GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
28. november 1969 — Leto V. St. 21 (104) — Cena 0.30 dinarjev Poštnina plačana v gotovini
VELIKE AMBICIJ E
Po dokaj razgibanem dialogu med proizvajalci strojev in opreme za gospodinjstva, ki smo mu bili priče letošnje poletje, zdaj z zadovoljstvom ugotavljamo, da se sodelovanje in povezovanje proizvajalcev strojev in opreme za gospodinjstva ter kooperantske industriji vse bolj širi.
Znano je, da se industrija elektromotorjev Sever iz Subotice priključuje k velenjski TGO Gorenje. Ze nekaj časa pa so v teku razgovori med predstavniki velenjskega Gorenja in cetinj-skega Oboda o možnostih za tesnejše sodelovanje in po-slovno-tehnično povezovanje. Pravzaprav gre za to, da bi dosegli kar najbolj maksimalno koncentracijo sil proizvodnje in znanja ter kapitala, seveda ob hkratnem utrjevanju in nadalj-nem razvoju samoupravnih in družbeno političnih odnosov.
Dosedanji potek razgovorov med predstavniki Gorenja in Oboda in gradivo, ki ga pripravljajo za obravnavo na osrednjih samoupravnih organih v obeh delovnih organizacijah kaže na to, da jc v dosedanjih razgovorih prevladalo prepričanje, da je trdno povezovanje nujno, pri čemer ni več dilem o tem, ali je povezovanje u-pravičeno, ali ne. Možnosti za trdnejše sodelovanje in povezovanje med cetinj-skim Obodom in velenjskim Gorenjem je veliko; posebej velja omeniti skupno oz. vsklajeno programiranje nadaljnega razvoja, skupen nastop na domačem in tujem tržišču, skupna vlaganja ,ne samo v tovarni, pač pa tudi y kooperantsko industrijo ild.
O tem, da so namfcre velenjskega Gorenja in cetinj-skega Oboda za kar najbolj trdno sodelovanje v prihodnje, dovolj jasne in nedvoumne, kažeta tudi izjavi generalnih direktorjev obeh tovarn.
Ivan Atelšek, generalni direktor TGO Gorenje, je posebej poudaril, da je odločenost za trdnejše povezovanje in sodelovanje na relaciji Gorenje-Obod znak pripravljenosti obeh kolektivov za izvajanje načel gos-podarsko-družbene reforme. Treba je zagotoviti kar največje možno izkoriščenost proizvodnjih zmogljivosti v obeh tovarnah, prav tako pa tudi pri kooperantski industriji. Pomembno pa bo nadalje tudi vsklajevanje oz. skupno programiranje nadaljnega razvoja.
Drago Jovovič, generalni direktor OBOD Cetinje, pa je naglasil, da se je po dialogu sredi letošnjega poletja razvilo že dokaj tesno sodelovanje med Gorenjem in Obodom, prav zdaj pa postavljajo osnove za nadaljnje, še tesnejše sodelovanje. Ambicije so precejšnje. Želimo razviti sodobno evropsko tovarno za proizvodnjo strojev in opreme za gospodinjstva.
Proizvajalci strojev in opreme za gospodinjstva ter kooperantska industrija so se odločili za trdno poslovno tehnično sodelovanje in povezovanje preko republiških meja. Verjetno v sedanjem trenutku niti še ni mogoče kolikor toliko natančneje oceniti, kakšen obseg bo zavzelo to povezovanje v prihodnje, predvsem še zategadelj, ker so ambicije, tako Gorenja kot Oboda, precejšnje. To pa jc nadvse spodbudno!
PRVA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE
KOMUNISTI MORAJO DELOVATI TAM, KJER SO DELOVNI LJUDJE
Na seji so skušali oceniti doslej dosežene uspehe pri reorganizaciji Zveze komunistov in oblikovati naloge za nadaljnje uveljavljanje novih metod in oblik dela • Za novega profesionalnega političnega sekretarja komiteja OK ZK Velenje so izvolili Franca Koruna.
Zadnji petek se je sešla na prvo sejo novoizvoljena občinska konferenca ZK Velenje. Seje se je udeležilo tudi precej gostov, med njimi Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sveta ZK Celje, sekretarja komitejev občinskih konferenc Laško in Šentjur, Srečko Šentjurc in Mirko Vrečko ter član medobčinskega sveta \i Mozirja Drago Šinker.
Člani konference so najprej poslušali referat predsednika komisije za organiziranost in razvoj ZK, Toneta Kugoniča, o preobrazbi ZK v občini Velenje, razpravljali so o nadaljnjem uveljavljanju novih metod in oblik dela občinske organizacije ZK ter izvolili novega političnega sekretarja komiteja, 14 članov komiteja, imenovali predsednike komisij in drugih organov konference ter potrdili izvolitve v medobčinski svet ZK Celje.
Predsednik komisije za organiziranost in razvoj ZK, Tone Kugonič je v uvodnem referatu dokaj podrobno in analitično ocenil osnovne vidike preobrazbe Zveze komunistov v šaleški dolini, nanizal je dosežene uspehe, hkrati pa opozoril tudi na tiste naloge, ki jih bo treba uveljaviti v nadaljnjem delu organizacij in članov ZK. Posebej velja opozoriti na misel iz uvodnega referata, da je sicer sedanja organizacijska struktura Zveze komunistov v občini Velenje ocenjena kot ugodna in ne terja načelnih sprememb, vendar pa bo potrebna za realizacijo sklepov in stališč Zveze komunistov večja osebna prizadevnost sleherne-
Leto je naokrog
Spet je leto naokrog. Spominjamo se tistih novembrskih dni iz leta 1943, ko je bila v bosanskem mestecu Jajcu ustanovljena nova' socialistična Jugoslavija. Spominjamo pa se tudi vseh tistih velikih uspehov, ki smo jih v 24 letih po osvoboditvi dosegli pri graditvi naše nove domovine. Uspehi niso majhni, to lahko ugotavljamo na vsakem koraku tudi v šaleški dolini. Doseženi uspehi nas zavezujejo, da strnemo sile in storimo vse, da bomo, seveda z najtesnejšim sodelovanjem vseh delovnih ljudi, v prihodnje napredovali še hitreje. Jutrišnji dan mora biti še lepši in svetlejši...
S takimi občutki slavimo letošnji praznik republike. Rojstvo nove socialistične Jugoslavije smo te dni že proslavili na šolah, po delovnih kolektivih, v organizacijah in društvih. Posebej lepo je bilo po šolah; v Šoštanju, na primer, so mladi osnovne šole Biba Ročk mater narodnega heroja Angelo Ročk, po katerem nosi šola ime, posebno prisrčno počastili.
Podobno kot vsa leta doslej bosta tudi letos v Velenju in Šoštanju osrednji prireditvi na čast prazniku republike. Slovesnosti bosta zvečer pred praznikom — v Velenju jo bo pripravila občinska konferenca ZMS; program pa bodo izvedli člani prosvetnega društva Ivan Cankar iz gimnazije, v Šoštanju pa je organizator tamkajšnja krajevna skupnost, za program pa bodo poskrbeli člani domače Svobode.
Želimo, da bi tudi letos lepo preživeli praznične dni, ob dnevu republike pa čestitamo vsem našim naročnikom in bralcem, vsem občanom šaleške doline in vsem delovnim ljudem širom po Jugoslaviji.
FRANC KOREN, novi politični sekretar komiteja obč. konf. ZKS Velenje
ga komunista, posebej pa tistih, ki lahko, upoštevajoč njihovo delovno mesto oziroma funkcijo, največ prispevajo k uresničevanju politike Zveze komunistov. Tone Kugonič je v tej zvezi posebej poudaril, da naj bosta osebna prizadevnost in osebna zavzetost za dosled-
DALJE na 2. strani
Sklicana seja občinske konference SZDL
Za sredo, 26. novembra, je bila sklicana seja občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje. Predlog dnevnega reda je predvideval razpravo o poročilu o delu izvršnega odbora v zadnjem mandatnem obdobju, spremembo pravilnika občinske organizacije Socialistične zveze Velenje ter dogovor o pripravah na volilne konference krajevnih organizacij SZDL.
Obširneje bomo o poteku zadnje seje Občinske konference SZDL Velenje poročali v prihodnji številki Šaleškega rudarja.
POLJSKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA V VELENJU
Poljska parlamentarna delegacija, vodi jo podpredsednik sejma Jan Karol Wende, ki se mudi na obisku v naši državi, je zadnjo sredo obiskala tudi Velenje. V naše mesto je pripotovala iz Žalca, kjer je
obiskala kmetijski kombinat.
V Velenju so obiskali člani poljske parlamentarne delegacije tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Po kosilu v hotelu Paka pa s oodkotovali pro ti Beogradu.
KONFERENCA KO SZDE BELE VODE BO 7. DECEMBRA
V Belih vodah te dni zaključujejo priprave na volilno konferenco krajevne organizacije Socialistične zveze, ki bo v nedeljo, 7. decembra. Odbor krajevne organizacije SZDL je skupaj s predsedstvom krajevne skupnosti pripravilo teze programa razvoja tega območja, ki jih bo posredoval vsem članom Socialistične zveze. Na konferenci pa
bodo razpravljali kot je bilo dogovorjeno, o medsebojnih odnosih v kraju, o nadaljnjih razvojnih možnostih Belih vod ter o nadaljnji razširitvi sodelovanja med občani in krajevno organizacijo SZDL Bele vode.
Izobilkovan pa je tudi že predlog za novo vodstvo krajevne organizacije SZDL Bele vode. Nov predsednik naj bi bil Silvo Kotnik.
v	v
Se nekaj kilometrov do Šoštanja
Sedan ja cestna povezav a med nekdanjo in sedanjo metropolo Šaleške doline je vedno slabša. Nova cesta pa, koi kaže, letos še ne bo gotova.
Zdaj je jasno, da bo trasa nove ceste od Pesja dalje speljana proti Šoštanju po levi strani reke Pake. Čeprav je bila ta trasa že več let načrtovana, so se pojavili pomisleki in tudi novi predlogi. Slednjič so se \ Šoštanju zediuili in odločili, da bo najbolje, če vodi cesta mimo termoelektrarne in ua Levstikovi cesti v Šoštanju pride
do' Glavnega trga. Zaradi tega so morali podreti tri stanovanjske hiše, porušiti bodo morali še eno.
Celjsko cestno podjetje, ki gradi ta zadnji odsek med Velenjem in Šoštanjem, ni moglo, zaradi oklevanja, pravočasno izvršiti vsa dela. Mimo termoelektrarne (leva fotografija) in dalje do Levstikove ceste (fotografija na desni) so zemeljska dela v glavnem že opravljena, manjka le še nekaj slo metrov do glavnega trga. l o pa je toliko dela, da letos nove ceste do Šoštanja še ne bodo zgradili.
POVZETKI IZ REFERATA PREOBRAZBA ZK V OBČINI VELENJE«
POTREBNA JE VEČJA OSEBNA PRIZADEVNOST SLEHERNEGA KOMUNISTA
Na prvi seji občinske konference ZKS Velenje, ki je bila prejšnji petek, 21. novembra, je imel uvodni referat predsednik komisije za organiziranost in razvoj ZK Tone Kugonič. Iz njegovih besed o preobrazbi zveze komunistov v velenjski občini, povzemamo najvažnejše.
Najprej je Tone Kugonič precejšnjo pozornost posvetil ugotovitvi zakaj so komunisti pred dvemi leti sprejeli sklep o reorganizaciji ZK v naši občini. Glavno napotilo, ki jih je vodilo v nove organizacijske oblike, je bilo zavoljo hitrejšega prilagajanja metod in oblik delovanja organizacij ter članstva ZK k razvitejšim družbenim odnosom in sploh k sistemu neposredne socialistične demokracije. Potemtakem predstavlja reorganizacija temeljni pogoj za revolucionarne premike znotraj naše samoupravne družbene strukture.
Tone Kugonič je povedal, da je prejšnji sistem organiziranja postajal dejansko ovira za idejno enotnost politične akcije, izbira kadrov za vodstva je bila praviloma šibka, organizacije ZK pa so se povečini ukvarjale z ozkimi in mnogokrat nebistvenimi družbenimi problemi. Zaradi teh slabosti so v velenjski občini ustanovili večje organizacije in jih prilagodili takšni strukturi, da so vanje vključili komuniste iz področij kjer delajo in živijo. Pri tej obliki organiziranosti ZK pa niso dosledno upoštevali niti teritorialnega in tudi ne proizvajalnega principa, temveč je občinska organizacija ZK v velenjski občini, kompromis med obema principoma. Predsednik komisije za organiziranost in razvoj ZK je tudi povedal, da je takšna reorganizacija že zagotovila določene premike v delovanju komunistov. Zlasti vidni in kakovostni so dosežki v delovanju občinske konference in njenem komiteju, manj pa v tistih organizacijah, kjer organizacijskih oblik ZK niso spremenili. »Zato predlagam,« je dejal Tone Kugonič, »da se komunisti iz teh organizacij aktivneje vključijo v delo pri razreševanju družbenih problemov tam, kjer živijo. Zaprtost komunistov v delovne organizacije namreč rodi zavest, da je interes delavskega razreda in družbe brezpogojne istoveten z vsakim konkretnim interesom delavca take organizacije. Poleg cilja reorganizacije Zveze komunistov, da komuniste vključimo v razreševanje problemov tam, kjer živijo, kar pa ne pomeni zmanjšanja vloge, ki jo imajo v delovnih organizacijah za uresničevanje reformnih načel, moram omeniti povečano težnjo prodiranja med mlado generacijo. Dosedanji rezultati kažejo, da so organizacije ZK razumele to vsebinsko komponento reorganizacije in jo niso pojmovale kot enkratno akcijo, temveč kot stalni proces. Enako kot je pomlajevanje ZK dolgotrajnejši proces, je tudi preobrazba naloga, ki jo časovno ne moremo opredeliti.«
Predsednik komisje za organiziranost in razvoj ZK je med drugim tudi povedal, da naj spremenjene oblike organiziranosti in metode dela zagotove večjo učinkovitost pri uresničevanju stališč ZK, torej je treba premagovati nasprotja med proklamiranimi cilji Zveze komunistov in dejanskim uresničevanjem njenih sklepov. To mora titi tudi vnaprej glavno izhodišče za oceno učinkovitosti ZK v velenjski občini.
V svojih uvodnih besedah Tone Kugonič, kot pred- „ sednik komisije za organiziranost in razvoj ZK, ni podrobno ocenjeval uspehov reorganizacije ZK v naši občini. ker so člani konference že pred sejo dobili izvleček iz ocene, ki so jo naredili na podlagi enotnega vprašalnika. O rezultatih ocene pa so razpravljale tudi od-ganizaci ie ZK. Zato se je zadržal le na tistih pozitivnih premikih v delovanju vseh oblik Zveze komunistov, ki so po mnenju organizacij in analize najuspešnejši. Dejal je: »Nove oblike delovanja širijo samoiniciativnost in kreativno pobudo članstva, občinsko vodstvo se vedno bolj uveljavlja kot koordinator političnega dela, manj pa kot razsodnik pri političnem usmerjanju. Organizacije ZK zelo vztrajno iščejo in uveljavljajo kvalitetnejše oblike informiranja svojih članov ter se tesneje povezujejo z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami in samoupravnimi organi, da bi skupaj programirali delo in tudi izvajali določene akcije. Stališča in sklepi ZK doživljajo kvalitativno spremembo s tem, da prehajajo iz dokaj splošnih na bolj konkretne in za področja, kjer delujejo, aktualnejše probleme. Pri. procesu oblikovanja stališč sodeluje vedno več komunistov, kar bistveno vpliva na stališča posameznih organizacij ZK. Te pa so že v veliki meri začutile potrebo po pomlajevanju Zveze komunistov ter izdelovanju konkretnih akcijskih programov, ki zajemajo aktualna vprašanja njihovega področja.«
Ocena pa bi seveda bila nepopolna, če ne bi uvideli tudi slabih strani sedanjih organizacijskih oblik. O tem je povedal: »V celoti še niso zaživeli občasni aktivi ZK po interesnih področjih, tudi preverjanje sklepov ni postala vsakdanja praksa. Organizacije Zveze komunistov dajejo še vedno premajhen poudarek idejnemu izobraževanju komunistov. Izobraževanje članstva ni potrebno le za kadrovsko perspektivnejše člane, temveč za to, da bi komunisti ob vsakem konkretnem primeru lažje spoznali bistvo problema in uspešneje odstranjevali vzroke negativnih pojavov. Politika kaznovanja ie zreducirana največkrat na izpopolnjevanje formalnih obveznosti, manj pa na izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje stališč in sklepov organov ZK. Tu je tudi eden od vzrokov, da v Zvezi komunistov ni prišlo do večje diferenciacije, ki je zaradi akcijske enotnosti nujna. Zaradi akcijske govorim zato, ker je ta enotnost pri proklamiranju politike ZK izredno velika, v praksi, pri uresničevanju stališč ZK, pa ta enotnost popušča in se mnogokrat skušajo širši interesi podrejati ožjim, celo osebnim željam.«
Na koncu svojih uvodnih misli pa je Tone Kugonič povedal: »Čeprav je sedanja organizacijska struktura ZK v občini Velenje ocenjena kot ugodna in ne terja principielnih sprememb, menim, da je za realizacijo sklepov in stališč ZK potrebna večja osebna prizadevnost slehernega komunista, posebej pu tistih, ki lahko, upoštevajoč njihovo delovno mesto oz! uma funkcijo, največ prispevajo k uresničevanju politike Zveze komunistov. Osebna prizadevnost in zavzetost sta tudi odločujoči kriterij za to kdo spada v naše vrste.«
«83 vsfe
P
P
vi.j=
m m
7M afe
V&č
P
M "Mi
yg£
sp
Sfeg
Ms i i
m
m
vhs
#3
m »
mš
yM la!
