■PUJJJ. Qip°» NO. 219 eri$u Domovin/! _______IN SPIRIT FOMIfih i LANGUAG6 ONLY SLOVfiNIAN MORNINO NSWSPAPCR CLEVELAND' 8, 0., MONDAY MORNING, NOVEMBER 8, 1948 LETO L. - VOL. & VESTI I Z SLOVEilJE TAVŽENTROŽE IN KONJSKA META. — Danes menda že ni nikogar, ki ne bi vedel, da pomeni komunistično gospodarstvo za železno zaveso silno pomanjkanje. Komunisti hočejo socialistično državo, pa če v njej vse pogine. Ideji socialistične ali komunistične države darujejo vse tudi ljudi, kot so stari Fe-ničani darovali bogu Molohu otroke. Posebno značilno za to pomanjkanje je pomanjkanje zdravil. Tito izvozi sedaj iz države ogromno stvari. V Trstu leže cele skladavnice lesa, ki pri-' haja v Trst za izvoz v svet. Za vse to prodano blago hoče stroje in spet stroje, da bi hitro spremenil način ljudskega življenja in prebivalstvo vpregel v voz čistega državnega gospodarstva. Stvari, ki so ljudstvu potrebne za vsakdanje življenje, Jugoslavija ne uvaža. Tako je za železnim zastorom silno po- manjkanje zdravil. Zdravniki svetujejo ljudem, naj prosijo sorodnike v Italiji ali v Ameriki za dravila. Redki so tisti, ki si morejo preskrbeti zdravila iz tujine. Ostali pa so navezani na tavžentrože in konjsko meto. To imenujejo “ta pravi napredni” napredek. KAKŠNA KOKOŠ IN KAKŠNA KRAVA. — Davkov pride premalo v državno blagajno Titovo. Zato je zadnjič razpisal ogromno posojilo, ki so ga strašno “prostovoljno” ljudje morali podpisovati. Bog zna, koliko od tegj bodo še kdaj videli? Ker je premalo davkov, so sklenili, da bodo pobirali dohodnino na nov način. Ocenili1 bodo vsako stvar, ki jo hiša pridela in po tem bodo potem pobrali davek. Kravo bodo ocenili na 800 litrov mleka, kokoš na 80 jajc na leto. Plačati bo seveda tudi od vsake I'utlle na a »trtni) NOVI GROBOVI Lilienthal o duhovni Leim Klementu mllfi V petek popoldne je umrl v Geneva, Ohio, Lewis Klemenčič, star 65 let. Zapušča hčer Mrs. Jennie Zadnik. Pogreb bo'danes ob 11 dopoldne iz Behm pogrebnega zavod Chicago. — David Lilienthal, predsednik USA komisije za atomsko energijo, je tu govoril pred 2 tisoč delegati Kanade in držav Severne Amerike o sedanjem stanju in bodočih nevar. Po kratki bolezni je preminul v mestni bolnišnici Vincent Lukša, star 60 let, stanujoč na 6723 St. Clair Ave. Tukaj zapušča soprogo Mary. Rojen je bil v vasi Dolnji Vidovec v Prekmurju, kjer zapušča bra-• ta Ivan-a, sestri Maro in Doro in druge sorodnike. Pogreb je v pondeljek zjutraj ob 9:30 iz želetovega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče. Marija Bolta Pogreb pokojne Marija Bpl-ta je danes. Ob 9:30 je pogrebno sv. opravilo v cerkvi sv. Vida. Sestanek Marshall-Churchill London. — Tajnik za zunanjo politiko Marshall je obiskal London, imel konference z zunanjim ministrom Bevinom, predsednikom vlade Attlee in končno se je neuradno sestal tudi z voditeljem opozicije Winstonom Churchillom. O tem poslednjem sestanku ni bilo izdano nikako poročilo. Iz Londona 3e je Marshall vrnil v ponedeljek v Pariz. SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV 8 KAKIM DAHOM Tri na dan Zed. države svare Rusijo, da so nehale z razoroževanjem Samo močna sila bo pregnala strah pred komunistii PREDAVANJE IN SEJA JUTRI VEČER PRI SV. vtou Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida bo imflo jutri večer (v torek) ob 8{30 svojo mesečno sejo. Po seji bo pa predavanje našega delavskega voditelja Frank J. Novšaka. Pariz.— USA delegat Dulles j Govoril bo o papeževih enci-je imel svoj prvi govor po ame- . klikah in njih pomenu za ameriških volitvah v razpravi o po- riško delavstvo, ložaju v Grčiji, ipred politič-j Seja bo gotova v pol uri in nim odborom Zveze narodov, po seji ste pa vabljeni tudi Rusom je dejal da so enostavno j drugi, ki vas predmet zanima, iz trte izvili svoje pripovedke da se udeležite. ,Vrši se v Solin lažnjive trditve, da hoče ski dvorani št. 4. Amerika v Grčiji graditi svoje vojaške baze in spremeniti Grčijo v svojo trdnjavo. Prav tako je Dulles z odkritimi besedami povedal, da Amerika gradi svojo moč in hoče biti najmočnejša sila na svetu vi je Harry Truman zapustil vse dokler bodo narodi v stra-J prestolico Amerike kot mali hu, da jih bo komunistična