. Če je le mogoče, se takš-
nim prostorom izogibamo. Če
zbolimo, moramo počivati in
se izogibati stiku z zdravimi
osebami. S tem se zmanjša
možnost komplikacij gripe pri
oblelelemu, po drugi strani pa
je tudi manjša možnost, da se
okužijo zdravi.
možna^
znižanja osnove
za dohodnino
Kmalu se bomo zopet lotili
izpolnjevanja obrazcev za na-
poved dohodnine za leto 1992.
Letos bo verjetno potekala na-
poved lažje kot lani, saj smo se
že kar navadili na novi način
plačevanja osebnega davka.
Rok za vložitev napovedi je
31. marec 1993. Obrazci so že
na prodaj v knjigarnah.
Višina osnove za dohodnino
se lahko zmanjša do 10 odstot-
kov. To zmanjšanje pa se lah-
ko uveljavi le za izdatke, ki so
v interesu države. Seveda mo-
ramo imeti za to ustrezen ra-
čun oziroma potrdila. Preglej-
mo si možnosti za to znižanje.
Kdor je lani vplačal članski
delež v zadrugo, ali pa je kupil
obveznice oziroma delnice, že
lahko uveljavlja znižanje.
Enako velja za zneske, vložene
v preureditev prostorov v turi-
stične namene, gradnjo ali
adaptacijo gospodarskih po-
slopij ter za nabavo kmetijske
mehanizacije in naprav. Kdor
je shranil račune za nabavo
materiala za vzdrževanje hiše,
jih lahko uveljavi. Če pa si kdo
rešuje stanovanjski problem,
uveljavi zmanjšanje za zneske,
ki so nastali pri gradnji hiše.
Interes države je varčevanje
z energijo. Olajšava je možna
za nakupe: vodnih turbin, to-
plotnih črpalk, termostatskih
ventilov, ogrevanja na solarno
energijo, izolacijskih materi-
alov itd.
V sklop olajšav zaradi izo-
braževanja sodijo potrdila
o izpopolnjevanju izobrazbe,
tečaja tujega jezika, nakupu
kasetofona, videorekorderja,
glasbil, računalnika, šolskih
knjig za otroke ter knjig s po-
dročja umetnosti, znanosti,
kulture in športa. Tudi športni
rekviziti spadajo med olaj-
šave.
Olajšava je lahko tudi zne-
sek samoprispevka, članarine
političnim strankam in sindi-
katom ter razni prostovoljni
prispevki. To so prispevki in
vrednost daril v naravi za hu-
manitarne, kulturne, športne
in verske namene.
V lanskem letu smo zbirali
račune za zdravila ter partici-
pacijo. V prihodnjem letu pa
bomo lahko poleg teh računov
uveljavili tudi znesek za pro-
stovoljno zdravstveno zavaro-
vanje.
Svetovalec za ekonomiko
in obratoslovje
DARKO SIMONČIC,
dipl. inž. kmet.
Št. 7 - 18. februar 1993
,33
Ford Mondeo kot globalen avtomobil
povsem nov avtomobil za
jrugačne, verjetno nekoliko
bolj naporne čase, in z nekoli-
|[0 drugačno filozofijo - vsaj
tedaj, ko gre za trg je Ford
piondeo, novi avtomobil ame-
riške avtomobilske grupacije,
|(i je dobro in že dolgo časa
^spešno zasidrana tudi na
evropskih avtomobilskih
trgih-
Mondeo je zamenjava za
precej ostarelo, pa tržno do-
volj uspešno sierro, je hkrati
dovolj očiten prelom s tradici-
jo, po mnenju Forda pa ponuja
obliko, ki se utegne priljubiti
tako na evropskem kot tudi na
ameriškem trgu. Mondeo je
avtomobil srednjega razreda,
na avtomobilskih trgih pa bo
naprodaj v treh karoserijskih
podobah: kot klasična limuzi-
na s štirimi vrati, kot petvrat-
na kombi limuzina in kot ka-
ravan. Na ameriškem trgu, ki
je v načrtih Forda seveda iz-
jemno pomemben, bo mondeo
naprodaj le kot klasična štiri-
vratna limuzina, pa še to čez
dobrih petnajst mesecev. Zu-
nanja podoba forda mondeo ni
izjemno presenetljiva ali mor-
da revolucionarna, saj ponuja
dovolj ustaljeno obliko: precej
nežno zaobljeno karoserijo
z dokaj stisnjenimi prednjimi
lučmi, ne preveč izrazitimi od-
bijači, ne izjemno poševno
vtisnjenimi stekli. Dolžina
(4481 milimetrov) je pri limu-
zini in kombi limuzini enaka,
medtem ko je karavan, pri ka-
terem je po svoje značilno in
dovolj izvirno oblikovano
okno na zadnjih vratih, za
skoraj 150 milimetrov daljši.