7M ?M i! m
S®
i® g
»te, P
H
sp
mi. Ste®
m #
tš m
Ste® Iffe
iife ste
š#5
mz
IfM
if>£\ S«®
iVf/s
m/\
Iss
iit Si#
M "M m*
im
ife ifM 2?H
m §86
sm ma
ŠM
km
ife iffc m. -M
ti il
lis
Ifjg
ŠSŽ MšE
Komunisti morajo delovati tam, kjer so delovni ljudje
. Nadaljevanje s 1. strani
no uresničevanje politike duha odločujoči kriterij, kdo spada v vrste Zveze komunistov.
V razpravi so sodelovali Štefan Dolejši, Rudi Bajec, Kristi-an Hrastel, Alojz Stih, Drago Tratnik, Ivan Kad liček, Jože Kandolf, Miha Krofi, Elfrida Ambrožič in ing, Franjo Kljun.
Štefan Dolejši je v razpravi med drugim poudaril, da je v sedanji fazi analiziranja, uveljavljanja reorganizacije izredno pomembno dejstvo, da komunisti sistematično postavljamo vprašanje vloge v družbi, metod dela in uspešnosti delovanja ter da smo pričeli načrtno razmišljati, kako bi morala delovati Zveza komunistov v socialističnih samoupravnih odnosih, obširneje pa je spregovoril tudi o enem izmed bistvenih vprašanj reorganizacije ZK, to je o oflnosu ZK do mlade generacije.
Rudi Bajec je nanizal nekaj mnenj o uveljavljanju pre-osnove ZK na šoštanjskem območju. Poudaril je, da so bili nedvomno doseženi uspehi v delu organizacije in članov, pokazala se je tudi večja aktivnost članov, problem pa je kako v novih pogojih zastaviti delo tistih komunistov, ki so bili prej vključeni v organizacijo ZK na terenu. Zavzel se je za ustanovitev novega aktiva in sicer v okviru OZK Šoštanj, ki bi ga sestavljali člani bivše terenske organizacije.
Kristian Hrastel je bil mnenja, da je nastala analiza o reorganizaciji ZK iz potreb. Dejal je, da je razvoj družbeno ekonomskih odnosov, temelječ na načelih samoupravljanja in socialistične demokracije, vzpodbudil oblikovanje novih subjektov — novih centrov — vplivanja na politične procese. Zato je bila nujna sprememba metod delovanj a, da bi se lahko uspešno vključili v proces oblikovanja politične akcije. Ob tem se je vprašal, da ne ve ali smo se po reorganizaciji uspeli vključiti v večji meri v delo socialistične zveze, sindikata, samoupravnih institucij in drugih organizmov ter resnično delati v njih kot samostojne politične osebnosti, ki vedo kaj hočejo. Kristian Hrastel je ugotavljal, da analiza^ne predstavlja celovitega preseka delovanja Zveze komunistov v občini po reorganizaciji. Potrebno bo še več takšnih analiz. Prav zdaj je pripravljena analiza o kadrovski strukturi ZK v Šaleški dolini, še letos pa bi bilo treba izdelati analizo o družbeni aktivnosti posameznikov — članov ZK v okolju, kjer delajo in žive. Te tri analize, upoštevaje pri tem oceno uspehov o reorganizaciji ZK, ki je bila predmet razprave na petkovi seji OK ZK, pa bodo lahko dale temeljitejši odgovor na številna vprašanja. Seveda pa pri ocenjevanju rezultatov reorganizacije ne smemo biti preveč neučakani. Kristian Hrastel je bil mnenja, da bo mogoče s skupnim prizadevanjem premostiti prehodno obdobje predvsem še, če bodo v organizacijah ZK taki kadri, ki bodo pravilno razumeli in tolmačili novo vlogo ZK in ki bodo z združeno politično aktivnostjo uživali ugled pri komunistih. Od kadrov je odvisno, ali bo ZK napredovala v prihodnje še hitreje, saj je za to vrsto predlogov, tako od organizacij kot od članov ZK. Tovariš Hrastel je še dejal, da so uspeli uveljaviti nove oblike in metode dela zlasti na nivoju občinske organizacije ZK, med tem ko v celotni strukturi to še ni povsem uspelo, med drugim tudi zaradi premajhne pripravljenosti oziroma preobremenjenosti kadrov. Tiste oblike in metode, ki so se pokazale kot uspešne pa bi bilo treba čimprej uveljaviti tudi v delu večjih organizacij ZK.
Alojz Stih se je dotaknil aktivnosti članov ZK in poudaril nujnost po celovitejšem in učinkovitejšem izobraževanju predvsem še mladih komunistov sprejetih v zadnjem obdobju.
Drago Tratnik pa je poudaril nujnost tudi po večjem idejno političnem usposabljanju celotnega članstva ZK. Dejal je tudi, da bo treba storiti v prihodnje več za razv9j in krepi-
tev samoupravljanja ter za doslednejše uveljavljanje reformnih načel, v konkretni praksi pa v večji meri uveljavljati prakso samoupravnih družbenih dogovorov. Pri tem je kot pomembno novo kvaliteto v samoupravljanju ocenil skupna zasedanja samoupravnih organov.
Ivan Kadliček se je zavzel za ustanovitev aktiva komunistov odbornikov občinske skupščine ter za tesnejše sodelovanje oziroma povezavo komunistov odbornikov in članov ZK, zaposlenih v občinski upravi.
O izobraževanju mladih članov ZK in o usposabljanju za družbeno politično delo je spregovoril tudi Jože Kandolf.
povezati komuniste iz delovnih organizacij in terenom, saj so komunisti dolžni da delujejo tako tam. kjer delajo, kot tam, kjer živijo. Sproti morajo zasledovati vsa dogajanja in se boriti za realizacijo stališč povsod tam, kjer delujejo. Kristian Hrastel je predlagal, da naj bi pripravili seminar za novoizvoljena vodstva ZK v občini in sicer z namenom, da bi se dogovorili za akcijo glede izvajanja nalog, ki so pred Zvezo komunistov v Šaleški dolini.
Miha Krofi se je zavzel za obravnavo ocene dela komunistov na vseh področjih dejavnosti, Elfrida Ambrožič je govorila o razvoju otroškega var-
kovanju katere bodo sodelovali vsi delovni ljudje. Istočasno pa se morajo upirati težnjam, ki ovirajo človekovo sodelovanje v vsakdanjem konkretnem samoupravnem življenju in odločanju. Komunisti morajo delovati tam, kjer so ljudje, to je v Socialistični zvezi, sindikatih, občinskih skupščinah, društvih in organizacijah. Delovni ljudje morajo spoznati, da so stališča ZK njihova, da je politika ZK njihova in da pomeni politika ZK samoupravljalsko družbeno prakso. Dejavnost komunistov mora biti torej usmerjena med množice delovnih ljudi, med množice samo-upravljalcev in med množice občanov.
Novi organi občinske organizacije ZK Velenje
Občinska konferenca ZK Velenje
Inž. Avgust Terglav, Karel Šilih, Ivan Florijan, Ciril Grebenšek, Alojz Pen-šek, Branko Oremuž, Alojz Štih, Kristian Hrastel, Anton Močilnik, inž. Ludvik Mali, inž. Janez Grašič, Franc Rezman, Zdravko Vidmar, inž. Jože Žohar, Anton Štajner, Stane Planine, Franc Verdev, Rado Džordževič, Vinko Medved, Ivo Petre in Ivan Drev (OZK rudnik lignita Velenje); Stane Čas, Jože Gori-šek, Ivo Jamnikar, inž. Franjo Kljun, Janko Ledinek, inž. Franc Novak, Anton Pečovnik, Ivan Štajner, inž. Branimir Tancig, Krista Vah in Jože Vogrinc (OZK rudarski šolski center); Ivan Atelšek, Todor Dimitrovič, Jože Herlah, Franc Brinovec, Tone Časi in Grobel-nik Olga (OZK Gorenje); Janez Basle in Venčeslav Svoljšak (OZK Vegrad); inž. Mislej Ciril, Alojz Ribič in Alojz Bole (OZK elektrarna); Elfrida Ambrožič, Cilka Atelšek, Rafko Berloč-nik. Franc Cepin, Štefan
Dolejši, Rudi Delopst, Anica Horvat, Danica Jovan, Milka Jeromel, Ciril Joger, Ivo Kadliček, inž. Peter Krapež, inž. Majda Naglost, Ciril Pi-lih, Anica Podlesnik, ,Ange-la Ročk, Jože Tekavec in Lado Zakošek (OZK Velenje); Milena Firšt, Ivan Gu-sič, Stane Šlutej, Tone Slu-tej, Boris Lenček, Miloš Volk in Miran Topolovec (OZK šoštanj); Karel Napotnik in Pepca Steblovnik (OZK Šmartno ob Paki); Jože Jerič (OZK Pesje) in Drago Meh (OZK Topolši-ca).
Komite občinske konference ZK
Politični sekretar komiteja:
Franc Korun
Člani komiteja:
Franjo Arlič, Rudi Bajec, Alojz Bole, Jože Hohkraut, Kristian Hrastel, Vera Ka-sesnik. Jože Kovač, inž. Peter Krapež, inž. Alojz Naglost, Stane Planine, Marjan Rabič, Erno Rahten, inž. Venčeslav Svoljšak in Franc Verdev.
Vodstva komisij in organov
0 komisija za idejna vprašanja — predsednik Lado Zakošek;
O komisija za ekonomska vprašanja — predsednik — Marjan Rabič;
Q komisija za mednarodna ekonomska in poliUčna vprašanja — predsednik Jože Veber;
0 komisija za organiziranost in razvoj ZK — predsednik Štefan Dolejši;
9 častno razsodišče — predsednik Miran Topolovec;
O revizijska komisija — predsednik Peter Kodela.
Medobčinski svet ZK Celje
Za člana medobčinskega sveta je bil ponovno izvoljen inž. Franjo Kljun, po položaju pa je član medobčinskega sveta tudi novi po- > litični sekretar komiteja Franc Korun.
V razpravi je sodeloval ponovno tudi Kristian Hrastel, ki je menil, da bi se morala občinska konferenca ZK v prihodnje ukvarjati predvsem z bistvenimi družbeno političnimi in ekonomskimi problemi ter odnosi, ki so temelj nadaljnjega razvoja. Dal pa je tudi več konkretnih predlogov za delovanje večjih organizacij ZK. Pri tem se je zlasti zavzel za hitrejše uveljavljanje novih oblik in metod dela in predlagal, da naj bi v večjih organizacijah ZK ustanovili komisije oziroma občasne aktive tako kot jih je organizirala občinska organizacija ZK. Po njegovem mnenju je največja vrednost preosnove ZK, možnost številnih oblik dela in združevanja komunistov, od vodstev organizacije pa je odvisno kakšne iniciative za povezovanje članov sprejme. Istočasno pa bi kazalo tesneje
stva v občini, ing. Franjo Kljun pa o nujnosti večjega uveljavljanja društvenih dogovorov.
V razpravi na prvi seji občinske konference ZK Velenje je sodeloval tudi sekretar medobčinskega sveta ZK iz Celja Janez Zahrastnik. Bil je mnenja, da namen konference ni bil v celoti dosežen, pa čeprav so se posamezniki trudili. Pri tako zahtevnem vprašanju, kot je reorganizacija ih vsebinska ocena tega procesa, bi morali težiti za tem, da bi probleme povezovali z vsemi gibanji v tej družbi, ki zahtevajo aktiven odnos komunistov. Na ta vprašanja pa razprava ni dala odgovora.
Janez Zahrastnik je govoril tudi o tem, za kakšno politiko se bodo komunisti zavzeli. Dejal je, da se morajo komunisti zavzemati za politiko, pri obli-
Novoizvoljeni profesionalni politični sekretar občinske konference ZK Velenje Franc Korun pa se je pred zaključkom seje zahvalil članom konfe' renče za zaupanje in jih pro sil za aktivno sodelovanje pri delu v prihodnje. Rad bi, je dejal, da bi Šaleška dolina hitreje napredovala. Zato se moramo približati ljudem in se z njimi dogovarjati o vseh vprašanjih. Ob taki praksi uspehi ne morejo izostati.
Na prvi seji občinske konference ZK Velenje so potrdili poslovnik za delo medobčinskega sveta ZK Celje, sklenili pa so, da se naj predložena stališča o nadaljnjem procesu preobrazbe ZK v občini Velenje dopolnijo na podlagi predlogov iz razprave in predložijo v potrditev komiteju OK ZK. Stališča pa naj bi potem objavili v Biltenu.
<'.nHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMii..niiiuiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiniiiiii^
ZVEZA KOMUNISTOV
IZ RAZPRAVE ŠTEFANA DOLEJŠIJA NA ZADNJI SEJI
Načrtneje smo začeli razvijati proces preobrazbe Zveze komunistov pred dvema letoma in z današnjo konferenco seveda ni zaključen. Danes skušamo vsaj približno ugotoviti kakšne uspehe smo doslej dosegli in katere naloge nas še čakajo. Mogoče je v tej fazi analiziranja doseženega stanja izredno pomembno dejstvo, da komunisti sistematično postavljamo vprašanje svoje vloge v družbi, o metodah dela in uspešnosti delovanja in da smo začeli načrtno razmišljati o tem, kako bi morala Zveza komunistov delovati v socialističnih samoupravnih odnosih. V tem vidim tudi veliko vrednost analize, izdelave katere smo se lotili pred nekaj meseci in ki
nam je posredovala vrsto pomembnih ugotovitev in predlogov.
Tudi komunisti na terenu in v delovnih organizacijah razmišljajo o vsebini in metodah delovanja ZK. O tem priča vrsta predlogov, ki so jih dali za uspešnejše delo v prihodnje. Zavzeli so se za tesnejšo povezanost komunistov iz terena in iz delovnih organizacij za delo po interesih in dejavnostih, za izboljšanje sistema informiranja. za večjo učinkovitost, za doslednejše uveljavljanje in preverjanje izvajanja sklepov, za intenzivnejše delo z mladino, za notranje diferenciacije v ZK, za zaostrovanje odgovornosti, za enotnejšo akcijo komunistov itd. Organizacije ZK
so v tej zvezi predlagale ustanovitev temeljnega aktiva ter večjo povezavo s komunisti iz elektrarne, v Velenju si prizadevajo doseči večjo povezanost s komunisti v delovnih organizacijah, OZK rudnika lignita Velenje predvideva ustanovitev aktiva v obratu EFE zaradi specifičnega delovanja in povečane vloge tega obrata, OZK Vegrad računa na ustanovitev aktivov po gradbiščih itd. To kaže, da je proces reorganizacije prisoten v vseh organizacijah ZK.
Obširneje je spregovoril o enem izmed bistvenih vprašanj reorganizacije ZK in sicer o odnosu Zveze komunistov do mlade generacije. Vsa zgodovi. na našega revolucionarnega gi-
Poročilo o delu komiteja občinske konference ZKS občine Velenje
Delo komiteja občinske konference ZK Velenje je bilo v preteklosti izredno pestro tako po vsebini kot po oblikah. Ker je problematika, s katero se je komite ukvarjal, preveč raznolika, da bi jo lahko v celoti opisali, smo v poročilu poizkušali nakazati najvažnejša vprašanja in probleme, katere je komite reševal ter metode in načine za njihovo razreševanje.
Komite je kot izvršilni organ občinske konference skrbel za izvrševanje sklepov in stališč občinske konference, koordiniral, vsklajeval in organiziral je delo organizacije in članstva ZK v občini, bil pobudnik za razreševanje številnih idejno-političnih problemov in vodil delo občinske konference med dvema zase-danjima. Komite je sprejel okvirni program dela konference za svojega, tega pa je izpopolnjeval s kratkoročnimi programi.