re- mož," sam, skorb pozabljen. volucija*zagrabila ali pa kar je Spremljali sta ga samo žena in isto, da jih ne bo pogoltnil ru- hči. Nihče ni imel volje javno -o— Trumanov triumf v Washington Washington. — Pred 12 dne- ski imperializem. “Gotovo ameriška moč, njeno oboroževanje, njena utrditev po raznih delih sveta, nje- pozdravljati in manifestirati njega, “ki bo gotovo izgubil”. Sedaj, ko se je vračal, mu je skoro milijon washingtonskih no gospodarsko podpiranje raz- meščanov hrupoma klicalo do-nih narodov križa komunistične brodoslico. Pnvi ga je pozdra-svetovne načrte. Njim, sovje- vil novo izvoljeni podpredsed-tom to ni všeč. Toda vsak de- nik Barkley, že takoj drugi pa legat Zveze narodov naj se vpraša in si da iskren odgovor: Katere sile na svetu se njegov narod boji? Jaz sem trdno prepričan, da bodo iskreni odgo- vori taki, da se svobodni naro- ve je pristopil k predsedniku Trumanu senator Johnston iz South Caroline, ki pred par meseci ni prišel na večerjo, ki jo je Truman (priredil, ob priliki prosla- Pripravezanovo zakonodajo Predsednik odredil štednjo Odprava Taft-Hartley zakona — Marshall ne bo še odstopil. , Washington. — Pred odhodom v Florido, je predsednik Truman imel dajša posvetovanja vsemi federalnimi tajniki in drugimi člani svojega kabineta. Direktor za budget je izjavil, da je predsednik naročil pri državnih izdatkih strogo varčevanje in pažnjo, da vsi državni izdatki ne bodo presegli predvidenih 42 bilijonov 200 milijonov dolarjev. S podtajnikom ‘za 'zunanje zadeve, je predsednik Truman razpravljal vse važnejše zuha-nje politične dogodke v zadnjem tednu in dal naročila uradnikom, ki bodo pripravljali gradivo za pogajanja o vstopu Združenih držav v zapadni obrambni pakt, ki naj poveže zapadno Evropo, Anglijo, Kanado in Združene države proti vsem bodočim napadalcem. Daši se je zadnji čas pisalo, da misli tajnik za zunanje zadeve Marshall kmalu odstopiti, je gotovo da ne bo zaenkrat nobene spremembe na tem mestu, ker predsdenik Truman zelo želi GUV. LAUSCHE JE POHVALIL BIVŠEGA TAJNIKA LOKARJA Ko je frank Lausche debatiral v City klubu z sedanjim guvernerjem Herbertom, je nekdo izmed poslušalcev zaklical: “Kako pa z Lokarjem?” Menda je hotel ponoviti obdolžitev republikancev, da je imel Mr. John Lokar, bivši tajnik guvernerja Lauscheta, svoje prste zraven, ko so dajali licence za točenje opojne pijače v zadnjih dneh Lauschetove administracije. Mr. Lausche je navzočim jasno in odločno izjavil, da je Mr. Lokar vseskozi pošten človek, da pa v tej kampanji ni aktiven. S tem je Mr. Lausche enkrat za vselej zamašil usta vsem, ki so tako krivično obrekovali Mr. Lokarja. Vsa čast Mr. Lauschetu, ki se je tako odločno potegnil za svojega zvestega uradnika. Komunizem škodljiv kot nacizem London. — Finančni minister Sir Stafford Crips je v parlamentu izjavil, da je sedanja politika gospodarske sabotaže državam zapadne Evrope prav tako ali še bolj škodljiva kot je bilo razdejanje, ki ga je povzro- „.. sodelovanje G^r"ge “ Hitler; Poz‘val je vs* drŽfv' Marshalla in bi sprememba pri-j 3ane naJ “ b°re J* Pet™ šla v poštev samo, če bi slednji kl aeda3 ta 0 Vnet° Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Duhovne vaje za mole— Urad zveze Najsvetejšega Imena naznanja, da bo pre-vzvišeni gospod škof Dr. Gregorij Rožman vodil duhovne vaje za može in fante. Začetek duhovnih vaj je v petek 17. decembra ob šesti uri zvečer, konec pa naslednjo nedeljo. Tisti, ki se žele udeležiti, naj se javijo pri župniščih slovenskih župnij ali pa pri odbornikih zveze Najsvetejšega Imena. Podružnica it. 15 SŽZ— V tqrek ob osmih zvečer imamo sejo, ki naj se je udeleže vse članice. Po seji je pa “Birthday party,” ki nam bo kakor vsako leto prinesla prijetne zabave. Torej naj gotovo nobena ne pozabi priti jutri- zvečer v cerkveno dvorano pri sv. Lovrencu, kamor smo vse prav prijazno povabljene. Zadnji klic— Za nocoj ob 8 je sklicana seja vseh trgovcev in hišnih posestnikov na St. Clair Ave. in sicer od 53. do 79. ceBte. Seja se bo vršila v klubovih prostorih Lake Shore Post, vogal St. Clair Ave. in 62. St., kjer je bila prej Knausova dvo- WW najdba njene uporabe največja nevarnost, ki danes preti