Avtomobilu ta trenutek na-
menjajo tri bencinske motorje:
1,6 litra (90 KM), pa 1,8-litra
(115 ICM) in 2,0-Utra z močjo
136 KM. Dober mesec in pol
kasneje bo na voljo še turbodi-
zelski motor, čez leto dni pa še
šestvaljnik s prostornino 2,5
litra. Opreme bodo štiri, me-
njalnika dva (štiristopenjska
avtomatika ali petstopenjski
ročni menjalnik), pogona prav
tako (na prednji kolesi in sta-
len štirikolesni), pri čemer je
prav tukaj mondeo prelom
s tradicijo, kajti motor prena-
ša svojo moč na zadnji kolesni
par. Pri Fordu računajo, da
bodo v svojih dveh tovarnah (v
ameriškem Kansas Cityju in
belgijskem Genku) naredili
v letu dni nekako 650 tisoč
mondeov in da jih bodo vsaj
400 tisoč prodali na trgih stare
celine. Ford mondeo je dokaz
drugačnega pogleda na izdelo-
vanje avtomobilov tudi zaradi
tega, ker bo skoraj v povsem
enaki podobi - manjše spre-
membe bodo le na prednjem in
zadnjem delu - na voljo na
obeh straneh Atlantika.
Skratka, nekakšen globalen
avtomobil, kar doslej pri ame-
riški avtomobilski tovarni ni
bilo pogosto v navadi. Na slo-
venskem avtomobilskem trgu
naj bi se mondeo pojavil čez
dober mesec ali že kaj prej,
vendar o cenah še ni mogoče
govoriti. Na sliki: ford mondeo
s štirimi vrati.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Tudi zadnji sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celju ni prav v ničemer zaostajal za dosedanjimi. Organizatorji so
zadovoljni tako s številom avtomobilov na sejmu kot s prodajo, kajti
kot smo že nekajkrat poudarili, je celjska prireditev postala največja
med tovrstnimi v Sloveniji. Število obiskovalcev se domala vsakokrat
povzpne preko 2 tisoč, kar daje vedeti, da zanimanje za avto-sejem
v Celju ne pojenja.
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
Renault: leto 92 za zgled
Podatki o prodaji novih
osebnih avtomobilov na 17
evropskih avtomobilskih trgih
kažejo, da je bila lani kupčija
(številke še niso dokončne)
slabša za dober odstotek in
pol. Položaj ne evTopskih trgih
/e precej različen, gotovo pa
tudi med avtomobilskimi to-
varnami.
Pri francoskem Renaultu,
tovarni, ki je še vedno v držav-
ni lasti in se prav počasi spre-
minja v zasebno podjetje ugo-
tavljajo, da je bilo leto 1992
v tržnem smislu eno najuspeš-
nejših v devetletnem obdobju.