Največ pozornosti je komite občinske konference posvetil naslednjim nalogam in problemom:
# Ena od najvažnejših nalog komiteja je bila v preteklem obdobju neprestano spremljanje družbeno-ekonomskega razvoja v občini in iskanje najboljših rešitev, da bi bil ta razvoj kar hitrejši in uspešnejši. Problematika, ki je bila najpogosteje na dnevnem redu konference, je v zvezi z naslednjimi vprašanji družbeno ekonomskih odnosov:
— Problemi samoupravljanja, delitev po delu, zasebno delo z zasebnimi sredstvi in neupravičeno bogatenje, davčna politika in preprečevanje družbeno nezakonitih pojavov zaposlovanja in kadrovske politike, poživitev proizvodnje, mladina v samoupravnih odnosih, delo komunistov v trgovinskih organizacijah, integracijski procesi v občini, vprašanje družbeno-ekonomskega razvoja SRS. itd. Poleg tega je komite sproti ocenjeval gospodarjenje v občini in uspehe de-lcjvnih organizacij in stalno spremljal delo najodgovornejših komunistov.
Na osnovi tako široko obravnavane problematike je komite dal celo vrsto pozitivnih pobud za rešitev posameznih vprašanj. Komite se je na različne načine (skupno s komisijo za samoupravno in družbeno-poli-tične odnose, v dogovoru s komunisti v samoupravnih organih, z gospodarstveniki, posameznimi službami itd.) prizadeval, da bi obstoječi sistem izpopolnjevali in dograjevali glede na potrebe, ki jih je sprožila gospodarska in družbena reforma. Tu mislimo predvsem na prizadevanja za načrtno po-življanje proizvodnje, pobude po integraciji v trgovini in industriji, doseganje večje produktivnosti, reševanje problemov nezaposlenih in kadrovske politike, delitev po delu ter borba proti vsem družbeno škodljivim in nezakonitim pojavom. Komite je pri tem zelo podrobno opredelil naloge komunistov v delovnih organizacijah, v organih samoupravlja-
nja, v skupščini, svetih in občinski upravi, v organizacijah in vodstvih ZK in v vodstvih ostalih družbeno-političnih organizacij.
•	Drugi sklop problemov, s katerimi se je komite ukvarjal, so bile družbene službe: šolstvo, kultura, zdravstvo, pa tudi delo komunistov v skupščini, svetih in občinski upravi. Izredno pomembna naloga, ki si jo je komite zadal na tem področju, je bila obravnava idejno političnih problemov vzgoje in izobraževanja. To je komite skupno s komunisti za idejno politična vprašanja pripravil tudi za sejo občinske konference.
Na področju zdravstva sta bila v ospredju dva problema: sanacija izgub v zdravstvu in socialnem zavarovanju in zagotovitev možnosti za normalno poslovanje v bolnišnici Topolšica. Ob obravnavani problematiki je komite zelo podrobno določil nosilce izvajanje sprejetih sklepov, posebej za ko-muniste-prosvetne delavce, posebej za komuniste v TIS in drugih samoupravnih telesih, posebej za komisijo za idejna in politična vprašanja pri konferenci in posebej za komuniste-zdravstvene delavce.
•	Posebno skrbno se je komite lotil priprav na skupščinske volitve. Najprej je skupno z vodstvi ostalih družbeno političnih organizacij obravnaval osnutek volilnega programa, volilnega pravilnika in kadrovske kriterije za predlaganje odbornikov in poslancev. Ko je bila predvolilna kampanja v teku, je komite ponovno ocenil delo komunistov ter določil najvažnejše naloge komunistov v občini. Po zaključenih volitvah pa je komite še enkrat ocenil potek volitev s tem. da je ugotovil vzroke za vse pomanjkljivosti, katere bo potrebno pri naslednjih volitvah upoštevati.
•	Spremljanje in ocenjevanje notranje politične situacije v Jugoslaviji .je bila prav tako ena od najvažnejših nalog komiteja. Posebno intenzivno se je komite ob teh vprašanjih angažiral pred obema kongresoma in po brionski seji IB ter dvodnevni razširjeni seji sekretarata CK ZKŠ v Ljubljani.
•	Komite je skrbel za stalno spremljanje in proučevanje mednarodnih dogodkov in za celovito seznanjanje komunistov o najvažnejših vprašanjih mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja in meddržavnih odnosov. Pri tem je komite zasledoval predvsem težnjo, da bi bilo informiranje komunistov o najaktualnejših dogajanjih v svetu kar se Ua hitro in kvalitetno. Zato je tesno sodeloval s komisijo občinske konference za mednarodna vprašanja, katera je tvorila istočasno tudi aktiv predavateljev ter s komisijo organiziral predavanja.
•	Čeprav je komite posvetil precejšnjo pozornost spremljanju pojavov klerikalizma, delovanje cerkve in usmeritve verskega tiska na našem pod-, ročju, ugotavljamo, da je pri tem bilo to premalo načrtno in še večino samo ob večjih akcijah cerkve, katere smo zasledili. Cerkev, ki se je v zadnjem času pričela intenzivno vmešavati v družbeno problematiko posameznih krajev in komune, je s svojim delovanjem naredila veliko politično škodo. Zato je komite zadolžil komuniste, da preko obstoječih institucij na tako početje politično in pravno reagirajo in ukrepajo.
• Z reorganizacijo ZK se je v občinski organizaciji pričel proces notranje diferenciacije v ZK hitreje odvijati. Komite je dal nalogo vsem organizacijam ZK, da pregledajo delovanje vsakega posameznika in da za neaktivne, sicer sposobne komuniste, primerno ukrepajo. Na drugi strani pa so se vstopanja v Zvezo komunistov povečala. Ker je bila že od vseg i začetka izdelana metoda vključevanja v ZK in ker je komite usmeril svojo akcijo predvsem v tiste družbene sredine, kjer je največ možnosti za »rekruti-ranje« novih komunistov (RSC. RLV, gimnazija, TGO itd.), so bili tudi rezultati sprejemanja izredno pozitivni in je na tem področju občinska organizacija ZK Velenje dosegla izredno dobre rezultate — med najboljšimi v Sloveniji. Vendar pa s samim sprejemom delo z mladimi komunisti ni bilo zaključeno. Poleg tega, da so bili vključeni v dva stalna aktiva (RSC in gimnazija) je komite za novosprejete komuniste organiziral krajši seminar in obča predavanja ter zadolžil ostale komuniste, da na svoj način prispevajo za kar najboljše in najhitrejše vključevanje mladih komunistov v družbeno politično življenje.
•	O uveljavljanju nove vloge ZK in o uspehih organizacije je komite že razpravljal po sprejetju sklepa o reorganizaciji. Že takrat je podrobno analiziral posamezne pozitivne in negativne procese in predlagal konferenci določene rešitve v zvezi z metodami in oblikami dela komunistov. Vendar že bežna analiza uveljavljanja novih metod in oblik dela kaže, da so pogostokrat stališča in sklepi organov in organizacij ZK neučinkovita zaradi premajhne zavzetosti komunistov za njihovo izvajanje. Zato moramo v prihodnje še intenzivneje nnda'.jevati s procesom notranje diferenciacije v ZK in na osnovi ugotavljanja ob pomembnih družbenih akcijah aktivnost in neaktivnost posameznih komunistov, tudi primerno ukrepati.
•	Stalna skrb komiteja je bila nenehna idejna rast komunistov, predvsem vodstvenega kadra. V ta namen je izpolnil že obstoječi program izobraževanja v večerni politični šoli, katero je v lanskem letu obiskovalo 36 perspektivnih kadrov. Poleg tega je komite organiziral seminar za sekretarje OZK in člane komiteja, seminar za mlade komuniste in druge oblike izobraževanja (informativna predavanja, nabavljanje raznega študijskega materiala itd.).
Za izvrševanje vseh opisanih nalog so bili odgovorni člani komiteja, ki so skrbeli predvsem za dobro informiranje članstva (bilteni različnih vrst, informacije, dopisi, razgovori, telefon, Šaleški rudar, sestanki s sekretarji itd.), za organizacijo takih delovnih oblik, kjer je bila možna enakopravna izmenjava stališč, pobud, predlogov, kjer je bil možen boj mnenj in kjer so se po temeljitem študiju in preudarku lahko oblikovala najboljša stališča za družbeno politično akcijo. Naloga komiteja pa je bila v nadalje tudi stalno spremljanje poteka akcij in procesov ter opozarjanje in reagiranje na vse nepravilnosti in pomanjkljivosti.
Komite je v dveletni mandatni dobi (od 11. 1. 1967 dalje) imel 26 sej. Do nedavnega je štel 15 članov, tik pred pretekom mandatne dobe je eden od članov odstopil, na njegovo mesto pa ni bil koopti-ran nov član komiteja. Posamezne naloge je komite prepustil svojim komisijam, te so: za kadrovska vprašanja, za informiranje in za finančna sredstva. Na sedemnajstih sejah komiteja so sodelovali tudi sekretarji OZK, na večino sej so bili vabljeni predsedniki komisij pri občinski konferenci, velikokrat, ob posameznih pomembnih vprašanjih, pa so sejam komiteja prisostvovali direktorji najpomembnejših delovnih organizacij, predsedniki družbeno političnih organizacij in posamezni komunisti, ki se za določeno problematiko posebej zanimajo.
O VLOGI ZVEZE KOMUNISTOV V NAŠI DRUŽBI
22. oktobra je bila konferenca organizacije Zveze komunistov rudarskega šolskega centra Velenje. Konference se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje, Janez Zahrastnik. Njegovo razpravo s konference objavljamo v nadaljevanju v celoti.
Dovolite, da pozdravim konferenco v imenu Medobčinskega sveta ZKS Celje in izrazim občutek, da prisostvujem konferenci, ki je dobro organizirana in vsebinsko ena najboljših. Škoda je le, da je toliko neopravičeno odsotnih.
Konferenca je pokazala, da je delo ZK na RŠC dobro. Podatek, da ste sprejeli 150 novih članov ZK, pomeni in dokazuje, da je vaše delo zelo pozitivno.
Nimam namena obširneje govoriti o problemih, ki so bili na dnevnem redu 8. plenuma CK ZKS, nekoliko podrobneje bi se pa dotaknil tistih vprašanj, ki so bila na tem plenu-mu obširneje obravnavana. Plenum je skušal razčistiti nekatere, pojave, s katerimi bi morali biti komunisti sezna-nje zaradi pravilne lastne orientacije, predvsem kar zadeva vprašanja samoupravljanja.
2e nekaj let se srečujemo v našem praktičnem družbenem življenju s tako koncepcijo, ki je nasprotna z načeli samoupravljanja. Vsiljujejo nam koncept nekakšnega »kvazi-samoupravljanja«. Čestokrat smo priča pojavu, da imajo v velikih delpvnih organizacijah neposredni proizvajalci vse manj možnosti za neposredno udeležbo pri dejanskem samoupravljanju. Tako se po navadi dogaja, da imajo, največ možnosti neposrednega odločanja o važnih problemih proizvodnje in gospodarjenja v podjetju predvsem ljudje na vodilnih položajih, ki so za to »primerni« in ki imajo že po svojem položaju to prednost, da lažje kvalitetno odločajo v imenu neposrednih proizvajalcev. Ne gre za to, da nekateri posamezniki skušajo negirati naše samoupravljanje, temveč gre za to, da skušajo določeni ljudje in skupine ljudi prisvojiti samoupravljanje zase.
Zelo razumljivo je, da to ni v skladu z intencijami ZK, niti z razvojem naše celotne družbe. Tako ni čudno, da se ravno v tem času pojavlja največ teženj in zahtev po eliminiranju delavskih svetov, kot najvišjih predstavniških organov, ki odločajo o biti razvojne in ekonomske politike. Težnje, da bi samoupravljanje kar najbolj reducirali, so pri nas več kot očitne. To ne pomeni samo nevarnosti za samoupravljanje, temveč zahteva to, da se komunisti takim poizkusom že v
kali upremo. Komunisti morajo tu čimprej odpreti idejno fronto.
Ker vse te težnje resno ogrožajo samoupravljanje, smo komunisti jasno opredelili, da je samoupravljanje naš osnovni družbeno ekonomski odnos.
Gre za to, da med proizvajalnimi sredstvi in proizvajalci ne želimo posrednikov. Mi smo s temi posredniki opravili.
Opravili smo z državo, ker smo smatrali, da je družba prišla na takšen nivo, da nam država ni. več potrebna. Naša socialna revolucija je opravila tudi z drugimi posredniki in je spremenila družbeno ekonomske odnose. Mi smo težili za tem, da človeka združimo s strojem, predvsem s tem, da bi ta proizvajalec na osnovi združenega dela in znanja odločal o skupnem presežku vsega dela, ali pa na podlagi kakšne odločitve. To so vprašanja, ki zahtevajo boj mnenj.
Komunisti bi morali biti avantgarda izpopolnjevanja in izgradnje samoupravljanja in njegovega nadaljnjega razvoja. Komunisti bi morali v glavnih industrijskih centrih predstavljati najnaprednejše sile in biti odgovorni za vse, kar se v njih dogaja. Poraz pravega samoupravljanja, bi bil poraz ZK.
Mi komunisti smo v lastnih vrstah, kljub vsem možnim težavam, ki so nam prišle na pot, ko so se borile proti socializmu take sile kot na primer Ranko-vič in njegovi pristaši, našli toliko moči in sile, da smo se takim situacijam znali vedno odločno upreti.
V zvezi s temi vprašanji, je zelo tesno povezano vprašanje reforme. Okrog tega smo si vsi na jasnem in si prizadevamo zanjo, čeprav je dosti takšnih, ki so danes proti njej. Praksa in življenje samo neprestano kažeta vlogo te reforme. Ko smo se komunisti odločili za reformo, smo imeli pred očmi dve plati te reforme:
Prvič kompleks gospodarskih predpisov in zakonov, ki smo jih sprejeli, da bi reformo lahko izvedli. To so naredile že mnoge kapitalistične države pred nami in to mi danes apliciramo, zavedajoč se, da gradimo svojo socialistično družbo. Šli smo v reformo tudi zaradi tega, da bi našemu delovnemu človeku izboljšali življenje.
To je druga plat reforme, ki jo danes nekateri namerno za-
nemarjajo. Poskušajo ž vulga-niziranjem tekoče ekonomske politike, češ, da nekateri problemi niso potrebfli razčiščevanja. Ne gre samo za reformo, temveč gre za reformo mišljenja ljudi v tem smislu, da bi vsak sam odločal o svojem življenju. V naši ekonomski politiki je še dosti neurejenih vprašanj, vendar pa gre razvoj v tej smeri in tega se moramo zavedati.
Nekateri menijo, da bi bilo treba vlogo ZK v družbi zre-ducirati.
Drugo vprašanje je vloga položaja (pozicije) ZK v naši družbi. Tudi o tem je bilo na 8. plenumu CK ZKS dosti govora. Sklepi, ki so bili sprejeti, so dali tozadevno precej jasno orientacijo. Moramo si biti na jasnem o tem, da so v ZK posamezniki, ki v njej niso potrebni. Dosti je takih, ki bi ZK najraje kar ukinili. Omeniti moramo prav takšne koncepcije, ki bi rade ZK vrnile v tisti čas, ki ga več ni, in bi rade partijo identificirale s tisto iz časov stalinizma. Takšne težnje vračanja nazaj, so danes v ZK prisotne. Brez pomena je, če bi te probleme razreševali brez delovnih ljudi, ker bi se s tem komunisti odpovedali samoupravljanju. Tistemu, ki tako misli ni mesta v ZK.
Druga koncepcija o vlogi partije bazira na tem, da bi ZK držali v podrejenem položaju tisti, ki želijo prisvojiti samo- ' upravljanje zase. Ti niso za to, da bi se ZK ukinila, njih namen je le podrediti ZK lastnim interesom in jo narediti za privesek svojih širokogrudnih postopkov. Praktično se to kaže v tistih primerih, ko prihaja do štrajkov. Komunisti se za takšno vlogo nismo dogovorili in se ji moramo upirati.
Tretja koncepcija je popolnoma nihilistična in zastopa stališče, da je ZK idejna sila, ki ne bi smela sama nič odločati in ne bi v družbenem življenju sploh bila potrebna.
Po tej teoriji naj bi se ZK zreducirala na nekaj, kar je manj kot potrebno. Mi komunisti se za takšno vlogo ZK nismo dogovorili. Partija je v vseh naprednih, revolucionarnih gibanjih vodila družbo po poti razvoja, zato ne bomo nikakor dovolili, da bi kdorkoli odločal mimo ZK. Komunisti smo se dogovorili, da bomo nosilci vseh naprednih procesov in da bomo dali oblast delavskemu razredu. Državo smo sicer ukinili, nismo se pa dogovorili, da bomo oblast dali komurkoli drugemu. Če bi že prišla družba v takšno dilemo in bi se pojavil kdorkoli, ter bi terjal oblast, ki jo "je pridobila ZK, bi se vsekakor temu uprli. Nismo v kritični situaciji, vendar moramo komunisti paziti, da bomo lahko delovali povsod tam, kjer je potrebno.