človeštvu. “Nevarnost je,” je rekel, “v mišljenju, ki je napolnjeno jezo, nezaupanjem, z načrti za nasilje in za krvoprelitje. Moč Amerike ne leži toliko v njenem orožju, niti ne v njeni gospodarski proizvodnji, naša moč je duhovnega značaja, moč amerikan-skega duha, ki hoče vse dobro kar imamo, proizvajati za napredek človeka in za obogatitev življenja na celem svetu. Danes svet potrebuje samo mirne razsoje, medsebojnega spoštovanja in duha bratstva. Brez tega noben načrt za svetovno organizacijo ne more zajamčiti miru, a do miru moramo priti, jamstvo miru je to kar potrebujemo. Lilienthal je označil sedanje podpiranje beguncev in razseljenih oseb s strani Amerike in Kanade kot naj lepšo potezo kako je treba imeti srce za ljudi vseh narodov in vseh ver kadarkoli pridejo v stiBko brez svoje osebne krivde. druge sile in si žele, da bi 1 Amerika močna, da bi jih za- komaj delali stezo skozi gnječo predsednik Truihan naročil, da ščitila. Mi ne organiziramo nobenih petih kolon in ne hujskamo k nelojalnosti nobenih skupin tujih državljanov. Mi ne organiziramo vlad v tujih deželah, ki naj jih čuvajo za nas potem, ko se naše vojaštvo umakne, kakor to delajo Sovjeti,” je rekel Dulles. Govor so sprejeli vsi delegati kot oznanilo, da bo ameriška zunanja politika ipo volitvah bistveno nespremenjena, vendar pa močnejša in odločnejša proti sovjetskim nakanam, kakor je 'bila doslej. o- )vajset divizij za obrambo Evrope London. — Glavni stan feld-maršala Montgomeryja izdeluje načrt za oborožitev Zapadne Evrope. Potrebnih je dvajset , , _ , , , divizij, med njimi šest motori- ?u’ Prav dobro. Samo malo dolg Trumanov dan v Floridi Orajt, France, zdaj se pa počasi pripravljaj in leta 1950 povprašaj senatorja Tafta, kako se kaj živi v Washingtonu. * * » Nek možiček je raznašal kampanjsko literaturo za Wallaca. Imel je navado, da jo je vtaknil pred hišnimi vrati pod brisačo . za čevlje. Je že vedel, kam taka stvar spada. » * • Zadnje volitve so pokazale, da Be jih v Ameriki ne more kupiti, kakor nekateri radi trdijo. Edini kandidat, ki je res imel denar, je bil Wallace in kam je prišel! Key West, Florida. — Vse mesto je ta v živahnih pripravah za čim lepši sprejem in pozdrav predsedniku Združenih držav, ki je napovedal, da bo prišel sem z novo izvoljenim koplovov podpredsednikom za nekaj dni na odmor. Prihodnjo nedeljo so proglasili za dan Harry S. Trumana. , ------o ....- Tornado in viharji Jackson, Miss. — Tornado in viharji so v soboto divjali po Mississippi.. Več oseb je bilo ubitih, ranjenih pa preko 100, Ponekod so bile raztrgane elek trične žice in razvodne naprave, več poslopij je bilo deloma poškodovanih. Vihar je napravil veliko škodo po poljih in nasadih. BEAT. DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGCNCMV | UKU • nAV IN TV HM “previdno molčali.” ljudi do Trumanovega avtomobila. Slavnostni sprevod je krenil s kolodvora po Pennsylvania Avenue, ki je bila vsa polna naroda. Pred Belo hišo je bil slavolok z velikim napisom “Pozdravljen predsednik!”Policijski nadzornik, ki je vzdrževal red, je izjavil časnikarjem, da še nikoli ni videl tako velikih pozdravljajočih množič. Takoj po prihodu je imel predsednik Truman sestanek s člani svojega kabineta o tekočih zadevah in državnih poslih. 7" n ir O rraa. Med Slovenci po svetu Iz Kanade Winnipeg. — Z drugimi dekleti iz Avstrije sva tudi midve prišli srečno v Kanado. Čeravno sva malo daleč od drugih prijateljic, se imava, hvala Bo- Glede domače politike je se izdelajo nova poročila k predlogom zakonov o kontroli cen in nadzorstvu stanarin. Naročil je izdelati predlog, ki gre za tem, da se namesto sedanjega Taft-Hatrley zakona predloži kongresu drug zakon, ki bo dal delavskim organizacijam večjo svobodo in več pravic. Predsednik demokratske stranke bo spremljal predsednika Trumana tekom njegovih počitnic, kar je znamenje, da bosta razpravljala o delu za sporazum z južnimi demokrati, o zasedbi važnih mest v senatu in poslanski zbornici in o rešitvi drugih zadev, ki deloma spadajo tudi v delokrog predsednika stranke. ziranih in opremljenih s težkim orožjem. Sedanja moč. , ki jo zapadne evropske zemlje bruseljskega pakta morejo sedaj spraviti pod orožje, je