Renault je namreč prodal ma-
lenkost več kot dva milijona
osebnih in lahkih komercial-
nih vozil. To je za 6,7 odstotka
več kot leto prej. Izjemno
uspešen je bil Renault doma,
kar je zelo pomembno, kajti
domači trg je za večino avto-
mobilskih tovarn vedno
v ospredju. Tržni delež na
francoskem trgu se je s pred-
lanskih 26,8 odstotka povečal
na lanskih 29,6 odstotka, pri
čemer Renault meni, da je to
rezultat izboljšane kvalitete
vozil in učinkovitejše servisne
mreže. Na evropskih trgih,
kjer stanje ocenjujejo s podat-
ki o prodaji v 17 zahodnoe-
vropskih državah (torej brez
Vzhodne Evrope in tudi brez
Slovenije), je bil Renault prav
tako dovolj uspešen. Tržni de-
lež jc povečal na 10,7 odstotka
(leta 1991 še točno deset od-
stotkov) in prodajo povečal
v celoti za 5,7 odstotka. Tako
se je francoski izdelovalec av-
tomobilov trdno zasidral
v druščini »velikih šestih«, ka-
mor med drugim spadajo
Volkswagen, GM Evropa
(Opel in Vauxhall), pa PSA
(Peugeot in Citroen), Ford in
Fiat. Gotovo je še posebej za-
dovoljivo številčno dejstvo, ki
kaže, da je bil Renault izjemno
uspešen v Nemčiji kot najpo-
membnejšem in tudi najzah-
tevnejšem evropskem avtomo-
bilskem trgu. Tam so našli 200
tisoč kupcev za svoje avtomo-
bile in si priborili 5,1-odstotni
tržni delež, renault 19 pa je ob
cliu najuspešnejši tuji avtomo-
bil nasploh. Seveda ostaja
vprašanje: se bo leto 1992 po-
novilo tudi letos? Na sliki: re-
nault 19.
AVTO
ŠKORJANEC
- za vaš poškodovan avto -
vsi rezervni deli ali odkup
- avto stekla In žarometi za
vsa vozila
- rezervni deli za GOLF,
R-4, LADA,
JUGO, 126 P
- gume,   olja,   dodatna
oprema
- rabljeni avtomobili In deli
CELJE, Mariborska c. 115
telefon (063) 38-811
ŠENTJUR
telefon (063) 741-008.
Sivi trg z avtomobili
tudi v Nemčiji
Letošnje uveljavljanje enot-
nega evTopskega trga med čla-
nicami Evropske skupnosti se
kaže tudi v nekaterih težavah,
ki se jim ne more izogniti niti
avtomobilska industrija oziro-
ma trgovina.
Če v Sloveniji že kar nekaj
časa vemo za tako imenovani
vzporedni oziroma sivi uvoz
novih tujih vozil, pa je to sedaj
nekaj bolj novega in tudi zani-
mivega za Nemce. Ti namreč
ugotavljajo, da so njihovi in
vsi drugi avtomobili na neka-
terih evropskih trgih precej
cenejši. Tako stane, denimo,
golf v Nemčiji 17.511 mark
(brez davka), v Belgiji 16.633,
na Nizozemskem 15.910 in na
Danskem komaj 14.919 mark.
Nobenega dvoma ni, da so to
razlike, ki so za nemške avto-
mobilske kupce dovolj zanimi-
ve, Evropska skupnost in av-
tomobilske tovarne z njo pa
bodo morale najti ustrezen od-
govor na vprašanje, kako ure-
diti trgovino z avtomobili da
ne bo zmede.
Prihaja novi mitsubishi galant
Med tistimi japonskimi av-
tomobilskimi tovarnami, ki
jim lansko poslovno leto
v Evropi (in nasploh) ne more
ostati v posebej dobrem spo-
minu, je zanesljivo tudi Mitsu-
bishi. Zato veliko pozornost
namenjajo novemu galantu, li-
muzini srednjega razreda.
Prodaja tega tržno dokaj
uspešnega avtomobila bo
v Evropi stekla marca oziroma
aprila, pri čerher naj bi bil po
napovedih koprskega Mitsu-
bishi Motors d.o.o. nekako te-
daj novinec naprodaj tudi pod
slovenskim avtomobilskim ne-
bom. Galant bo na voljo
v dveh karoserijskih izveden-
kah, in sicer kot klasična li-
muzina s štirimi vrati in kot
kombi limuzina (hatchback)
s petimi vrati (na sliki). Zuna-
nja podoba novega galanta je
elegantna, pa vendar ne izvir-
no nova, saj v marsičem spo-
minja na lani obnovljeno maz-
do 626 (zlasti hatchback). Si-
cer pa je novi galant za dobrih'
šest centimetrov daljši od
predhodnika, na voljo pa bodo
(za sedaj) štirje različni motor-
ji. V vrhu bosta šestvaljnika
z različno prostornino: 2,5-li-
trski agregat bi zmogel 125
kW/170 KM, 2,0-litrski pa 110
kW/150 KM. Štirivaljnik bo
ponudil 101 kW/137 KM, lju-
biteljem dizelskega pogona pa
bo na voljo dvolitrski turbodi-
zelski agregat z močjo 66 kW/
90 KM. K serijski opremi pri
Mitsubishiju štejejo zračno
varnostno blazino za voznika,
medtem ko si bo mogoče omi-
sliti najzmogljivejšega galanta
z 2,5-litrskim motorjem tudi
s stalnim štirikolesnim po-
gonom.