.................................................iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitHimHiiiiiimiiiii.....um.....iiiiiiiiiiiiiiiiiinn mu........................................................mi......iiiiiiiiiniimimiiiiiiiiiii...............................................................................m
IIV MLADA GKNERACIJA
OBČINSKE KONFERENCE ZK VELENJE
banja kaže, da je bilo zbiranje mladih ljudi v vrstah ZK odvisno predvsem od revolucionarnosti, demokratičnosti in naprednosti njenega programa in akcije. Zato je bil odnos ZK do mladine vedno merilo za preverjanje njene revolucionarnosti, zato je tudi politika in praksa ZK v delu z mladino ključno vprašanje njene lastne preobrazbe.
Glede na to bi bilo prav, da ocenimo, kakšno je stanje pri nas in da ugotovimo, kaj je treba storiti, da bi bili rezultati v prihodnje še večji. Iz materialov, ki smo jih dobili za sejo izhaja, da je naša občinska organizacija ZK ena izmed tistih, ki je imela v preteklosti dobro izdelano politiko spreje-
manja in da je sprejela v zadnjih dveh letih razmeroma veliko predvsem mladih članov. Toda še vedno ugotavljamo, da nekatere organizacije ZK skozi daljše časovno razdobje niso sprejele novih članov, te pasivnosti pa ne znajo oziroma nočejo upravičiti:
V Zvezo komunistov moramo sprejemati tiste tovarišice in tovariš«^, ki so se pripravljeni bojevati za socialistični značaj samoupravljanja, torej tiste, ki čutijo delavsko zavest, kar bi pravzaprav moralo biti glavno merilo za sprejemanje v ZK. Od mladih komunistov pričakujemo, da postanejo gibalna moč ZK ter aktiven in dosleden izvajalec politike, kar lahko bistveno pripomore k
temu, da je ZK politični predstavnik delavskega razreda in idejno politični voditelj v družbi. To pa seveda lahko pričakujemo le takrat, kadar bomo komunisti storili vse potrebno za vključevanje mladih v družbeno politično življenje.
Naš družbeni razvoj vsak dan potrjuje staro spoznanje, da so vsi bistveni problemi družbe hkrati tudi problemi mladine in obratno. Prav zato je jasno, da Zveza komunistov ne more uspešno delovati z mladimi, če svojega dela ne povezuje s konkretnimi problemi njihovega življenjskega in družbenega položaja. To se-j veda pomeni angažiranje ZKJ skupno z mladimi pri reševa-| nju vseh problemov, ki so za'
mlade še posebno aktualni in važni. Naj navedem samo najaktualnejše: eden od bistvenih problemov mlade generacije je uveljavljanje v samoupravnem mehanizmu. Ne gre samo za formalno prisotnost mladih na sestankih samoupravnih organov ampak za dejanski prispevek mladih in možnost za aktivno in konstruktivno sodelovanje. Zato pa jih moramo pričeti pripravljati že v osnovni šoli. Ena od nalog je tudi, da mladini omogočimo izobraževanje na vseh nivojih in jo zato tudi stimuliramo. Pregled kvalifikacijske strukture zaposlenih neposrednih proizvajalcev nam pokaže zaskrbljujočo sliko, saj več kot tretjina generacije ne konča obvezno osem-
letno šolanje, dodatno izobraževanje pa je dokaj klavrno. Nimamo pa izdelanih analiz potr&b po kadrih za daljše časovno obdobje vnaprej, zaradi česar prihaja do tega, da nam na eni strani strokovnjakov primanjkuje, na drugi strani pa strokovnjake izvažamo, oziroma imamo zaradi tega probleme pri zaposlovanju. Posebno poglavje pa je delo komunistov v Zvezi mladine in ostalih specializiranih mladinskih organizacijah. Zal ugotavljamo, da so nekatera območja, kjer je zaposlenih ali kjer živi veliko število mladih brez organizirane mladine v njihovi politični organizaciji. Čeprav vidimo, da je mladina na raznih področjih družbenega dela aktivna, bi bili uspehi dosti večji, če bi bila njihova akcija bolje organizirana in pod boljšim mentorstvom. Na primer: v Šoštanju so na konferenci ugotovili, da organizacija ni dovolj povezana z mladino,
ampak se le nekaj posameznikov ukvarja z mladinci pri tabornikih in v drugih organizacijah in društvih; na konferenci OZK rudnika lignita Velenje so se zavzeli za ponovno oživitev dela v mladinski organizaciji; v Gorenju ugotavljajo, da je na mladinskih sestankih le po nekaj deset mladih itd. Seveda ne gre za to, da bomo sedaj komunisti hodili na mladinske sestanke, da bi tako poživili delo mladine. Gre za nekaj več, to je za dialektično povezanost obeh organizacij, za medsebojno vplivanje in za načrtnejšo vzgojo in samo-vzgojo mladih. Vrednost dela z mladimi komunisti, kot je organizirano na RŠC in na gimnaziji, to je v aktivih mladih komunistov, je velika. Dober program in zagotovljeno kvalitetno mentorstvo dajeta solidno osnovo za vključevanje mladih v družbeno politično življenje.
Prvi dan prosvetnih delavcev
V Velenju
Razstavlja mlada samoukinja
V velenjskem delavskem klubu so odprli razstavo mlade
Kuliar # Razstavljena tlela so si z zanimanjem ogledali že številni obiskovalci.
MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUZ-	ivanka Prašnikar, učiteljica iz
BENIH DEJAVNOSTI VELENJE-MOZIRJE JE ZADNJO SO-	Šmartnega ob Paki, Marija Ro-
BOTO PRIPRAVIL SKUPAJ S KOMISIJO ZA ŠOLSTVO V	tovnik, učiteljica na osnovni „ , „
VELENJU PRVI DAN PROSVETNIH DELAVCEV ŠALEŠKE	jj°u Miha Pintar-Toledo, Pan- amaterske slikarke Lize Podpecan
IN GORNJE SAVINJSKE DOLINE « TAKŠNO SREČANJE	gC ^"""^ifolTISusteva
PROSVETNIH DELAVCEV BO V PRIHODNJE TRADICIO-	Šiliha, Avgust Tanšek, učitelj
NALNO.	na osnovni šoli Miha Pintar-
Toledo, Miroslav Vrečko, rav-
Dopoldne je bilo najprej na metna učiteljica z osnovne šo-	natelj osnovne šole Biba Ročk, sporedu predavanje Slavka le Karel Destovnik-Kajuh,	Alojz Zavolovšek, profesor na Grčarja, tajnika republiškega Leopoldina Lukič, predmetna	osnovni šoli Gustava Šiliha in la mlada amaterska slikarka dobljen izraz ena sama ob-odbora sindikata delavcev učiteljica s posebne osnovne	Marija Zupane, profesorica s te m celovito razgalila svoje dis- sodba. Slikarko prizadene družbenih dejavnosti Sloveni- šole, Ana Lužnik, vzgojiteljica	šole. pozicije, hotenja in zelje ter vsaka krivica in nasilje. V Žeje, o akcijah in nalogah na v VVU Šoštanj, Olga Medved,	Po koncertu moškega pev- ctl>e v svetu ustvarjalnosti, tosnjih zimskih počitnicah se področju šolstva in pa stro- učiteljica na osnovni šoli Biba	skega zbora Kajuh iz Velenja Mlada umetnica je na za- ]e mudila^v l umziji in spoz-kovno predavanje dr. prof. Ročk, Nežika Mlakar, učiteljica	pa je bil v delavskem klubu četku svoje ustvarjalne poti. r}ala vso bcf° °'c v °aaa' Franca Pedička. Sledilo pa je na osnovni šoli Karel Destov-	družabni večer prosvetnih de- Vendar je ie zdaj odločno lJfmh krajih na obronku pu-kosilo v delavskem nik-Kajuh, Matjaž Natek, uči-	lavcev iz šaleške in Gornje krenila kot samostojna oseb- scave. Ustvarila je sliko otro telj na osnovni šoli Biba Ročk,	Savinjske doline.
Zdajšnja razstava v delav-	ki je imela zelo težavno živ-
skem klubu je še toliko bolj	Ijenje. Šele pred smrtjo je
zanimiva, ker je pred kritič-	spoznala vso resnico življe-
no javnost samostojno stopi-	nja. Zato je tudi njen upo-
skupno klubu.
Popoldne so slovesno podelili nagrade zaslužnim prosvetnim delavcem iz občin Mozirje in Velenje. Zbranim je spregovoril podpredsednik velenjske občine Drago Tratnik in pri tem omenil prizadevanja prosvetnih delavcev, ne samo za človekovo duhovno bogatitev, pač pa tudi za napredek posameznega kraja oziroma v samoupravnih, družbeno političnih in društvenih organizacijah. Zatem pa sta Drago Tratnik in predsednik mozir-ske občine Jože Deberšek izročila nagrade in priznanja 30 prosvetnim delavcem iz občin Velenje in Mozirje.
Nagrade in priznanja so prejeli naslednji prosvetni delavci iz Šaleške doline: Fran jo Arlič, ravnatelj osnovne šole Gustava Šiliha, Nežika Eberlinc, učiteljica na osnovni šoli Karel De-stovnik-Kajuh, Franjo Karaži-nec, ravnatelj osnovne šole Šmartno ob Paki, Viktor Kojc, učitelj na osnovni šoli Biba Ročk, Karel Kordež, ravnatelj osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh, Majda Lesničar, pred-
IZ BELIH VOD
#	V Belih vodah se zavzemajo, da bi velenjska Delavska univerza v zimskih mesecih pripravila tečaje o živinoreji, gozdarstvu, in turizmu, za kar vlada med tamkajšnjimi prebivalci precejšnje zanimanje.
#	Filmske predstave občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Velenje naj bi bile v tej sezoni ob nedeljah' dopoldan. Vstopnina pa bo znašala za otroke 1 din, za odrasle pa 2 dinarja.
V sporazumu z vlagatelj eni lesnoindustrijskim kombinatom Šoštanj
PRODAJA
Stanovanjsko podjetje Velenje
stanovanjsko hišo v Šoštanju,
Kajuhova 6 a
Izklicna cena za hišo znaša 50.952,60 dinarjev, pripadajoče zemljišče pa bo kupec plačal posebej.
Predkupno pravico imajo stanovalci, ki v hiši stanujejo. za nakup hiše pa se lahko prijavijo samo člani delovnega kolektiva lesnoindustrijskega kombinata Šoštanj. Vsi ^stroški v zvezi z nakupom, kakor tudi plačilo prometnega davka, bremenijo kupca.
InteVesenti naj vložijo prošnje za nakup bjše najkasneje v 15. dneh po tem razpisu na naslov: Stanovanjsko podjetje Velenje, Tomšičeva 32, ter vplačajo polog v višini 10 odstotkov od vrednosti hiše.
Stanovanjsko podjetje Velenje
Napotnikova galerija za Dan republike
nost. Koliko želja in odpove- ka> suhega, z velikimi očmi, di je bilo potrebno, da je sa- ki predstavlja Biajro. Resnič- liza poDPECAN - kuhar, ma brez slikarske šole ustva- no ostrmimo pred njegovim avtorica razstavljenih slik v rila svoj svet likov in zanimi- vprašujočim pogledom ...	delavskem klubu
vega kolorita. Težko je priti do lastne vsebine in likovnega izraza. Čestokrat ustvarjalec ne najde samega sebe, postane nezaupljiv in ne ve zadnjega pomena, ker ne pozna, časa v katerem živi. V delih samoukinje Lize Podpečan — Kuhar pa se že pojavlja celovita osebnost, ki se je znašla v svojem času in tudi svoje umetnine prikrojila okolju.
Poleg zavestnega intelektu-alizma je v vsaki resnični umetnini tudi mnogo emoci-alnega. Zato je vsaka slilčar-ska razstava v bistvu avto-biografija razstavljalca in njegova najgljoblja kritična izpoved.
To še posebej velja za slikarko Lizo Podpečan — Kuhar, ki je bila rojena pred 25. leti v Ljubnem ob Savinji. Mladost je preživela v rojstnem kraju, kjer so že nastajala njena prva slikarska in risarska dela. Po končani osnovni šoli je diplomirala na ljubljanskem učiteljišču, sedaj pa poučuje v Rečici ob Savinji.
Slikarka slika starejše ljudi, ki jih je oblikoval čas, pa vendar so po srcu dobri. Njena slika »spoznanje« predstavlja slikarkino prababico,
►SPOZNANJE« - olje, L. Podpečan - Kuhar
»ŽELEZARNA« - Jože Čebul
V Napotnikovi galeriji v Šoštanju so prejšnji teden odprli skupinsko razstavo članov likovne sekcije DOLIK delavskega društva Tone Čufar iz. Jesenic. Obseg razstavljenih del je res velik, saj hkrati razstavlja svoje umetniške stvaritve 18 jeseniških likovnih amaterjev.
Razstavo v Napotnikovi galeriji je odprl predsednik šo-štanjske Svobode Maks Podlesnik, o razvoju in delu likovne sekcije DOLIK pa je govoril Jože Vari, predsednik DPD Svoboda Jože Čufar Jesenice. Na svečani otvoritveni slovesnosti je izvajal koncert šaleški oktet, racitatorji pa so pripravili tudi priložnostni kulturni program.
Svoja dela razstavljajo dr. Dana Bem, Jože Čebulj, Boni Ceh, Saša Čeh, Franci Dolinšek, Jože Erman, Jurij Herman, Zdravko Kotnik, Bogo Košnik, Janez Kozamernik, Pavel Lužnik, Tine Markež, Miro Pengal, Andrej Puc, Rudi Rajh-man, Branko Šifrer, Tone Tomazin in Cveto Zupan.
Otroci naj bodo zvečer doma-ali ne?
Kako je torej s hora legalis?	pozno v noč? Zakaj nekateri dejstva, da tam, kjer so med
se večkrat sprašujemo. Vemo,	starši nočejo spoštovati hora zakoncema urejeni odnosi,
da je pozimi že od devete ure	legalis? Povsem jasno je, da otroci majhni in veliki, zvečer
zvečer, v letnem času pa od	gre v takih primerih za notra- radi prihajajo domov in zato
desetih dalje. Ob tem nastaja	nje neurejene družine. Tri- tudi ne bo težav ob hora le-
vprašanje, ali naj dovoljuje-	najstletni Ivan je popoldne, po galis. mo otrokom pozno zvečer, da nesreči, ubil stekleno vazo. Po-
so zunaj, v družbi tovarišev in	znal je očeta. Strah pred ka-
tovarišic, mladostnih prija-	znijo ga je pognal čez prag.
teljev.	Zvečer se je vrnil oče, a sina
nikjer. Oče je rohnel nad že-
Petletne Marjane sploh ni . , . .	, . .
bilo strah. 'Zvečer je rada no> toda fanta ie zaston-1 ca
Določena ura je hkrati navajanje na red človeka. Zato moramo zahtevati, da je dorašča-joči otrok ob določeni uri doma. S tem podpiramo tudi
auiul.	JC	. . c , , , . . ,	vzgojne težnje šole, povezuje-
ostajala zunaj in večkrat jo je	kal; na®le^e JU*r° £	mo naše delo z njenim in tudi
iskat mama Toda	Pnkradel k hlS1- Pretirana	v otroku vzbujamo občutek, da
izvaiala dosledno	strošost ponočnjaštvo mladih	j delo staršev povezano z de-
lzvajaia dosledno.	stopnju;je v družini nekega	Jom šole
je
cit io ic iva1, 1JC1C *J
morala iti iskat mama. Toda P5ikLadel. k	Preti,ran,a v otroku vzbujamo občutek, da
tega ni
Otroče se je navadilo zvečer potepuškega življenja in kadar so bili v hiši gostje, je bila v družbi starejših prijateljev še bolj dolgo. Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Bridka resnica! Bolj je rasla Marjana, bolj dolgo se je zadrževala zunaj in nič na svetu je ni moglo od tega odvrniti. Zato bi se strinjal z vsemi tistimi materami in otroki, ki majhnim otrokom ne dovoljujejo, da bi se zadrževali v trdi temi zunaj.
Pomislimo na nešteto nevar- jn pretepov. Prvi, dvanajstlet- pozabljati, da jo v večernem Znano ie, da so pred petimi leti na griču pri Skalah nih P?sti' kiJih ",udi noč: ni sin Marko, ki je bil bister in času doživi bolj svečano, z iznašli ostanke velikih živalskih kosti in nekaj zob. Med deli, ugrabitev otroka, padec v ne- dober fantj se je vsak dan raje stopajočim sojem odrskih luči. izkopavanja je nadaljeval Institut za geologijo ljubljanske £nano, prometna nesreča in se zadrževal v družbi sebi enakih	mladinski Dies se ob
univerze, je bilo ugotovljeno, da pripadajo izkopani deli Kaj	mladostnikov. Tudi zvečer je luai miaainsiu pieb
izumrlim trobčarjem iz vrste mastodontov.