koihaj polovico. Tudi z ameriško pomočjo se bo mogla ta oborožitev in izvežbanje take vojske izvršiti šele v dveh letih. Poleg tega je potrebno za obrambo zapadne Evrope vsaj 1500 zra-borcev najnovejšega tipa. Načrt o oborožitvi in organizaciji obrambne moči bo do konca tega leta predložen glavnemu štabu Združenih držav. čas je. še posebno pogrešamo našo cerkvico iz taborišča, čeprav je bila skromna, nam je bila v veliko tolažbo v naših težkih dneh begunstva. Ih tudi Brtansld delavski zastopniki v Ameriki London. — Angleški finančni minister Sir Stafford Crippe je predlagal, da naj zastopniki britanskega delavstva obiščejo posamezne industrije v USIA in delavci so to misel z veseljem sprejeli. Britanci pričakujejo, Razne najnoTejše svetovne vesti TOKIO, JAPONSKA. — Vrhovno sodišče za vojne zločince je izreklo, da je bivši predsednik japonske vlade in voditelj Japonske med vojno, namenoma vpeljal Japonsko v napadalno vojno proti Združenim državam. Na podlagi tega bodo bivši predsednik in njegovi sodelavci sojeni in se pričakuje izrek sodbe tekom enega tedna. Sodišče je ugotovilo, da so tako cesar Hirohito, kakor tudi mnogi demokratični politiki Japonske hotelijjrepre-čiti napad na Združene rdžave, pa so vojaški krogi z vsemi sred stvi v napad silili. • • * WASHINGTON. — Vojne oblasti Združenih držav v Nemčiji so dale Franciji na razpolago količino orožja, da bi mogla biti francoska vojska opremljena in pripravljena, da vdrži kak nenaden napad manjšega obsega. Doslej je USA dala Franciji manjšega orožja in vojne opreme za 5 milijonov dolarjev. Orožje je bilo poslano predvsem iz ameriških zalog v Nemčiji. Nasled-naših časopisov nam manjka, nje količine orožja se bodo poslale iz Združenih držav in sicer zato nama, prosiva, takoj začni- v prihodnjem letu v vrednosti za 2 bilijona dolarjev, za čas v te pošiljati Ameriško Domovino, prihodnjih petih letih pa za okroglo 20 bilijonov dolarjev. Sprejmite vi, kakor vsi ostali Slovenci in Slovenke v Ameriki najine srčne pozdrave. Marija in Ana Jakše. Zarota proti vladi v Chile Santiago, Chile. — Državni pro3ekutor je dal aretirati in zapreti bivšega prdesednika republike in generala v pokoju Car-luos Ibanez del Čampo in generala v pokoju Montero. Trdi da sta zapletena v zaroto, ki je hotela s silo vreči sedanjo vlado republike. Ni več carine na darila iz USA v Jugoslavijo Belgrad. — Ministrstvo za zunanjo trgovino je objavilo, da PARIZ. — Komunisti so včeraj praznovali 31. obletnico ruske komunistične revolucije. Povabili so k proslavi vse šefe zunanjih delegacij. Tajnik Marshall se proslave ne bo udeležil, ker je preko nedelje odpotoval iz Pariza. . •» • • SAN FRANCISCO. — Kitajski komunisti so po radiu proslavljali 31. obletnico ruske revolucije. Predsednik stranke je govoril za zvezo kitajskega revolucijonarnega gibanja z Sovjetsko Rusijo in slavil Rusijo kot osvoboditeljico vseh svobodoljubnih narodov na svetu. Trdil je, da sedaj svetovni mir ogroža edino ameriški imperializem in da so ameriški kapitalisti sedaj mrzlično na delu za novo svetovno vojno. Govor predsednika kitajskih komunistov in komandanta kitajskih trup je bil tudi sicer polen napadov na USA. • • e MOSKVA. — Zunanji minister Molotov je na predvečer obletnice ruske revolucije govoril izbranim poslušalcem v dvorani teatra Bolšoj. Govoril je namesto predsednika Stalina, ki se Za Mn. Raymond— Community Welfare klub je daroval $10 za bolno Mrs. Raymond roj. Mahnič. Selitev— Poznani trgovec Jos. Trebeč, ki vodi mesnico na 1423 E. 55 St., stanuje zdaj na 18039 Neff Rd. tel. KE 1965. Prej je prebival s svojo družino na 1255 E. 61 St. Seveda, mesnico pa vodi še vedno naprej na 55. cesti in se priporoča gospodinjam. Matere vabijo— Materinski klub fare sv. Vida ima svojo običajno zabavo klicanjem številk v sredo večer ob osmih v cerkveni dvorani. Vsi ste prijazno vabljeni. Martinova nedelja— V četrtek bo sv. .Martin škof, v petek pa sv. Martin papež. Prihodnja nedelja bo pa Martinova in takrat ga bomo pokusili, kakšnega smo pridelali ali kakšnega nam je Bog dal. Na zdravje! Namlatili to jih— Nogometni krožek sv. Vida je včeraj premagal krožek sv. Alojzija z 19 proti 7. Krožek sv. Alojzija je