Št. 7 - 18. februar 1993
št. 7 - 18. februar 1993
št. 7 - 18. februar 1993
št. 7 - 18. februar 1993
št. 7 - 18. februar 1993
št. 7 - 18. februar 1993
št. 7 - 18. februar 1993
4
Mali trener
»Kaj gledaš, striček? Z ma-
mico sva premagala strica La-
deka, za to ker sem jaz sedel na
trenerskem stolčku. Tako bo
tudi naprej, Ladek pa naj kar
pride k meni v šolo, če me že
premagati ne more,« pravi šti-
riletni Robi Kardinar, ki se je
kegljaško-trenerske stroke do-
slej učil na dveh svetovnih po-
kalih ter na svetovnem prven-
stvu v Bratislavi.
Table izginiaio
če je včasih kdo od gostin-
cev ob cesto postavil tablo za
reklamiranje tedna domačih
kolin, smo vabljivo ponudbo
lahko gledali še v dneh, ko bi
se veliko bolj prileglo pova-
bilo na teden sladoleda.
»Zdaj so časi drugačni«,
tarna šefica žalskega hotela
Fanika Lamovšek in se pri-
duša, da vsaka tabla, ki jo
skladno z dogovorom (in
plačilom) ustreznim orga-
nom postavijo ob žalsko ob-
voznico, izgine v temno noč.
Kaže, da Faniki ne bo preo-
stalo nič drugega, kot da vlo-
ži nekaj tolarčkov v žalsko
mestno stražo v ustanavlja-
nju in hitro bo jasno, komu
-mladoletniškimnepridipra-
vom ali kakšni konkurenčni
hiši - so table tako všeč. Ne-
kaj pa se jasni že zdaj: kaže
da Lamovškova brez dobre
reklame ne bo mogla kupiti
niti končka žalskega ho-
tela ...
Lujo in kameilUa
Podobne aktivnosti si je pri-
hranil upravnik celjskega gle-
dališča Borut Alujevič, čeprav
ima z zasedenostjo gledališke
dvorane podobne težave kot
njegov kolega Vivod. Vstopni-
ce za Dneve komedije so raz-
prodane, tisti, ki niso pohiteli
z nakupom v predprodaji, pa
naj si to zapomnijo za prihod-
nje leto. Komedija ni dopust,
da bi te v gledališki upravi
prebukirali na kakšen pomo-
žen sedež!
Laznik
z glasom
če je najzvestejši navijač
košarkarjev MIK Prebold Jani
Laznik, ki je čisto slučajno še
tehnični vodja ekipe, po pred-
zadnji tekmi ostal brez glasu,
se mu je le-ta zdaj povrnil. Ob
katastrofalnem porazu pre-
boldskih košarkarjev, ki so
v Sežani zgubili kar za 51 točk
razlike, je izdahnil: »Pa saj
ekipa ni bila tako slaba — kar
dvakrat smo vodili. Prvič pri
rezultatu 2:0, drugič pa pri
4:3.«
Kraljestvo zlatoroga
Med predavanjem dr. Aleksandra Bajta celjskim poslovnežem so se tračnice nizale kar same od
sebe. Nekaj smo jih s pomočjo fotoaparata zabeležili, nekaj jih še ostaja, da se kjer drugje spet
ponovijo...