V PREUREJENIH RAZSTAVNIH PROSTORIH MUZEJA NA VELENJSKEM GRADU BO RAZSTAVLJENA PLASTIKA MASTODONTA V NARAVNI VELIKOSTI
MASTODONT KMAll \A OGLED
obrtnika sta se večno kregala
in tudi tepla mlada zakonca.	V mestu je večkrat prilika,
Na zunaj sta s tremi otroki, ki	da hora legalis podaljšamo, niso bili slabo oblečeni, znala Kak izredno lep film, ki si ga
sijajno prikrivati notranje ne-	naj otroci ogledajo s starši, soglasje. Otroci so bili žrtve gledališka predstava, ki jo
kramljamo 0 vzgoji
njunega nenehnega nesoglasja otrok naj doživi. Ne smemo
Bolj ko otrok dorašča, bolj	vse bolj izostajal od doma in	izrednih prilikah nekoliko po-
postaja do sebe in do drugih	0če ga je za prvi prekršek pre-	daljša in zopet bomo morali
Dela sta financirala Sklad	Plastiko mastodonta je iz-	kritičen. Zato je tudi bolj sa-	tepei do krvi. Fant je že doslej	malce popustiti. Toda vedno in
Borisa Kidriča in Rudnik lig-	delala akademska kiparka	mostojen. Prijetna fantovska	čutil d0i0čen odpor do očeta,	povsod pa moramo vedeti, kje
nita Velenje, trajala pa so	Dora Novšak. Pri ureditvi raz-	igra v mraku ga v neposredni	ker ni mogeY prenašati scen	je naš doraščajoči otrok in če
pet let. V kratkem pa bo v	stave v muzeju na velenj-	bližini doma notranje sprosti,	med staršema Ko se je pretep	nismo dovolj sigurni, bomo ho-
preurejenih razstavnih pro-	skem gradu pa je sodeloval	da je sposoben za delo v poz-	v g k t ie ostal pri	teli imeti od njega dokazilo,
štorih muzeja na velen skem	Dunajski pnrodoslovni mu-	nih večernih urah. Tako otro-	ponovit se enKrat, je ostai pri	is
gradu na ogled plastika mad-	zej in paleontološki institut	ško igro, ki je poznana v Tur-	prijatelju vso noc, potem pa	Ob vsem pa sem trdno piepn-
stodonta v naravni velikosti,	dunajske univerze; od doma-	genjevih Lovčevih zapiskih in	je več noči prespal tudi v se-	can, da bo otrok, ki je rasel v
V razstavnem prostoru je tu-	čih institucij pa je v največji	še kje. bomo otroku dovolje-	niku. Škoda, da je zašel med	družim, kjer je ljubezen m za-
di slika pokrajine kjer so	meri sodeloval Prirodoslovni	vaii; čeprav bomo morali ve-	delikvente in se je kaj kmalu	to enotna vzgoja, sam notranje
našli ostanke mastodonta V	muzei iz Liu1?ljane.	deti, kje se igra. Prav je, da	znašel v vzgojno poboljševal-	zgrajen in se bo vedno znova
6 razstavnih vitrinah pa so h^h^h fai alr^nlT mu bomo določili hora legalis nem domu' K temu Primeru rad vračal v druzinsko gnezda razstavljeni ostanki vseh treh vHčnost muzeiana velen - in od njega dosledno zahtevali, smemo zapisati le, da je tudi Zanj ne bo bojazni, da bi iz-mastodontov iz dveh različ- sk'em gradu želimo le da bi da se v določenem casu vrne' hora legalis tesno povezana z tiril že na prvih stopnicah živ-
nih podvrst, ki so jih našli v bil čimprej na ogled' javno- Kako je potem mogoče, da se vzdušjem družine, v kateri ljenja Skalah.	sti!	doraščajoči otroci potepajo otrok živi. Ne smemo pozabiti
V. Š
Hotel PAKA
VELENJE
#	Mednarodni barski program
#	Strip-leas Slrip-tcas
#	Vsak dan razen ponedeljka
Trgovci iz Slovenije v Velenju
Naše mesto je bilo 14. in 15. novembra prizorišče srečanja trgovcev iz vse Slovenije. Najprej je bil v Velenju plenarni volilni sestanek trgovine, ki ga je sklical svet za trgovino Gospodarske zbornice Slovenije, udeležil se ga je pa tudi predsednik slovenske Gospodarske zbornice Leopold Krese. Na plenarnem volilnem sestanku so razpravljali o delu sveta za trgovino v zadnjih dveh letih ter sprejeli pravila za razprodaje in prodaje po znižanih cenah.
V okviru V. zbora trgovskih delavcev pa je bilo na sporedu razglabljanje o nekaterih glediščih ustvarjalcev dolgoročnega programa razvoja Slovenije ter predavanje o organizaciji potujočih trgovin MIGROS v Švici.
Slovenski trgovci so izrekli med dvodnevnim bivanjem v Velenju posebno priznanje do-, mačemu trgovskemu podjetju ERA, ki je pripravilo za goste v kulturnem domu bife, v katerem jih je postreglo z jedili in pijačo.
ČUDNO, A RESNIČNO!
Tokrat smo pripravili clve zgodbici v naši rubriki »Čudno, a resnično«. Obenem vabimo bralce, da nam tudi sami pošljejo oz. vsaj opozorijo na stvari, za katere menijo, da bi jih bilo umestno obravnavati v tej novi rubriki.
PRVA ZGODBICA:
Leto. smo Velenjčani spet zgrabili krampe in lopate. Sredi poletja smo se trudili, da bi s prostovoljnim delom čimprej u-redili cesto do Šentilja. V akciji je sodeloval tudi Komunalno obrtni center Velenje. Zaposleni iz številnih velenjskih delovnih kolektivov so dan za dnem prihajali na prostovoljno delo. Na akcijo je prišel vsak dan tudi eden od Komunalno obrtnega centra, in to z nalogo, da je izdajal in sprejemal orodje. KOC Velenje je ob koncu akcije poslal naročniku del račun za delavca, ki je izdajal in sprjemal orodje. Ali res ne bi mogli v velenjskem KOC storiti tako, da bi bil ta človek oz. zaslužek tega človeka ena od oblik sodelovanja kolektiva pri urejanju ceste do Šentilja? »žrtev« verjetno ne bi bila prevelika!
DRUGA ZGODBICA:
Bližajo se novoletni prazniki. In Velenjčani smo že dobili prvo ozaljšano »novoletno jelko«. Res da ni prava novoletna jelka, pa tudi okraski niso originalni. Pa se jo vseeno izplača ogledati. Gre za precej košat grm v neposredni bližini bloka, v katerem je poslovalnica Mladinske knjige. Nadebudneži so v grmovje zmetali razni odpadni material, sicer pa se ne najde nihče, ki bi »staro šaro« spravil tja, kamor spada. Menda ja ne bo vse skupaj pričakalo novega leta?
Srečanje z gondolo, ki ima prostora za 60 oseb
Smernice za proizvodnjo
V kratkem bo osrednji de-	19*70. Sam proizvodni in finan-
lavski svet rudnika lignita Ve-	čni načrt pa bo sprejel osred-
lenje obravnaval in sprejel	nji samoupravni organ velenj-
smernice za izdelavo proizvod-	skega rudnika lignita na seji
nega in finančnega načrta te	ob koncu decembra 1969 oziro-
delovne organizacije za leto	ma v začetku januarja 1970.
Na Golteh štejejo dneve
Razgledni stolp na koti 1572 zraven vrha Medvedjaka
raje krepkeje »podprli« v prijetnem bifeju ob spodnji postaji žičnice v Zekovcu, ki je že obratoval.
No, sedaj je stvar že pri srečnem koncu. Lahko bi rekli tudi pri začetku. Konec velja za gradnjo hotela, ki je poleg žičnice najbolj zahteven objekt na Golteh, začetek pa seveda za turistično
Turistični center na Golteh predstavlja začetek sodobnega gorskega turizma v tem delu Slovenije % Naložba veljala več kot 20 milijonov din % Sedaj naj hi turistično raz-___vili še Mozirje.	_
Radovedneži se že deset tednov prevažajo z gondolo na Golte, preživljajo tam nekaj ur in se nato nadihani čistega in ostrega gorskega zraka spuščajo v dolino. Bili so zadovoljni, čeravno jih na vrhu še ni čakala restavracija s pogrnjenimi mizami in okrepčili. To so izletniki vedeli vnaprej in so se zato
dejavnost. Pri izletniku v Celju, ki je investitor gorskega turističnega centra, napovedujejo, da bo otvoritev centra sredi decembra. Hotel je sicer že zgrajen, toda radi bi montirali še dve vlečnici in pripeljali teptalni stroj za sneg. In še kaj hočejo:'otvoritev bi radi imeli s snegom.
Pogled na nov hotel na Golteh in počitniške hiše
Spodnja postaja žičnice. V levem nižjem delu je bife. V ozadj desno trasa žičnice
KAJ OBSEGA TURISTIČNI CENTER NA GOLTEH
Temeljni objekt turističnega gorskega centra je seveda velika gondolska nihalna žičnica. Potegnili so jo iz Žekov-ca (štiri kilometre od Mozirja) na dno nekakšne kotanje pod vrhom Medvedjaka. Gornja postaja je približno na enaki nadmorski višini kot Mozirska koča, od nje pa je oddaljena dober streljaj (zahodno od koče).
Sama žičnica obratuje že od sredine septembra. To je ena najdaljših in najhitrejših žičnic v srednji Evropi. Dolga je 3.150 metrov, potnika pa popelje 905 metrov visoko. Ob polni hitrosti se kabini premikata z brzino deset metrov na sekundo, vendar pa te hitrosti v začetku še niso uvedli. Žičnica ima le dve kabini, ki pa lahko sprejmeta vsaka po 60 potnikov.
Ko se ena kabina dviga, se druga spušča v dolino. Zmogljivost žičnice znaša okrog 500 oseb na uro.
Omenili smo že, da je pri spodnji postaji okrepčevalnica, dodati pa moramo še to, da so tu v več terasah uredili še parkirne prostore za okrog 500 avtomobilov. Cesto od Mozirja od Žekovca so že asfaltirali, ob spodnji postaji pa so promet tako uredili, da je po eni strani dovoz, po drugi pa odvoz. Za red v prometu to gotovo ni nepomembno.
Zgornje postaje se drži hotelski objekt. V pritličju je velika samopostrežna restavracija, ki bo zmogla do 1.500 kosil na dan. v hotelskem delu pa bo na voljo 48 ležišč. Mimogrede naj zebele-žimo, da so hotel za novoletne praznike rezervirali prav ljudje iz naše občine. Zraven hotela so zgradili na vzpetini še šest lesenih počitniških hišic. Tudi te že opremljajo. Investitorji so posamezna celjska podjetja. Skupno bo v -teh hiškah predvidoma 124 ležišč.
Komur se bo mudilo na snežne poljane ali dalje proti vrlui Medvedjaka, bo lahko takoj ob zgornji postaji žičnice prestopil na sedežnico. Ta ga bo v nekaj minutah popeljala na vrh (kota 1572 metrov). Sedežnica je dolga 600 metrov in bo lahko prepeljala v uri okrog 300 gostov.
Nedaleč od zgornje postaje sedežnice so postavili razgledni stolp, tu pa je predviden tudi bife. Čeprav še ni bilo otvoritve, je v lesu stolpa navrlui urezanih že lepo število imen obiskovalcev od bilzu in daleč. Človeku se kar vsiljuje tisti rek: kjer osel leži tam dlako pusti! Vrh Medvedjaka je nedaleč od stolpa na robu nad dolino.
Celotno področje Medvedjaka je delno poraščeno s smrekami. Tu in tam je na Golteh videti kakšno pastirsko stajo, tudi napajališče v obliki jezerca. Medtem ko bo izletnike in smučarje naMed-vedjak potegnila sedežnica, naj bi bili vlečnici na pobočju takozvane Morave, tj. na drugem pobočju.
Kasneje nameravajo urediti smuščišča z novimi žičnicami še na prostranskih pobočjih bolj proti severu in severozahodu, Gre za teren, ki ga v projektu imenujejo Stare stene in Kal. Tu ponekod danes še žalostno štrlijo štori visoko porezanih smrek.
NIČ NOVIH HOTELSKIH
OBJEKTOV NA GOLTEH
Projektanti iz celjskega zavoda za napredek gospodar-
stva pa tudi drugi so zavzeli stališče, da na Golteh ne bi gradili še novih hotelov, kvečjemu morda kakšno de-padanso (nekaj potrebujejo za zaposleno osebje). Isto velja tudi za vikendice. Brž ko so slišali za žičnico, so nekateri pomislili, da bi si postavili svoje počitniške hiše. Tega pa ni mogoče dovoliti, ker bi si potem posamezniki prisvojili najlepše terene.
Pač pa se zavzemajo za to, da bi nove prenočitvene zmogljivosti gradili v Mozirju. Obstaja idejni načrt, po katerem naj bi na začetku Mozirja zgradili hotel, zraven še motel, kopalni bazen in športna igrišča. Gre vsekakor za zahtevno naložbo. Zato so že tekli pogovori o tem, da bi nove objekte v Mozirju gradili v okviru konzorcija.
Takšen turistični razvoj bi koristil Mozirju in vsaj še vsej Gornji Savinjski dolini. Pravijo, da tudi v Avstriji in drugod razvijajo turistična naselja pod gorskimi turističnimi centri. Turizem je prinesel v take krajo povsem nov turistični utrip. Pa ne samo turistični temveč nasploh gospodarski. Cveteti je začela trgovina in obrt.
Če se bo večina turistov zadrževala v dolini, bo tudi žičnica imela več prometa. Po drugi strani pa je tudi res, da bi bilo marsikateremu turistu dolg čas, če bi bil deset ali več dni vezan na gore, kjer si ne more privoščiti tega in onega.
Graditelji turističnega centra na Golteh sicer res dajejo prednost smučanju, torej zimski sezoni, vendar pa ne pozabljajo tudi na poletno sezono. Zaradi poprečne višinske lege okrog 1.500 metrov se na Golteh sneg zadržuje okrog 120 do 130 dni na leto. To je zelo lepa doba. Druga večja polovica pa je vendarle brez snega. Tedaj so na Golteh gozdni sadeži, tudi gobe. lepi sprehodi v naravo. sončenje, in še kaj.
Zgraditev žičnice, hotela, sedežnice in drugih objektov velja Izletnik nad 20 milijo^ nov novih dinarjev. To je že velik denar, celjsko avtotu-ristično podjetje pa se je lahko lotilo gradnje ob podpori celjske kreditne banke, ki je prevzela dinarske izdatke v obliki posojila, medtem ko je italijanski dobavitelj žičnice tudi pristal, da mu opremo odplačajo v petih letih.
Ko že govorimo o Golteh, ne smemo pozabiti, da letos temeljito obnavljajo tudi Mo-zirsko kočo, na vrsti pa je tudi njena depandansa. Če štejemo ta dva objekta, bodo Golte iinele skupno blizu 500 ležišč. To pa je vsekakor že precej. Mozirsko kočo bo tudi poslej še imelo celjsko planinsko društvo.
Naposled
»kozi
vendarle
Penk .
Letos smo bili v šaleški dolini priča izredno razgibani komunalni dejavnosti. - Urejali in modernizirali smo ceste, asfaltirali pločnike, urejali omrežje javne razsvetljave, elektrike in kanalizacije, gradili športna igrišča ter opravili še več drugih del.
RAZGIBAM KOMUNALNA DEJAVNOST
Že pred časom smo poročali, da je most oziroma nadvoz v Penku na'cesti Šoštanj — Šmartno ob Paki potreben obnove. Letošnjo jesen se je celjsko cestno podjetje odločilo za obnovo mostu. Dela pa so se precej zavlekla, kar je povsem upravičeno razburilo duhove tistih občanov, ki se vozijo na delo v Velenje oziroma šoštanj. Cestno podjetje Celje ni odprlo mostu zategadelj, ker še ni bila dose-
žena predpisana trdnost. Kdo je kriv za to, bo vendarle treba ugotoviti, predvsem še iz razloga, ker trdijo pri cestnem podjetju Celje, da je krivec SGP Vegrad, češ da ni dobavil ustreznega betona.
No, te dni je končno spet stekel promet (in to z enomesečno zamudo) po cesti. Šoštanj — Šmartno ob Paki. Res da bo promet na mostu le enosmeren, vendar pa bo to vseeno bolje kot zdaj, ko promet sploh ni bil dovoljen.