bil dozdaj šam-pijon šolskih krožkov v Clevelandu, pa so ga Sreetovidci vseeno namlatili. Ste že zakej, fantje! ------o----— in da se bo na ta način ustvarilo trajno koristno sodelovanje v obeh državah. pošiljke iz Združenih držav, ne bodo več morali plačevati nika-ke carine. Južni demokrati nazaj v stranko Columbia. — Južni demokrati, ki so šli proti Trumanu radi njegovega programa o civilnih pravicah črncev, sedaj že izjavljajo, da so še vedno člani stranke. To je izjavil govemer Thurmond, ki je kandidiral proti Trumanu. riškega ddlvTtaTlto^vrdlt tisti- ki ^ v bodoče prejeli proslave ni udeležil. Skušal je razlagati ameriške volitve češ, da je govemer Dewey propadel zato, ker je v volilni propagandi najbolj odkrito zagovarjal ostro politiko nepopustljivosti proti Sovjetski Rusiji in komunizmu. “Svobodna Slovenia’” je liat naših ljudi v Argentini. Nam* čite ga pri upravi Victor Martinez, BO, Buenos Aires, Argentina. eig Ameriška Domovina mi i/1(■ iIli -m<)vii * "gjx. J,'3S1S - »ssr1 *• NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. ........ Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. IMS NOVEMBER I94ft • | « T W T f s 12 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 M 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 28 29 30 26 27 SUBSCRIPTION RATR8 United States $8.60 P«r year; $6 for 6 months; $8 for S months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. Catered u tecond-clut matter January 6th, 1008, at tba Poat Offlc« at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1870, No. 219 Mon., Nov. 8,1948 Naši mučeniki slovenski narod. Ne moremo reči, da je prinesla kako časno S-MSssirSi rtft aasJSTiSi bila prazna. Najprej ne; samo zato, ker jih je velika večina izmed njih umrla za politične ideale prave dem0.kraci*e 'n svobode mišljenja, ampak tudi in predvsem zato ker so po-ložili svoje življenje na oltar zato, ker niso hote.i zatajiti svoje vere v krščanske ideale. Kakor je, na tisoče krščanskih mučencev v vseh, stoletjih po Kristusu raje umrlo kot pa da bi zatajili svoje versko prepričanje m priznal, upravičenost brezboštva, tako je tudi velika večina teh naših mož in fantov šla v boj proti komunizmu in v smrt zato, ker so vedeli, da komunizem m samo političen sistem aik fature in nasilja, marveč je tudi kriva vera sovrasga do Boga in do vsega krščanskega. Nočemo prehiteti Cerkje v njeni sodbi o mučeništvu in svetništvu teh tisoče v. A g -tovo smemo misliti, da med imeni krščanskih mu^ncev ki krase naše oltarje in polnijo naš krščanski koledar, in m .d imeni naših mučenikov ni nobene bistvene razlike, le zunanje okoliščine so različne. Oboji so z isto vero in voljo dali Življenje za krščanske ideale. • Zato naš spomin na te naše mučenike in za njihove neznane grobove ni samo poln bridkosti. Je tudi poln upanja da bo prišel čas, ko bo iz te mučemške krvi, ki jo je v zadnjih, letih tako obilno pila slovenska zemlja, prej ali slej pognala nova setev našega narodnega preporoda in bo obrodila bogate sadove v duhovnem in političnem živ jenju našega naroda. V rokah Previdnosti je še, kdaj bo ta čas zmagoslavja napočil. A bo prišel. Kajti vsa zgodovina uči, da dobro končno le zmaga nad zlim, luč končno le prežene temo, nasilje se končno mora le umakniti svobodi. se zahvaljuje sov v takih zakonih, 'kateri nimajo otrok. Otrok je, ki veže zakonce skupaj — ivsaj navadno je tako. f • » Pripoveduje se — jaz ne bom trdil, da je resnica — ampak pripoveduje se, da je v Chicago neka “tičarca,” po domače šo-moštrica, zgrabila porednega šolarja za ramo in v obupni jezi zakričala; “Vse tako kaže, kot da te ima sam vrag v svojih krempljih!” Paglavec pa se je ........... Po stari krščanski navadi se v teh dneh spominjamo svojih rajnih1. Misli nam romajo na grobove teh, ki so nam bili dragi v življenju in so nam dragi še po smrti. Marsikdo je v ter dneh, pohiteti v mislih nazaj v staro domovino, kjer na božji njivi ob njegovi domači župni cerkvi počivata mati in oče, bratje in sestre. Ob tem spominu se mu zahoče, da bi bil te dni tam, da bi lahko položil na grobove dragih šopek jesenskega cvetja in prižgal svečo v spomin na svoje rajne |e v tem spominu nekaj bridkega. A