Harold Kamer (Štajerska banka, ne Štajerska
hranilnica): »Živga boga imam v tej torbi, le
hansaplasta ne, da bi Bajtu zamašil šnoflo. Saj
mi bo še vse stranke odgnal...«
Dr. Andrej Ocvirk (Mlinarjev Andrija) dr.A-
leksandru Bajtu: »Midva se lahko reživa. Ti si
se rešil Markoviča, jaz pa Peterleta.«
Hiperaktivni Bojan
Direktorju celjskega Kino-
podjetja Bojanu Vivodu se
zadnje čase smeje kar samo od
sebe. Po nekaj filmskih uspeš-
nicah v preteklih mesecih se je
zdaj zgodila še invazija Celja-
nov na Basic instinct. Da je
nekaj prvinskega nagona tudi
v Bojanu, ki je svojo hiperak-
tivnost dokazoval s sočasnim
biljeterstvom in nošnjo dodat-
nih sedežev v razprodano Uni-
onsko dvorano, so se lahko ki-
noobiskovalci prepričali
v dneh okoli slovenskega kul-
turnega praznika.
. .da je Maks Bast^
\.or(č)ni podpredsednik
celjske skupščine, kot polj.
tik in direktor zares dosle-
den in logičen.
Potem ko je vsepovsod,
kjer je doslej vedril in obla-
čil, tudi kakšno zakuhal, se
zdaj baje pripravlja na pri.
vatizacijo Emovih piskrov.
.. .da so bili pokrovitelji
letošnje osrednje občinskt
proslave slovenskega kuh
turnega praznika gasilci ij
tmoveljske Zarje. j
Če ste prireditev pre-
špricali, ste imeli kar prav,
saj so ga dotični res prevei
.. .da se na celjski občii^
pripravlja čistka. .
Tokrat se ne bo začele
pri čistilkah, kot je v takih
primerih običajno. I
.. .da je bil letošnji Vai
lentin tako osladen, da so
v Društvu diabetikov skli'\
cali urgentno sejo. j
Boris Marolt (jekleni živci i.
lezame Štore v službi drža]
Maksu Bastlu (on Slovin, ba
ka pa EMO): »Potem, ko vt
s Krajncem in Izidorjem R
cem ni uspelo prodati železi
ne Walterju Wolfu, ti bo mo
da uspelo EMO prodati Lju
Ijanski banki.«
stran(ka) saljivcev
črni humor je bil tisti, ki ste se mu v prejšnji
številki Novega tednika najbolj nasmejali. Ša-
lo z naslovom Sožalje, za katero smo dobili
večino kuponov, je poslala Hedvika Mušič iz
Začreta 13, 63211 Skofja vas, ki bo tako kot
izžrebanka Tatjana Krašovec iz Prebolda 42 g,
prejela nagrado NT&RC.
Šala tedna
Sožalje
Miha je kupoval kondome.
»Črne bi rad,« reče trgovki.
»Ja, prozorne imamo, črnih
še nismo nikoli imeli. Zakaj bi
pa vi radi imeli črne?« vpraša
trgovka.
»Soseda je vdova, pa bi ji
' rad sožalje voščil...«
Poklici
Zdravnik, arhitekt in politik se prepirajo,
kateri od njih ima najstarejši poklic.
Zdravnik: »Bog je ustvaril Evo iz Adamove-
ga rebra. To je bil brez dvoma kirurški poseg.«
Arhitekt: »Še prej pa je Bog ustvaril zemljo
in sicer iz kaosa.«
Politik pa je rekel: »In kaj mislita, draga
gospoda, kdo je naredil kaos?«
Brez razburjanja
Zdravnik dobi po pošti nazaj račun za
zdravstvene storitve. Pa se njegov pacient zo-
pet oglasi pri njemu. Zdravnik ga vpraša:
»Zakaj pa ste mi račun takoj vrnili, ne da bi
ga sploh pregledali?«
»Gospod doktor, saj ste mi vendar rekli, da
se ne smem razburjati,« nedolžno odvrne pa-
cient.
Tašča
Zet tašči: »Dobrodošla! Koliko časa boš pa
ostala pri nas?«
»Dokler vam ne bom v nadlego.«
»A tako malo časa!?«
Krivica
Nekaj tednov po izgradnji nove stavbe, se le-
ta poruši! Na sodišče so poklicani: les, opeka
in cement. Po večurni razpravi sta les in opeka
odpuščena. Cement pa tiho reče: »Že spet bom
jaz kriv, pa me sploh zraven ni bilo!«
Počitelc
»Gospod zdravnik, moji ženi ste predpisali
en mesec počitka v planinah. Ali res potrebuje
toliko počitka?«
»Vaša žena ne, pač pa jaz in vi.«
Šale za današnjo stran so prispevali: Aleš
ROJNIK iz Braslovč, Jerica KOS iz Braslovč,
Darja VEŠLIGAJ iz Celja, Angela VIRANT iz
Gorice pri Slivnici in Ljudmila GOTAR iz La-
škega.
naj muzikanti povedo
Žlvjo ohcet in naga r...