Asfaltirali smo 16 km cest, z asfaltom na novo prevlekli 2 km pločnikov itd. Sicer pa ne bo odveč, če zapišemo podrobneje, kaj vse smo letos delali s sredstvi komunalnega sklada velenjske občinske skupščine. V celoti oziroma deloma so bile asfaltirane tele ceste in cestni odseki: Ljubljanska cesta do Šentilja, cesta ki vodi na grad, podaljšek Prešernove ceste, odcep Celjske ceste mimo Stixa in Gregorčičeve ceste v Velenju, cesti Velenje—Škale in Velenjsko jezero—Hrastovec ter ceste v industrijski coni v Velenju. V Šoštanju je bila asfaltirana Koroška cesta, prav tako Cesta Heroja Gašperja in pa odcep ceste IV. reda do mostu proti Ravnam. V Šmartnem ob Paki pa je prav zdaj v teku asfaltiranje ceste do šole, cestnega križa v Rečici in pa ceste v novo stanovanjsko naselje v Šmartnem ob Paki. V tem letu je bil zgrajen za potrebe industrijske cone nov most čez Pako v Velenju.
Nadaljevalo se je tudi z urejanjem pločnikov v Velenju in Šoštanju, pri čemer velja omeniti zlasti še urejanje pločnikov ob Celjski cesti v Velenju in ob Kajuhovi cesti v Šoštanju. Urejene so bile nekatere
ceste v gramozni izvedbi, oziroma opravljene izboljšave, med drugim v stanovanjskih soseskah Selo—zahod in Kono-vo. Hkrati 2 urejanjem in modernizacijo cest je bila urejena tudi kanalizacija in odvodnja-vanje. posebej pa je treba omeniti obsežnejša dela v tej zvezi v Šoštanju in sicer ob Koroški cesti in Cesti talcev, kjer je bilo precej meteornih voda.
V letu 196!) smo nadaljevali tudi s širjenjem javne razsvetljave v obeh mestih, dokončali pa smo urejanje dela nove javne razsvetljave ob Tomšičevi cesti v Velenju. Zaradi priprav območja Z-l v' Velenju, to je med starim Velenjem in Pako, je bilo treba preurediti in prestaviti električno omrežje. Urejenih in obnovljenih je bilo tudi več zelenic, pri čemer naj omenimo urejanje zelenic pred hotelom Kajuhov dom v Šoštanju ter ob novi cesti v starem Velenju. Komunalni sklad pa je v tem letu naročil tudi izdelavo vrste projektov za komunalno urejanje v Velenju in v Šoštanju, njegovh naloga je bi-
hodkov, cestni sklad je prispeval za urejanje cest 100.000, vrnjenih anuitet je 90.000, drugih dohodkov v skladu pa 410.000 dinarjev.
Se pravi, da smo v letu 1969 opravili nekaj več del kot bi jih sicer, če bi upoštevali zgolj zbran denar v tem letu. Vendar pa je bila povsem na mestu odločitev, da se opravi nekaj več del, predvsem zaradi velike pripravljenosti občanov, da sodelujejo pri delih. Sicer pa je bilo tudi s posameznimi izvajalci del dogovorjeno, da bodo v primeru, če letos ne bo dovolj denarja za plačilo računov, prejeli sredstva v začetku prihodnjega leta.
Posebej je treba poudariti, da bo mogoče poravnati račune za letos že opravljena dela (to je za 1,610.000 dinarjev oziroma 161 milijonov starih dinarjev) v začetku prihodnjega leta, to je najpozneje do aprila, ko komunalnih del v večji meri še ni mogoče opravljati. Plačilo računov za letos opravljena dela pa bistveno ne more, niti ne bo vplivalo na komunalno dejavnost v letu 1970.
V RUDNIKU LIGNITA SO SPREJELI RAZVOJNI NAČRT DO 1985. LETA_
Učinke bodo povečali
Z
ovico
Nedavno tega je osrednji delavski svet Rudnika lignita Velenje sprejel program razvoja tega premogovnika do leta 1985. S tem je zagotovljena 3.500 članski delovni skupnosti jasna perspektiva nadaljnjega razvoja. Posebej tudi zato, ker je ugotovljeno, da je zalog pri letni proizvodnji okrog 3,5 do 4 milijone ton za še najamanj 80 let. Razumljivo pa je, da bodo v primeru, če bi premog izgubljal na vrednosti, zaloge lignita, katerih izkop bi bil ekonomsko upravičljiv, nekoliko zmanjšale.
PROIZVODNJA V ODVISNOSTI OD ZAHTEV TRŽIŠČA
Lansko leto je Rudnik lignita, skupaj z rudarskim šolskim centrom, proizvedel 3,062 tisoč ton lignita. Letos računajo, da bodo nakopali okrog 3,300.000 ton lignita, s čimer bi planske naloge presegli' za okrog 10 odstotkov. Posebej razveseljivo je, da pogojujejo tokrat večjo proizvodnjo višji učinki.
Struktura prodaje velenjskega lignita je v tem letu naslednja: nad tretjino vsega nako-panega premoga odpremijo v šoštanjsko termoelektrarno in v toplarno Ljubljano; tretjino premoga dobavijo industrijskim delovnim organizacijam v naši republiki in na Hrvaškem; nekaj manj kot tretjino (okrog 880.000 do 900.000 ton) pa ga bodo odpremili za potrebe široke potrošnje, prav tako v Sloveniji in na Hrvaškem.
S šoštanjsko termoelekrarno jc Rudnik lignita Velenje že sklenil dolgoročno pogodbo o dobavi premoga. Ker želijo v Velenju v prihodnje še bolj razvijati proizvodnjo odvisnosti od zahtev tržišča, so se lotili raziskav tržišča. Predvsem so želeli izvedeti, kakšne bodo potrebe industrijskih delovnih organizacij po velenjskem lignitu. Letos opravljena razisS^i-va kaže, da bo treba zdaj doseženo proizvodnjo še povečati, in sicer tako da bi letno nakopali najmanj 3,600.000 ton do 3,800.000 ton lignita, čeprav je treba ob tem omeniti, da so potrebe po velenjskem lignitu, ki izhajajo iz opravljene ankete še nekoliko višje. V Rudniku lignita računajo, da se bo v prihodnje povečala poraba lignita predvsem v termoelektrarni Šoštanj, drugod pa se bo -poraba nekoliko zmanjševala, na kar bodo nedvomno vplivali zlasti še transportni stroški.
Naj v ilustracijo zapišemo, da kažejo podatki oprav-
ljene raziskave tržišča, da bi morali 1972. leta nakopati v velenjskem premogovoniku 4,2 milijona ton lignita, leta 1975 pa 4,5 milijona ton lignita. In še tale podatek iz opravljene raziskave tržišča: 1972. leta naj bi odpremili široki potrošnji okrog 800.000 ton lignita iz Velenja, termoelektrarni šoštanj (skupaj z novo TE šoštanj III) 2,2 milijona ton in ljubljanski toplarni 350.000 ton lignita.
POVEČANJE PROIZVODNJE BODO DOSEGLI Z VEČJO PRODUKTIVNOSTJO
Raziskava tržišča je bila o-snova za sestavo programa razvoja rudnika do leta 1985. Računajo, da bi v tem razdobju nakopali letno najmanj 3,6 milijona do 3,8 milijona ton lignita. Pri istih prodajnih cenah premoga kot v letu 1969 in pri stabiliziranem tržišču, bi bilo mogoče realno povečevati osebne dohodke rudarjev letno za 4 do 5 odstotkov. To bi dosegli predvsem z nadaljno modernizacijo proizvodnje in z racionalizacijo tehnoloških procesov.
V načrtu je sprememba obstoječih metod in vpeljava novih. Tako bodo pri obstoječi odkopni metodi vpeljali višje višine, vpeljali pa bodo novo odkopno metodo hidravlične-gasamohodnega podporja s kombajni za pridobivanje premoga. Pri tej novi odkopni metodi se bodo povečali tako jamski kot rudniški učinki za 50 odstotkov.
Z razvojem proizvodnje premoga bodo morali v velenjskem rudniku lignita do leta 1985 investirati skupaj okrog 144,5 milijona dinarjev, oziroma v poprečju na leto okrog 12 milijonov dinarjev. Ta vlaganja v nadaljni razvoj bodo v rudniku lignita v glavnem zmogli sami z lastnimi sredstvi; le v primeru, če bi bilo
treba nekatera dela pospešiti, bi bila potrebna pomoč v obliki posojil. Nedvomno pa je, da bo realizacija sprejetega načrta terjala dokajšnje napore celotne delovne skupnosti.
Osnovno vodilo pri tem pa je, zagotoviti tudi v prihodnje potno Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in s tem zagotoviti konkurenčno sposobnost rudnika lignita še vnaprej.
POUDAREK TUDI RAZVOJU STRANSKIH DEJAVNOSTI
Razumljivo je, da bodo na rudniku lignita poleg razvijanja osnovnih dejavnosti, to je pridobivanje premoga, skrbeli še za razvoj stranskih dejavnosti. Prizadevajo si, da bi v
teh obratih zaposlili kar največ invalidov (med vsemi zaposlenimi je kar 11 odstotkov invalidov) in onemoglih rudarjev, ki bi jih bilo treba prekvalificirati. Ugotavljati je namreč mogoče, da rudarji zelo neradi zapuščajo rudnik, tudi invalidi, drugod pa invalide oziroma fizično manj sposobno delovno silo prav tako neradi zaposlujejo. Zato želijo samo zagotoviti v prihodnje še več delovnih mest, na katerih bi lahko zaposlovali invalide oziroma onemogle rudarje. Računajo, da bodo to dosegli z razvijanjem elektrostrojnega obrata kot obrala za proizvodnjo delovnih zaščitnih sredstev, ki so jo zaenkrat razvili sicer samo za lastne potrebe, vendar računajo, da bi to proizvodnjo v prihodnje širili v večjem obsegu.
Del ceste IV. reda iz Šoštanja proti Ravnam so že asfaltirali do mostu. Ravcnčani pa se sedaj temeljito pripravljajo, ker bodo prihodnje leto položili asfalt tudi na njihovo krajevno
cesto
la med drugim tudi nakup in prodaja mestnih zemljišč.
Vsa ta opravljena dela bodo veljala blizu 8,410.000 dinarjev. V komunalnem skladu pa bomo v tem letu zbrali okrog 6,800.000 "dinarjev dohodkov. Denar bo zbran takole: na račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča bo v Velenju zbrano 4-.830.000 dinarjev, v Šoštanju 510.000 dinarjev, v Šmartnem ob Paki pa 10.000 dinarjev, prenešenih sredstev iz leta 1968 je 580.000 dinarjev, na račun prodaje gradbenih parcel bo 278.000 dinarjev do-
NOVA TOVARNA ŠTEDILNIKOV
WMM
111 111
Omeniti kaže, da je bila odločitev, da se letos pospešeno rešuje komunalna problematika v Šaleški dojini, povsem na mestu. V mislih imamo zlasti še akcijo za urejanje cest, saj nedvomno predstavljajo urejene ceste osnovo za nadaljnji razvoj posameznih območij. Nobenega dvoma ni, da predstavlja urejena cestna povezava za vsak kraj oziroma vas okno v svet, istočasno pa tudi osnovo za moderno kmetijstvo, za razvoj kmečkega turizma in sploh za napredek kraja. S tako prakso lahko nedvomno najhitreje in najbolj učinkovito zagotovimo manj razvitim krajem možnosti za nadaljnji razvoj. Seveda pri tem ne gre podcenjevati tudi političnega pomena takšnih in podobnih akcij, saj je kazno, da sta izredno razgibana komunalna dejavnost in oživljeno prostovoljno ddlo močno razgibala Šaleško dolino, pravzaprav celotno območje občine Velenje, tja do zadnjega zaselka.
To razpoloženje in pripravljenost prebivalcev Šaleške doline ne bi smeli prezreti tudi pri načrtovanju del za leto 1970. Uvodoma smo sicer zapisali, da je bilo za komunalna dela v tem letu porabljeno 8,410.000 dinarjev, k tej vsoti pa je treba prišteti še najmanj milijon dinarjev (100 milijonov starih dinarjev), kolikor znaša vrednost prispevkov občanov v denarju, materialu in delu ter pomoč inženirskih enot JLA in posameznih delovnih organizacij. Želeti bi bilo le, da bi posamezne delovne organizacije v prihodnjem letu pokazale večje razumevanje za takšne in podobne akcije, za katere smo se odločili letos.
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje so začeli pripravljati načrte za novo tovarno električnih in plinskih štedilnikov. V novi tovarni bodo dnevno izdelali 1600 štedilnikov, obratovati pa bo začela najpozneje septembra 1970.
Po dograditvi nove tovarne štedilnikov bo prišlo s tekočih trakov velenjskega Gorenja letno najmanj 900.000 štedilnikov in peči.
Vaš obveščevalec
ŠALEŠKI RUDAR
BELE VODE - smučarsko središče
Komisija za smučanje pri občinski zvezi za telesno kulturo je na zadnji razširjeni seji obravnavala izvajanje programa dela, ki si ga je spomladi zadala za zimsko sezono 1969 70.
Ker nas je zanimalo, kako še smučarji pripravljajo smo obiskali predsednika komisije, Jožeta Melanška.
Šaleški rudar: Glede na to, da je imela komisija letos že tri seje, nas zanima, kako izgleda konkretizacija programa za zimsko dejavnost?
Jože Melanšek: Komisija je pri svojem delu že takoj v začetku postavila kot načelo dvoje stališč:
—	razviti množičnost — čimveč mladih in starih na smuči in
—	razvijati ter pospeševati tekmovalno smučanje.
Zato smo se tesno povezali z aktivom telesno vzgojnih delavcev po šolah, ker smatramo, da morajo šole postati osnovni nosilec v telesno vzgojnem delu z mladino tudi pozimi. Na dr,ugi strani pa povezava s smučarskim klubom Velenje omogoča pospešeno in strokovno ter kvalitetno sodelovanje v vzgoji smučarskega naraščaja — tekmovalnega jedra. Pa ne samo to: korak naprej je bil napravljen tudi v Belih vodah, ko bomo realizirali odločitev občinske zveze prijateljev mladine Velenje, da postavimo prvo vlečnico v občini in tako omogočimo tudi na tem področju napredek. Tako smo od sestankov in razgovorov, prišli tudi do končnih odločitev — sklepov, ki bodo naše vodilo v bodoče.
Šaleški rudar: Katerih oblik dela se bo komisija posluževala v novi zimski sezoni?
Jože Melanšek: Osnovna usmeritev pri delu komisije je mno-tičnost in iz te množičnosti izvirajoča kvaliteta.
Zato smo osnovni poudarek dali Šolam smučanja, tečajem za mladino — zimovanjem in pa rednim treningom mladih tekmovalcev.
Za starejše pa smo poskrbeli s tem, da bomo uvedli redno šolo smučanja v Belih vodah, ob sodelovanju krajevne skupnosti Bele vode. Tako kot v letu 1968-69, smo se tudi letos odločili, da izvedemo že takoj ob prvem snegu šole smučanja v Šmartnem ob Paki, Topolšici, Šoštanju, Velenju in Belih vodah. Seveda pa tudi v drugih krajih, če bodo šole pokazale zanimanje in če bodo pripravljene sodelovati.
V načrtu pa imamo tudi izvedbo smučarskega tečaja v Plešivcu za začetnike, in sicer 2 krat po 20 udeležencev, in v Belih vodah 2 krat po 40 udeležencev, kjer bo nadaljevalna šola smučanja.
Medtem, ko je število udeležencev omejeno pri tečajih v Plešivcu in Belih vodah, števila v šolah smučanja ne bomo omejevali.
Verjetno vas zanimajo tudi stroški za te tečaje: v Plešivcu bi znašali dnevni stroški za otroka 10 din, v Belih vodah pa 12 din in to zaradi prispevka za uporabo vlečnice. Prispevek za enotedenski tečaj — šolo smučanja v dolini pa bo 10 din kot prijavnina in tečajnina.
Šaleški rudar: Kaj pa tekmovanja?
Jože Malenšek: Naloga komisije je tudi pospeševanje kvalitetnega smučarskega športa. Zato, kot že omenjeno, komisija tesno sodeluje s smučarskih klubom Velenje in je že sprejela tudi predlog, da vse smučarske sile združimo v enoten klub za vso šaleško dolino, v kolikor bo za to pripravljenost in
sodelovanje. Ob tako široko zasnovani akciji bomo lahko dosegli korak naprej, ki naj bo v naslednjem _ klubska tekmovanja — društvena prvenstva; poleg tega pa so tu občinsko prvenstvo za vse kategorije, šolska prvenstva, predlagali pa smo tudi smučarski zvezi Slovenije, da bi bilo področno prvenstvo za cicibane m mlajše Dionirje in pionirke v Belih vodah, kjer so zelo ugodni tereni za tako izvedbo.
Prav tako pa je tudi predvideno tekmovanje za Partizansko puško na paškem Kozjaku in sindikalno občinsko prvenstvo v Belih vodah.