kdor veruje v vstajenje mrtvih, ve, da se za tem otožnim spominom skriva tudi vedro upanje na enkratno svidenje, ko bo vse človeštvo in vse stvarstvo z njim doživelo končni preporod. In ne bo malo Slovencev, doma in po svetu, ki so se in ., . se bodo v teh dneh še v posebno bridkostjo v dušah sporni- Neki bostonski sodnik je pro-niali tistih ki jih smemo imenovati naše mučenike. Kajti našel, da je 60 procentov divo -marsikoga’izmed nas in marsikoga izmed njih vežejo nara- — v tak,h zakomh. kateri vne vezi krvi in prijateljstva. Vse nas katoliško misleče Slovence druži z njimi isto versko prepričanje. In vse nas demokratsko misleče Slovence vežejo z njimi isti politični ideali, ki so ideali prave in resnične demokracije, ne samo “demokracije” v smislu rdečega besednjaka. Kdo ve koliko jih je? Samo približno moremo soditi, koliko izmed njih je v zadnjih letih dalo svoje, življenje z? katoliške in demokratske ideale po nacističnih m fašističnih taboriščih in mučilnicah, in koliko jih je padlo pod nožem rdečega terorja, ki je zajel našo domovino v prvih dneh po zlomu fašizma in nacizma. Še manj točno m.oremo sedati, koliko jih v naslednjih mescih in !etih do toes^vzela Šan' Kdo ve, kje vsepovsod so raztreseni njihovi grobovi? Za nekatere’izmed ftjih smo vedeli, keir so padli v takih okoliščinah da smo jih, celo mogli s častjo pokopati, nekatere celo pri’Sv. Križu v Ljubljani. Postavili smo jim celo dostojne spomenike na njihove grobove. A mnogo teh grobv tudi ni več vidnih, ker jih je bratomorna roka oskrunila in razmetala kosti mučenikov Bog ve kod. Velika večina teh mučeniških grobov pa je sploh neznana in morda-bo celo ostala neznana za vedno. Tudi ko bomo mogli iskati za njimi često ne bo mogoče najti nobenega znaka, ki bi po njem mogli spoznati, koga smrtne ostanke je skriva! ta ali oni na novo odkriti grob. Kajti njihovi rablji so jih pred smrtio še do golega oropali, tako da so umrli kot nas Odrešenik na križu brez vsega. Po poročilih, ki jih imamo, lahko rečemo, da je vsa Slovenija več ali manj posejana s temi mu-čenišicimi grobovi. Štajerska, Dolenjska, Gorenjska m Notranjska so posejane s tem semenom slovenske krvi, ki je moralo pasti v zemljo in strohneti preden bo iz njega pognala nova žetev, ko bo nova pomlad duhovne in politične svobode vzbudila lepo Slovenija iz njenega smrtnega spanja Kakor nam vedo povedati tisti redki posamezniki, ki so bili obsojeni, da padejo skupaj z drugimi mučenik, v njihov skupni grob, pa so se po čudežu božje Previdnosti izognili morilni kroglji in se obrizgani s krvjo svojih bra ov sotrpinov rešili iz skupnih grobov, je posebno veliko teh grobov po kraških, breznih po Dolenjskem in Notranjskem. Kočevski Rog bo za vse čase ostal zapisan v zgodovini s.o-venskega. naroda kot eno glavnih morišč in skupnih grobišč Marsikak slovenski mož in fant, ki je v cvetu let padel za svoje verske in demokratske ideale, spi tam skupaj s stotinami in tisoči drugih mučenikov. Daleč tam na Štajerskem ali Gorenjskem kje pa njegova mati ali sestra ali žena na skrivaj še, vedno briše solze za njim, ker javno ne sme dati duška svoji bolečini. Mi jih imenujemo mučenike in smo ponosni nanje. . Sloveniji jih uradno zmerjajo z izdajalci. Tudi nekaj naših rojakov tu v Ameriki jim odreka častni naslov mučenika. Če jih že smatrajo za izdajalce kot uradna jugoslovanska propaganda, pravijo o njih vsaj to, da je bila njihova borba nespametna in da so brez potrebe dali svoje življenje. Gotovo. Če kdo misli, da v življenju narodov in še posebno tako majhnih narodov kot je slovenski, mora odločevati samo načelo trenutne politične koristi, ta bo res težko videl kak smisel v tej borbi, ki so jo naši mučeniki započeli. Kajti kdor je malo poznal tedanji politični položaj in načela, ki so se po njih ravnale velike sile. se je res lahko spraševal: Zakaj boriti se proti taki premoči? če se je Amerika proglašala za zaveznico komunistične Rusije, če sta Roosevelt in Churchill v Yalti dala Jugoslavijo rdečemu terorju, zakaj naj bi se peščica katoliško in demokratično ud/očenih, Slovencev v odkriti borbi pojavila v bran rdečemu valu, ki je tako ali tako imel zagrniti ma'.o S'ove-nijo? Ali ne bi