»Jaz sem najprej harmoniko >špilu<. Pol sem
si pa prst >frdirbu< in sem bil jezen kot tristo
hudičev. Umislil sem si saxsofon, takrat, ko ga
še ni imel nihče in ohcet je blo, kolk' sem
hotel,« pravi Polde Maček, po domače Zartni-
škov Polde iz Lahomnega pri Laškem.
Ena iz Poliio¥'ga rokava
Srečata se dva zajca in eden je šepal.
Drugi ni mogel držati jezika in tako pravi
drugemu: »Ha, ha. So te kaj, bum-bum, te je
s šibrami lovec, a ne?«
»Kakšne šibre neki. Na nogo mi je stopil!«
»Bolj so bli' ljudje revni, bolj dolg' je ohcf
trajala. To pa zato, da so se mal gor postavi
saj se je potem govorilo: >lejga, hudiča, saj to
so pa vredu, premožni.< Običajno je bilo t
kakšen teden, da je že vsega zmanjkalo in sir
morali mimo grede kakšnega pujska pičit. Ara
pak za muzikante je bilo vedno dosti >gnarja
saj so bili svatje bogati. Bolj smo se pobriga
boljša je bila larma. Prav nenavadne stvai
smo tako počenjali, da smo prišli do zaslužene
ga. Spominjam se nekega aprila, ko smo pre
domačijo opazovali gnojno luknjo, ki jo je de
spremenil v malo jezero. Eden od svatov, pa j
rekel: >Muzikant, znaš plavat?« Pa sem poizku
sil. Skoraj sem zmrznil, da smrdim pa ser
pozabil, ko sem gledal frise, ki so se mi smejal
Pri vsem tem pa je bilo najbolj luštno poten
ko so me kuharice umivale.
S kolegom harmonikarjem sva si enkrat po
študirala prav nenavadno dogodivščino. Ni
dvorišču domačije sem ga prekril s suhim gno
jem in slamo, ter mu še prej napol slekel hlače
Veselo druščino pa sem povabil, da prideji
pogledat, kako krt rije. Nekaj časa je ril, ljudj«
pa so se smejali. Potem pa se je kar naenkra
pojavila v kupa luknja in iz nje je pogledali
naga zadnjica. Takrat pa so začeli cviliti vsi p(
vrsti.
Kamerada sem enkrat tudi naplahtal. Reke
je namreč, da zna dobro oponašati pujska ii
zato sem mu predlagal, da naj se spravi v koi
in to gol, da bo bolj spreten in potem sva šli
med ljudi, kol da bi bila na svinjskem sejmu
On je krulil v pokritem košu, jaz pa sem hvali
kakšno fajn' pasmo imam. Ljudje so bili seve-
da radovedni, kaj kupujejo. Zgodilo se je, da j<
eden od svatov prerezal ročaje in goli »pujsek«
se je zvalil pod mizo. In to ravno v trenutku, ko
je prišel v hišo še župnik in kolega je moral kaJ
nekaj časa potrpeti pod mizo, da smo se ga
končno usmilili z žensko obleko. Si predstav-
ljate, kakšen hec je bil to? In če je bil fajn hec,
je bilo tudi veliko >gnarja<. Kar nekajkrat se m
je zgodilo, da sem mimogrede, ko sem se vrača
iz kakšne ohceti, s prisluženim, kravo kupil il
jo prignal domov.
Zdaj mi malce nagajajo zobje in zato saxo
fon bolj poredko vzamem v roke. Tudi klobuk
ne bom dvignil, da se ne bo videlo, da sem ž
tako star in da sem že skoraj brez las. Sicer pi
tako ni potrebno napisati, kolk' sem star. Na
prvi ohceti sem igral pred 63 leti, ko sem bil š<
čisto mlad, komaj 15-leten fantje.«
EDI MASNEd
Št. 7 - 18. februar 1993