Šaleški rudar: Ob tako široko zasnovanem programu ste prav gotovo naleteli tudi na težave?
Jože Melanšek: Na srečo in naše veselje, lahko rečem, da takega splošnega razumevanja in sodelovanja nismo pričakovali.
Upravni odbor ObZTK Velenje je odobril za osnovno dejavnost komisije 10.000 dinarjev. Te bomo porabili za vzgojo novega vaditelj-skega kadra. Čeprav trenutno deluje v okviru komisije 5 učiteljev smučanja, 1 trener smučanja, 7 vaditeljev smučanja in 12 sodelavcev, ki obvladajo poučevanj če smučanja, ugotavljamo, da nas je še premalo za tako široko zastavljeno delo. Rabimo 25 do 28 sodelavcev. Zato smo se odločili, da bomo letos izšolali 12 do 15 vaditeljev smučanja in tako v strokovnem pogledu zadostili želji in potrebam po razvoju in razmahu smučarske dejavnosti.
Poleg tega smo prejeli vsestransko podporo od temeljne izobraževalne skupnosti Velenje, ki je na svoji zadnji skupščini sprejela Sklep, da bo za vsakega tečajnika prispevala k stroškom izvedbe 23 dinarjev, kar odgovarja tudi našemu predlogu k sodelovanju. Prav tako smo s strani predsedstva skupščine občine Velenje bili deležni vsestranskega razumevanja in podpore pri naših priza-


dL* *ci it i £ j* '
IHHE
Smučišča v Belih vodah, kjer so postavili prvo vlečnico v naši občini
devanjih. Ne smemo pa mimo pripravljenosti občanov Belih vod in sveta krajevne skupnosti Bele vode, ki so to sodelovanje sprejeli kot pozitivno pobudo za razvoj zimskega turizma v tem delu občine.
Šaleški rudar: Kaj pravite k temu, da bo prav v Belih vodah stekla prva vlečnica?
Jože Melanšek: Nt zgolj slučaj, da je tako. Krajevna skupnost Bele vode je v svojem programu dela 1964-70 imela itak v načrtu da to mora biti v Belih vodah, čeprav smo se popolnoma zavedali, da to ni edini kraj, ki ima pogoje za razvoj zimskega turizma. Drži pa, da prav cestna povezava v zimskih razmerah, pripravljenost ljudi in razumevanje za zimski šport, dajejo osnovne pogoje za tak napredek. Dvanajst let organizirane smučarske dejavnosti na tem področju, dejstvo, da imajo vsi šolarji smuči in pa želja po napredku kraja pa trenutno omogočajo, da je stekla prva vlečnica prav v Belih vodah. Moja želja je, da bi tudi druga območja kot Zavodnje, Plešivec, Cirkovce in ne nazadnje tudi Paški Kozjak zaživeli prav na podoben način. Smučarjev je vse več, središča morajo biti ob večjih naseljih kot sta Šoštanj in Velenje, kajti to je najcenejša oblika zimske rekreacije, ki je dosegljiva poprečnemu občanu Šaleške doline. Zato smatram, da je tudi pripravljenost delovnih kolektivov našla svoj odmev v Belih vodah. Ne morem mimo tega, da ne bi omenil sodelovanja termoelektrarne Šoštanj, rudnika lignita Velenje, tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Smatram, da je taka skrb kolektivov za svoje delavce bogata naložba, pa čeprav jo bodo v večini uživali otroci.
Seveda ne smemo mimo sodelovanja »Mesto—vasi« na športnem področju. Osnovni šoli Miha Pin-tar-Toledo in Gustava Šiliha iz Velenja, gimnazija in osnovna šola Biba Rijck Šoštanj so prispevali z delovnimi akcijami k dokončni ureditvi trase vlečnice in to ob sodelovanju otrok podružnične šole Bele vode. Posek gozda in obdelava terena na površini 12 arov je zahtevala tudi precej napora. Izkopanih je bilo preko sto panjev odkopano nad 43 m1 zemlje in kamenja. Opraviti pa je bilo treba še več manjših del kot je priprava smučarske proge, pobiranje kamenja in čiščenje, kar bo omogočilo, da lahko že ob minimalni snežni odeji, 10 do 15 cm, pričakujemo smučarijo.
Ob zaključku bi dejal samo še to: komisija je s svojimi sodelavci pripravila vrsto prispevkov, ki jih bomo objavljali v vsaki številki kot napotilo in pouk vsem,* ki se zanimajo za smučanje, vsem, ki imajo otroke iti pa želje po sodelovanju.
Upam, da smo s tako široko zastavljenim programom zadovoljili naše ljubitelje zimskega športa, predvsem pa, da smo dali široke možnosti po sodelovanju in razumevanju za tak napredek, ki omogoča na eni strani rekreacijo, na drugi strani pa razvoj tekmovalcev. Ce bomo sledili tem ciljem, potem smatram, da je naša komisija napravila ponoven korak naprej od zimske sezone 1968/69. Obenem pa bo tudi zanimanje in še večje razumevanje v letu 1970 rodilo še kakšen športni center v šaleški dolini, predvsem pa to, da bomo prišli še do katere vlečnice, še do širšega razmaha smučarije
I
Iz sosednjih krajev
MOZIRJE
Napori za nova delovna mesta — V mozirski občini stagnira število delovnih mest. Letos je v družbenem sektorju 76 delovnih mest manj kot lani. Zato se občinska skupščina in svet za gospodarstvo zavzemata za rešitev, kako bi v tej občini odprli nova delovna mesta. Menijo, da bi lahko rešitev našli, če bi več storili v lesni predelavi. To je tudi glavna surovina v mozirski občini.
Nov časnik — Skupščina občine Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje so začeli izdajati za občane rao-zirske občine »Savinjske novice«. Glasilo bo izhajalo kot mesečnik in ga bo dobila vsaka družina brezplačno. List ima informativni značaj, zato bodo na njegovih straneh napisani domači problemi. 2e prva številka kaže, da so se izdajatelji in uredništvo resno lotili dela. Glavni in odgovorni urednik je Hubert Herček. »Savinjske novice« lahko naročite na naslov: Uredništvo, Mozirje 175. Cena posamezne številke je 1 dinar.
NAZARJE
I
Jakijeva razstava — Slikar Jože Horvat-Jaki je pred nedavnim v svoji galeriji spet poskrbel za prijetno presenečenje. Odprl je razstavo svojih najnovejših del in ji dal naslov Miniatura — gravura — les. Razstavo samoraslega slovenskega umetnika je ob otvoritvi predstavil ravnatelj Moderne galerije Zoran Kržišnik. Slikar Jaki pa je pripravil za otvoritveno svečanost tudi majhen komorni koncert, na katerem sta tržaška umetnika Miloš Pahor in njegova žena Djina na flavti in čembalu odlično izvajala Vivaldijevo sonato v F duru, Svarov Dedekafon-zi III in Danican-Philidorjevo sonato v D molu.
SLOVENJ GRADEC
Razprava o kulturnih skupnostih — Te dni je bilo v Slovenjgradcu regionalno posvetovanje1 o predlogu zakona o financiranju kulturnih dejavnosti ter o ustanavljanju kulturnih skupnosti. Ocenjena so bila prizadevanja na kulturnem področju, pri čemer je bilo poudarjeno, da bi bilo treba zagotoviti večje sodelovanje med kulturnimi institucijami in društvi na Koroškem. V razpravi pa je bil še predlog, da naj bi za koroško regijo ustanovili medobčinsko kulturno skupnost.
Razprave o kmetijstvii — Tudi v Slovenjgradcu so na zadnji seji občinske skupščine razpravljali o problematiki in nalogah na področju kmetijstva. Na predlog občinske konference SZDL so se zavzeli za ustanovitev posebnega sklada za kmetijstvo ter za formiranje strokovne pospeševalne službe. Predlagali pa so tudi ustanovitev skupnega medobčinskega sveta za kmetijstvo za vse štiri koroške občine.
Moderniziran Glavni trg — Nedavno tega so spet odprli za promet Glavni trg. Opravljena so v glavnem vsa dela v zvezi z urejanjem cestišča in pločnikov, preložili so kable za električno in telefonsko napeljavo, zdaj pa bo treba urediti še novo javno razsvetljavo ter opraviti nekatera druga manjša dela. Podoba središča Slovenj-gradca je zdaj povsem spremenjena.
NOGOMET - NOGOMET - NOGOMET BO SPOMLADI BOLJE?
NOGOMETAŠI SO ZAKLJUČILI PRVI DEL TEKMOVANJA V SLOVENSKI CONSKI LIGI. Z NASTOPOM DVEH PREDSTAVNIKOV NAŠE OBČINE SMO LAHKO LE DELNO ZADOVOLJNI.
sredi borb
Igralci iz Šmartnega ob Paki so v enajstih Srečanjih petkrat zmagali, trikrat igrali neodločeno, tri srečanja pa so izgubili. Dosegli so 13 točk in zavzemajo 5. mesto na lestvici.
LE ZIME BELE ŠE M
V	Belih vodah z veseljem pričakujemo zimo. Letos bo pri nas stekla prva smučarska vlečnica v velenjski občini. Pri njeni ureditvi so nam pomagali pionirji iz šole Bibe Ročka iz Šoštanja in mladinci iz gimnazije.
V	tej delovni akciji je sodelovalo 133 pionirjev in 585 delovnih ur. V Belih vodah smo spoznali, da tudi pionirji lahko drug drugemu pomagamo, čeprav smo daleč narazen. Pozimi pase bomo spoznali na smučarskem tečaju, ki bo pri nas v Belih vodah.
Predsednik šolskega športnega društva Sandi Slemenšek
Velenjčanom to pot nikakor ni šlo. Po prvem srečanju, ko so osvojili obe točki, so kar osem srečanj izgubili, v predzadnjem kolu pa so dodali skromnemu izkupičku še eno točko in pristali na zadnjem mestu s tremi točkami.
V zadnjem kolu so Šmarčani v srečanju s Severom v Sladkem vrhu dosegli neodločen rezultat 1:1 (0:1). Izenačujoči gol za Šmarčane je dosege) Polak.
Velenjčani so v zadnjem kolu proti Peci v Črni na Koroškem skušali vsaj delno popraviti zamujeno. V prvem delu so vodili z golom prednosti (2:1) V nadaljevanju pa je pri rezultatu 3 : 3 sodnik prekinil tekmo. Velenjčani se z nekaterimi sodnikovimi odločitvami niso strinjali, ker so menili, da jih je večkrat oškodoval. Najbolj vročekrvni igralci pa se ob takih odločitvah niso mogli zadržati in so fizično napadli sodnika. Tako početje vsekakor ni v prid velenjskemu nogometu. Upamo, da se bodo, do spomladi »ohladili« in se bolj spoprijeli z žogo, če se bodo hoteli premakniti iz zadnjega mesta na lestvici.
Tekmovanje judoistov je v polnem razmahu. V prvi slovenski ligi so ^e Velenjčani pomerili v Mariboru v II. kolu z ekipama Branika in Alpino iz Zirov.
Najprej so Velenjčani premagali Alpino z rezultatom 2:1 (20:7). V drugem srečanju pa jih je premagal Branik z rezultatom 3:0 (25:0).
Za Velenjčane so nastopili:
Sebanc, Foraner, Simončič, Skripač, Verko in Pugelj.
Druga ekipa Velenja, ki nastopa v II. slovenski ligi, je v prvem kolu tekmovala v Slovenski Bistrici. V dveh srečanjih so dosegli proti Impolu II neodločen rezultat 3:3 (30:30). Proti Braniku II pa so izgubili s 3:2 (30:17).
Drugo ekipo pa sestavljajo: Satovšek, Apat, Benkač, Podpečan, Jusič, Tepej in Bertole.
Uspešen prijem
spor t š p ort šport
ROKOMET - ROKOMET - ROKOMET -
Zdaj počitek ?...
Rokometna igrišča bodo do spomladi ostala prazna. Kar pet rokometnih ekip iz naše občine se je v prvem delu prvenstva borilo za točke v različnih ligah.
Največ uspeha so imeli igralci Partizana Šoštanj, ki tekmujejo z najboljšimi ekipami Slovenije. V zadnji tekmi so zabeležili pomembno zmago, saj so doma z odlično igro premagali eno najboljših slovenskih ekip Slovana iz Ljubljane. Po prvem delu tekmovanja zavzemajo 8. mesto. V enajstih srečanjih so trikrat zmagali, trikrat so igrali neodločeno, pet tekem pa so izgubili. Zbrali so 9 točk.
Igralke Gorenja, ki se prav tako kot moški iz Šoštanja potegujejo za točke v slovenski ligi, so kot novinke imele manj sreče. Zaradi neizkušenosti so večkrat ostale praznih rok kljub dobri igri in možnosti za zmago. Do spomladi ostanejo z dvema točkama na predzadnjem mestu.
V štajerski conski ligi se ro-kometaši Partizan-Rudarja s težavo prebijajo v sredino lestvice. V enajstih srečanjih so le trikrat dobili obe točki in ob polovici tekmovanja so metT
kandidati za izpad. Ce bodo spomladi hoteli svoj nezavidni položaj na lestvici popraviti, bodo morali preko zime trdo prijeti za žogo. Vodstvo kluba pa bo moralo vnesti med igralce več discipline in samokritike, da se ne bodo ponavljali obračunavanje s sodniki in podobno. Takih dogodkov na rokometnih igriščih prav gotovo nismo željni saj to škoduje ugledu velenjskega športa nasploh.
V mladinski štajerski ligi nastopata moštvi iz Velenja in Šoštanja. Velenjčani so v šestih srečanjih zabeležili 3 zmage in so s 6. točkami na četrtem mestu na lestvici; dve točki manj pa imajo mladinci Partizana Šoštanj. Na prvih treh mestih pa so moštva Celja, Drave in Slovenj Gradca.
© V trgovskem podjetju »Zarja« v Šoštanju so vrsto let krepili lastna obratna sredstva, zato tudi ni slučaj, da poravnajo dobaviteljem obveznosti najpozneje v treh dneh po prejemu računov. Težav zaradi nelikvidnosti torej začuda ne poznajo.
SAI.ESKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN KARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje - Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konterenea SZDL obeme Velenje— List izhaja vsak drugi petek-
se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-3-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotogafij n* vračamo — Tisk in Klistji
sever pred združitvijo z gorenjem
Povezovanje so narekovale obojestranske želje in koristi - Združitev industrije elektromotorjev Sever iz Subotice k velenjskemu Gorenju predstavlja začetek tesnejšega povezovanja in združevanja proizvajalcev strojev in opreme za gospodinjstva ter kooperantske industrije
Potem, ko je predzadnji ponedeljek delavski svet Industrije elektromotorjev SEVER iz Subotice sprejel predlog posebne komisije, da se delovna organizacija združi s Tovarno gospodinjske opreme GORENJE Velenje, so v Velenju začeli s pripravami za združitev, do katere bo prišlo, kot je poudaril generalni direktor Gorenja, Ivan ATELŠEK, na podlagi obojestranskih želja in koristi. V Gorenju bodo izdelali podroben elaborat o prednostih združitve in ga predložili v obravnavo in sprejem osrednjemu delavskemu svetu tovarne.
Že zdaj so iz Industrije elektromotorjev Sever iz Subotice poslali polovico vseh izdelanih elektromotorjev velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Se pravi, da je Sever že zdaj dopolnjeval proizvodnjo velenjskega Gorenja v tehnologiji. Za zdaj so v Gorenju vgrajevali elektromotorje, izdelane v Subotici, le v pralne stroje, sodelovanje pa želijo še razširiti in vgrajevati elektromotorje subotiškega Sever "a tudi v druge izdelke Gorenja, kjer bo to potrebno.
Kot je povedal generalni direktor TGO Gorenje Velenje, Ivan Atelšek, računajo tudi s skupnimi vlaganji v modernizacijo subotiške industrije elektromotorjev Sever, tako za
še zmeraj precej zaposlenih z nizkimi osebnimi dohodki!
Zadnje čase precej razpravljamo tudi o nagrajevanju, posebej pa o vplivu osebnih dohodkov na rezultate gospodarjenja. Marsikje je namreč mogoče ugotavljati. da delovna organizacija sicer zadovoljivo posluje, ko pa so pod drobnogledom osebni dohodki, pa je mogoče ugotavljati-marsikje, da pogojujejo poslovne uspehe nizki osebni dohodki.
din, v TGO Gorenje 4.239 din, v Tovarni usnja šoštanj 4.000 din itd.
BELE VODE SE VKLJUČUJEJO V AKCIJO » MESTO - VASI«
PRIHODNJE LETO BODO ZACELI MODERNIZIRATI CESTO OD ŠOŠTANJA PROTI BELIM VODAM, KI JO ŽELIJO LETA 1971
TUDI ASFALTIRATI
nadaljnje povečevanje proizvodnje kot za zagotovitev maksimalnega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti. Računajo pa tudi na sodelovanje pri raznih izvoznih aranžmajih in kooperaciji izven Jugoslavije. Sicer pa bo Industrija elektromotorjev Sever iz Subotice velenjskemu Gorenju v prihodnjih letih dobavljala o-krog 60 do 70 % celotne proizvodnje.
Letos bo okrog 1.400 zaposlenih v subotiški Industriji elektromotorjev Sever doseglo proizvodnjo v vrednosti okrog 90 milijonov din. Že prihodnje leto pa jo bodo povečali na 120 milijonov din. S priključitvijo Industrije elektromotorjev Sever Subotica bo velenjska Tovarna gospodinjske opreme Gorenje zaposlovala prihodnje leto že. blizu 4.000 delavcev, dosegla pa bo proizvodnjo v vrednosti nad 1 milijardo dinarjev (100 milijard starih din).
V Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje pa poudarjajo, da predstavlja združitev industrije elektromotorjev iz Subotice s tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje le začetek tesnejšega povezovanja oz. poslovno tehničnega sodelovanja med proizvajalci strojev in opreme za gospodinjstva pri nas in kooperantsko industrijo.
Bele vode doživljajo v zadnjih petnajstih letih napredek, kakršnega si je lahko zamislil le malokdo. 1954. leta je v vasi zasvetila elektrika. Pridobitve pa so si potem sledile druga za drugo. Bele vode so se začele vztrajno spreminjati v kmečko turistično območje. Napredek je zdaj viden na vsakem koraku, predstavlja pa osnovo za to, da bi območje Belih vod v prihodnje še hitreje menjalo značaj.
Nimamo namena, da bi se podrobneje spuščali v analiziranje politike nagrajevanja oz. v akcijo za odpravo nizkih osebnih dohodkov, saj je to naloga drugih dejavnikov. Pričakujemo namreč, da bodo vendarle spodbudene razprave o tem, da predstavljajo nizki osebni dohodki podporo neracionalnemu gospodarjenju in povzročajo neraz-položenje med kolektivi, nasploh pa se poraja vprašanje, kdo je odgovoren, da zaposleni tam, kjer je to primer, prejemajo nizke osebne dohodke.
V industrijskih delovnih organizacijah v šaleški dolini je še vedno nad 440 zaposlenih, ki so prejeli pred dvema mesecema manj kot 800 dinarjev mesečnega osebnega dohodka. V šoštanjskem obratu celjske tovarne Toper, na primer, je od skupno 120 zaposlenih prejelo kar 71 osebni dohodek do 800 din, od tega 24 manj kot 600 din. Tudi v šoštanjski Industriji plastike Polypex je skoraj tretjina zaposlenih prejela manj kot 800 din mesečnega osebnega dohodka. Sicer pa je bilo pred dvema mesecema v industrijskih delovnih organizacijah 2.300 zaposlenih z osebnim dohodkom med 800 in 1.000 dinarji; v šoštanjski Elektrarni jih je bilo 27, na Rudniku lignita Velenje 1.172, v TGO Gorenje 838, v Poly-pexu 44, v LIK šoštanj 16 in v Tovarni usnja šoštanj 144.
Najnižji mesečni osebni dohodek v občini Velenje, in sicer 454 din, je bil izplačan v KOC Velenje, sledi SGP VEGRAD s 458 din, Toper — obrat šoštanj 465 din, kmetijska zadruga šoštanj 473 din, Oljka Šmartno ob Paki 490 din itd. Najvišji osebni dohodek pa so izklačali v Projektivnem biroju Velenje, in sicer 9.058 din, na Rudniku lignita Velenje je znašal 4.839
Zanimivo je tudi razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom. Na Rudniku lignita Velenje je znašalo / to razmerje 1 : 6,6, v Zdravstvenem domu 1 : 6,4, v SGP Vegrad 1 : 6,2, v Poly-pexu 1:6, v TGO Gorenje 1:5,9 itd.
In še podatki 'o poprečnih osebnih dohodkih, upoštevaje mesec september 1969. Med industrijskimi delovnimi organizacijami so izplačali najnižji poprečni mesečni osebni dohodek v šoštanjskem obratu I tovarne Toper, in sicer 655 din ter v industriji plastike Polypex (936 din), najvišje poprečne osebne dohodke pa v šoštanjski Termoelektrarni (1.464 din), na Rudniku lignita Velenje (1.460 din) ter v LIK šoštanj (1.233 din).
Poprečni mesečni osebni dohodek zaposlenih v KZ šoštanj je septembra znašal 987 din, V SGP Vegrad 834 din, v Projektivnem biroju Velenje pa 3.501 din. V trgovini so izplačali takele poprečne mesečne osebne dohodke: Merx — enote na območju občine Velenje 1.071 din, Vino Šmartno ob Paki 1.076 din, ERA Velenje 1.182 din, Merx — enote v Šoštanju 1.244 din in Zarja šoštanj 1.328 din. V gostilništvu je zabeleženo naslednje gibanje poprečnih mesečnih osebnih dohodkov: Paka Velenje 955 din, G. p. Pod gradom Velenje 999 din, gostinsko podjetje Kajuhov dom šoštanj 1.084 din in Delavski klub 1.102 din. In še obrt: STIX 603 din (niso bili izplačani 100 % osebni dohodki), 845 din Oljka Šmartno ob Paki, 850 Chrommetal, 902 din Kleparstvo šoštanj in 1.091 din Gumirnica Velenje.
Naj na kratko prelistamo kroniko pomembnih dogodkov za Bele vode. 2e uvodoma smo zapisali, da je v Belih vodah 1954. leta prvič zasvetila električna luč. Sedem let pozneje je to območje dobilo novo šolo in dvorano, ki sta postali središče vsega življenja. 1964. leta so v Belih vodah zgradili plavalni bazen in uredili šolski vrt. Pred dvema letoma so uredili novo cesto do Belih vod. Letos pa bo začela na tamkajšnjem območju delovati prva smučarska vlečnica na velenjskem območju.
NAJPREJ BODO UREDILI
CESTO DO VISOCKEGA VRHA
Občani Belih vod so se letos zavzeli za to, da bi njihovo območje v prihodnje še hitreje napredovalo. In če hočejo v še večji meri razvijati turizem, morajo predvsem urediti ceste. Zato ni nič čudnega, če so se odločili, da bodo najprej uredili cesto od Belih vod do Vi-sočkega vrha. Lastniki zemljišč so že podpisali odstopne izjave, zemljišča bodo brezplačno odstopili za ureditev občinske ceste. Odškodnine torej ne bodo zahtevali, zavezali pa so se tudi, da ne bodo ovirali del. Novo cesto so že tra-sirali, zdaj pa zbirajo dokumentacijo za ureditev oz. rekonstrukcijo ceste. V kratkem bodo začeli s posekom lesa in s prvimi pripravljalnimi deli. Preden pa bodo začeli z deli, bodo zbrali 50.000 din krajevnega samoprispevka, in to v denarju oz. lesu, ali pa v prostovoljnem delu.
PRIHODNJE LETO PA BODO
ZACELI UREJATI CESTO ŠOŠTANJ-BELE VODE
Na skupnem sestanku vodstev krajevnih skupnosti in odborov krajevnih skupnosti Bele vode in Šentflorjan pa so nedavno tega razpravljali o urejanju ceste Šoštanj—Bele vode. Dogovorili so se, na sestanku so bili tudi predstavniki občinske skupščine Velenje, da bodo že prihodnje leto pristopili k prvim delom. V načrtu so pripravljalna dela, predvsem odvodnjavanje ter zgraditev zaščitnih zidov. V letu 1971 pa bi pristopili k modernizaciji ceste in asfaltiranju ceste, seveda v odvisnosti od razpoložljivih sredstev.
Urejanje ceste Šoštanj—Bele vode bo, kot je bilo dogovorjeno, skupna akcija krajevnih skupnosti Bele vode in Šentflorjan. Pogoj za ureditev te ceste je krajevni samoprispevek in udeležba prebivalcev obeh območij pri delih. Urejanje ceste Šoštanj—Bele vode pa bodo vključili v akcijo »MESTO - VASI« in računajo, da bodo prebivalcem Belih vod in Šentflorjana priskočili na pomoč tudi Šoštanjčani in Velenjčani.
Cesta Šoštanj—Bele vode je dolga 9 kilometrov, računajo
pa, da bi cesto asfaltirali po etapah, in sicer tako, kot bodo zbrana oz. zagotovljena finančna sredstva. Ker je pripravljenost občanov Belih vod in
•m
Šentflorjana za sodelovanje v tej akciji velika, pričakujejo, da jo bodo kaj kmalu tudi končali.
Imenovana je že posebna komisija, ki naj zbere potrebne pgdatke o sredstvih, ki jih bodo rabili za plačilo del v letu 1971. Imenovan pa je bil istočasno še pripravljalni odbor za izvedbo akcije, ki ga vodi vodja podružnične šole Bele vode in republiški poslanec Jože Melanšek.
Naš dopisnik Zorko Kotnik nam je poslal vesti
iz Šmartnega ob Paki
ASFALTIRANJE CEST
Prejšnji ponedeljek so začeli urejevati cesto, ki se vije skozi Rečico ob Paki, nakar jo bodo polili z asfaltom. Ja, pa bi bil v resnici že skrajni čas, da se to uredi, kajti to ni bila več cesta, temveč tovarna prahu in blata. Vsega tega bodo sedaj prebivalci te vasi rešeni in bo tako njih dolgoletna želja uresničena. Jasno pa je, da bo za to treba tudi nekaj prispevati, bodisi v delu ali denarju.
Ravno tako bodo asfaltirali cesto proti Malem vrhu in cesto v novem naselju v Šmartnem ob Paki. Glavni delež za vsa ta dela bo prispevala tovarna gospodinjske opreme Gorenje. Upamo, da bo vreme ugodno, da se bodo dela lahko nemoteno končala.
PREVZEM HMELJA IN NJEGOVA KAKOVOST
S področja bivše občine Šmartno ob Paki vozijo v Žalec te dni visoko nalože-
ne vozove z balami hmelja. Z ocenitvijo kakovosti hmelja so v splošnem vsi pridelovalci te žlahtne rože kar zadovoljni.
Kmetijska zadruga Šoštanj, obrat Šmartno ob Paki se še posebno lahko postavi. Večina hmelja je prve vrste, ostalo v glavnem druge vrste, tretje vrste pa skoraj ni. Tudi kmetje kooperanti niso na slabšem Sploh pa je letos menda najboljši hmelj na našem področju. Nižje Polzele proti Celju je nekoliko slabši, to pa iz razloga, ker je tem bolj prodnat svet, vročina pa je storila svoje, proti koncu obiranja pa mu je škodoval še rdeči pajek.
GRADNJA SKLADIŠČA IN POLNILNICE
Trgovsko podjetje Vino v Šmartnem ob Paki je te dni odkupilo od kmetijske zadruge Šoštanj manjši kompleks zemlje, kjer misli postaviti novo skladišče in polnilnico vina. Stavba bo precej velika, saj bo dolga nad 30 metrov. To pa podjetje nujno rabi, kajti do sedaj, je imelo shranjeno embalažo kar na štirih krajih. Želeti pa bi bilo, da bi ob tej priliki tu uredili tudi avtobusno postajo.
D
•	Ilije Peter BERKENJA-ČEVIČ, roj. 1935, rudar iz Velenja, Tomšičeva c. št. 16 in Draginja TOPIC, roj. 1935, delavka iz Velenja, Tomšičeva c. št. 20.
•	Anton PERC, roj. 1943, zdravnik splošne prakse iz Celja, Trubarjeva 75 in Nuša CEDE, roj. 1944, zdravnica splošne prakse iz Kaplje vasi št. 33.
•	Ivan HRUSTEL, roj. 1947, rudar iz Velenja, Kajuhova cesta št. 14 in Leopoldina TERŽAN, roj. 1952, delavka iz Velenja, Kajuhova cesta št. 14.
SMRTI
—	Franc SAMOBOR, upokojenec iz Gabrk št. 48, star 77 let;
—	Damijan ŽNIDAR, otrok iz Raven št. 89, star 8 mesecev;
— Milovan ZIDAR, upokojenec iz Lemberga pri Šmarju št. 32, star 69 let;
Zlata poroka v Velenju
Zadnjo soboto popoldne je bila v Velenju spet zlata poroka. Podpredsednik občinske skupščine, Drago Tratnik, je ponovno simbolično sklenil zakonsko zvezo zlatoporočencev Ane in Martina Rahten iz Velenja. Podpredsednik Tratnik je zakoncema Rahten čestital za 50-letno skupno življenje in jima zaželel še veliko let življenja.
Zlatoporočencema so v zgradbi občinske skupščine čestitali tudi številni sorodniki, prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružujemo tudi mi!
MOTORIST PO NESREČI
POBEGNIL Po Prešernovi cesti v Velenju, se je 10. novembra v dopoldanskih urah, peljal s kolesom IVAN VIŠNER iz Velenja, Šercerjeva ulica 6. Pri mostu je vanj zadel neznani motorist, ki je zavijal v levo. Kolesar je bil huje telesno poškodovan in so ga morali odpeljati v celjsko bolnišnico. Neznani motorist jc po nesreči pobegnil, varnostni organi pa so mu že na sledi.
ZAPELJAL NA NEPREDNOSTNO CESTO Voznik osebnega avtomobila CE 281-72 FRANC VUK h Celja, Trubarjeva 53/a, je 16. novembra dopoldne peljal po Celjski cesti v Velenju proti gasilskemu domu. Tu ni upošteval prometnega znaka in je zapeljal v križišče na prednostno cesto v trenutku, ko je po tej pripeljal mopedist MARTIN MIKLAVZlNA, iz Šoštanja, Glavni (rg 12. Pri nesreči sta dobila težje telesne poškodbe Martin Miklavžina in njegova sopotnica Jožica Miklavžina.
NAGNILO GA JE V JAREK Dne 17. novembra ob 15,30 je VALENTIN ATELŠEK iz Raven št. 18 vozil v vasi Laze tovornjak CE 279-33, last kmetijske zadruge Šoštanj. Pri hiši št. 60 je pri srečavanju z neznanim voznikom osebnega avtomobila zapeljal na desni strani cestišča na neutrjeno bankino in se je zaradi tega natovorjen tovornjak nagnil v jarek. Škodo so ocenili na približno 2.000 dinarjev.
NEPRAVILNO GA JE PREHITEVAL
JAKOB JUVAN iz Podkraja 26, je s svojim mopedom CE 64-282, pri križišču Koroške ceste s Kidričevo nepravilno prehiteval neregistrirani traktor, ki ga je vozil BOGOMIR DO-LINŠEK iz Laz 25. Mopedist se je zadel v levo kolo traktorja in pri padcu dobil težje poškodbe na glavi, tako da so mu morali nuditi pomoč v celjski bolnišnici.
ZARADI VINJENOSTI SO PEŠCU ODVZELI KRI ZA PREGLED
Dne 9. 11. 1969, v večernih urah se je ANTON JERENEC iz Velenja, Cufarjeva 1, vračal peš iz Vinske gore proti Velenju. Bil je nekoliko vinjen, v roki pa je nosil aktovko z zidarskim orodjem. Za njim je pripeljal STANKO RAJSTER iz Plešivca št. 4 z osebnim avtomobilom CE 260-18 in zaradi majave hoje zadel pešca. Ta je padel in si poškodoval levo roko. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico.
ZADELA KOLESARJA
Kolesar ANTON RAMŠAK iz Paškega Kozjaka 7 se je peljal proti Salcku. Pri avtobusni postaji je s pony ekspresom za njim pripeljala MARIJA LESNIK iz Pirešice št. 3 in iz neznanega vzroka zadela kolesarja v zadnje kolo. Pri nesreči se je huje poškodovala po glavi in so jo odpeljali v celjsko bol-
ZAHVALA
Ob smrti mame in tašče
MARIJE JERMAN
se iskreno zahvaljujemo zdravnikom iz velenjskega zdravstvenega doma za pomoč, ki so jo nudili. Sostanovalcem iz Prešernove 3 se zahvaljujemo za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo govorniku Ostrovršniku za poslovilne besede.
Žalujoča hčerka z možem in ožje sorodstvo
V petek, 7. novembra, je pri delu v jami tragično premi-
nil naš sodelavec Bečir Husic.
Star trideset let, po rodu iz okolice Tuzle, je zapustil mlado ženo in dvoje predšolskih otrok.
Med nami je delal in živel četrto leto. Bil je skromen in zelo priden delavec. Kot zaveden komunist je sodeloval pri
vseh skupnih prizadevanjih za
izboljšanje osebnega položaja
rudarjev in hitrejši razvoj
RLV.
Z njim je naš kolektiv izgubil dobrega delavca, zato ga bomo vsi, ki smo ga poznali, ohranili v trajnem spominu.
Njegovi sodelavci