bilo bolje ukloniti se sili in se prilagoditi trenutnim razmeram? A mi ne mislimo tako. In nismo mislili tako, ko smo dobivali prva poročila o tem boju in o teh mučenikih. Mi mislimo da je smrt teh mučencev imela svoj veliki pomen za v gotovem slučaju, ko bi ne bil smel. Brez ovinkov sem jim odgovoril: “Imel sem take in take vzroke za to.” Bili so popolnoma potolaženi, toda jaz ne Rekel sem sam pri sebi: “Kdo hvadnika je 'pa tako prijazen, da me toži pri škofu?” No zdaj je bilo paipismo na mizi od kan-celarja iz škofijskega urada. Zato sem bil radoveden in zato sem si vest izpraševal. Odprem pismo. Ali veslte kaj je bila vsebina? Nak, ne veste zato poslušajte, pismo se je glasilo; “9. decembra, zvečer o pol 8 bo Cleveland, O. — Članice naše podružnice št. 25 SžZ se želijo tem potom zahvaliti vsem po-setnikom ob priliki praznovanja naše dvajsetletnice, ki se je vršila 17. oktobra v SIND na St. Clair Ave. Predvsem naj sprejme zahvalo naša podpredsednica Mrs. Frances Brancelj, ki je imela dosti oipranrila, da je dobila vse igralce skupaj. Prav tako iskrena zahvala igralcem: D. Tomazin, ki je bil obenem tudi igrovodja, dalje Fr. Kuret, D. Pustotnik, Eddy Bradach, J. Škrabec, A. Baznik, R. Bran-cel, Mrs. Frances Brancel, Miss Mary Lah, Helen Swegel, Jennie Paik, Margie in Mary Tomazin in Veronika Grčevič. Sprejmite vsi našo prisrčno zahvalo in se vam vsem še za naprej priporočamo, ker podali ste nam bili res nekaj finega razvedrila, da je bilo občinstvo prav zadovoljno. Saj s tem, ko je občinstvo zadovoljno, je poplačan tudi ves trud. Zahvala našim pavkam Mjss D. Paik in Mass F. Zakrajšek iz 74. ceste in Miss P. Po-klar. To so članice našega mladinskega oddelka in kot se vidi bodo vse izvrstne pevke. Le tako naprej in ustanovile bomo pevski zbor, da se boste še pokazale s svojim lepim glasom Zahvala Miss M. Grdina za u metni ples in ravno tako Miss S. A. Leblang ter Frankie De-želan ,in Karan Pishnery za ruski ples. Lepa hvala našim pevkam Mrs. F. Brancel in njenim hčerkam, Mrs. F. Cerar in Mrs. M. Vidmar. Hvala lapa vsem trgovcem, ki so dali oglase v na šo spominsko knjižico. Zato priporočam vsem, da podpirate naše slovenske trgovce, ki so nam vedno pripravljeni pomagati, kadar jih za kaj prosimo. Imamo še nekaj teh knjižic NASA MICKA IMA TUD BESEDO Pred 60 leitimi je bil rojen v državi Texas neki Alton Young. To ni nič novega, če se otrok rodi. Ta je bil sin baptistovske-ga ministra in je tako podedoval vso mržnjo, ki jo je imel njegov oče za katoliško cerkev. In tudi to ni nič novega. Ko je Alton dorastel, je tudi on postal baptistovski pridigar in sicer tak, ki je katoličane zaničeval in njih vero smešil. To so kmalu spoznali Kluksarji (Ku klux klan) in so ga postavili ter dobro plačali, da je rajžal sem in tja po državah in govoril zoper katoliško cerkev. Nobena laž ali obrekovanje mu ni bila prevelika in preneumna, da bi je ne bil trosil med bigoti, ki so ga poslušali in mu ploskali. Da bi mogel še bolje udrihati po katoličanih in njih veri, je začel prebirati katoliško časopisje in knjige. In, glejte čudež. Pustil je ministerstvo in, ker je slučajno poznal Monsignorja La-vella v New Yorku, je šel k njemu poprosit za nauk. Meseca maja, letos, pa je stopil v katoliško Cerkev, kjer je bil krščen in birman. Ko se je končno zvedelo, da je Dr. Alton Young postal kaioličan, je bilo začudenje med protestanti brezmejno. Niso mogli umeti, kako je mogoče. Mi se pa temu ne čudimo. Če je Bog naredil iz iSau-la Pavela, zakaj bi pa iz zagri- vorilo to pismo in naznanjalo birmo -brez da je kdo prosil zanjo. Pa škofija tudi odreduje kateri otroci pojdejo k birmi. Iz katoliških in javnih šol tisti, KI SO PO PRVEM SV. OBHAJILU PRIHAJALI DVE LETI H KRŠANSKEMU NAUKU. Iz tega je razvidno, da pojdejo iz naše šole otroci 5 in 6 razreda, iz javnih šol pa oni, kateri so pred dvema letoma prejeli prvo sv. obhajilo. Nihče naj ne prihaja vsiljevat mlajših otrok za birmo. Botri pri birmi, kakor ipri krstu, morajo biti PRAKTIČNI KATOLIKI. Vsi, ki.prihajajo iz sosednih župnij za botre, morajo prinesti od župnika iste župnije spričevalo glede tega. • * * “Veliko lažje je bojevati se za naša načela, kot pa živeti po njih.’’ To se pokaže takoj po volitvah. • • • Zdaj, ko so volitve mimo in so demokrati zmagali malone na vsej črti, dajte pa obrniti svojo pozornost na nas bazar. Pošljite odrezketiketov nazaj in pripravite prostor za tiste velike nagrade, ki jih boste dobili in pa purana, ki ga boste zadeli. To so važne zadeve. * ♦ » Na novi Narodni (jom je končno pod streho in že zdelujejo niči. Lepa hvala tudi Ameriški Domovini m tako lično delo in reklamo v listu. Hvala vsem društvom in podruužnicam SŽZ in SMZ, ki so se v tako lepem številu odzvale našemu vabilu. Hvala uslužbencem SND za vso naklonjenost in postrežbo. Prav lepa hvala naši gl. predsednici ge. Albini Novak za tako lep govor in izvrstno vodstvo programa. Prejmite vsi skupaj našo prisrčno zahvalo za vse, kar ste nam storili in Bog plačaj. Ob enaki priliki vam bomo tudi me naklonjene. Naši igralki in dobri članici Miss Mary Lah pa želimo ljubega zdravja, da bi se kmalu zdrava povrnila iz bolnišnice, kamor je bila odpeljana kmalu po naši igri. Mary Otoničar. Torej odpeljali smo v mesto v kino tisti večer. Našemu se je videlo, da se počuti kot poražen kandidat, ki iz dna srca čestita svojemu nasprotniku, mu že-vso srečo ter prisega večno prijateljstvo, do groba in še čez, če bo tako naneslo. Pa ki oba vesta, kaj se prav za prav godi v njegovem sreu. Ali kakor ženski, ki se kar peni, tako hvali prijateljici nov klobuk, ki da ji pristoja, da se je kar nagledati ne more. V resnici si pa misli: še metlo v roke, pa bi šla na njivo z a strašilo. Tako nekako, bi sodila, je bilo našemu, ko naju je s Jimom vlekel ki je sedel poleg mene, Jimmy pa en sedež naprej, “Veš kaj mi je rekel ta mule? Rekel je: daddy, saj nismo v pravem šovu! Osel! Povedal sem mu, naj bo tiho, ki ne ve, kaj govori, da že jaz vem, če smo prav prišli ali ne.” Prikimala sem mu, da je dal pravi nauk malemu. Kaj pa on ve( če smo prav ali ne, ki še ni vide] teh slik. Čakajte, raztegnilo se je in ne morem vsega danes dopovedati. Bom še prihodnjič nekaj. Boste videli, kako smo se še i- —V letu 1947 je bilo izvoženih iz Zed. držav v prekomor- da bodo imeli več veselja do budno govoril našim članicam v m™5‘ ske dežele 264,000 motornih društvenega življenja. Na svi- ]n njihovim družinam ter vsem zdivjati. k° je-enkrat siprevidel, vozil, kar znaša 7 in pol pro-denje, j našim gostom, ki jih je bilo 1da res nismo prav prišli. K°maji I Tannin ITivrnlv toinino 1 (Dlljfi Dl 3i itflfli) SGIH DfrdrŽftlft lift 36QGZU« centa celotne produkcije. Jennie Kozely, tajnica. MESI&SA DOMOVINA, NOVEMBER«, 1948 JANUŠ GOLEČ: \ KRUCI Ljuddn povest po ifodovtasidh virih Že februarja 1538 je pustil baha četa strelcev v stalni pri-Thurzo obnoviti od svojih tla-'pravljenosti, da brani dom in čanov stari, VBled povodnji po-jimetje prvotno pred Turki, ve-škodovani jez onkraj Veržeja liko pozneje (proti Krucem. tako, da se je obrnila Mura na-[Veržejski strelci se omenjajo v ravnost proti omenjenemu na-listinah od 1550. Strelci so od' selju. Radi svojevoljne urav- bijali tak0 hrabro Kruce, da jih nave v Radgono sklicane raz- je pohvalil cesar Jožef I. za njih domu na 80. cesti. prave 31. marca in 28. oktobra'vztrajnost, hrabrost in požrtvo-so ostale brez vsakega uspeha.] valnoet v listni, izstavljeni 27. Deželni stanovi so sklenili novembra 1706 na Dunaju. Iz januarja 1593, da bodo odstra-'vsega, kar je zgodovinsko zna-nili pod vodstvom deželnega ho in potrjeno o veržejski strel-glavarja za Veržeje ogrožajoče ski četi, je razvidno, da so bili jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu u-resničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Počjte-no so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je pa le izginil. Pri tej priliki so pograbili Mu-roipoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun. Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov ki so hoteli graditi nove jeze. Takrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo' madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je o-borožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Juresič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir. V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi ipyaskami. —Eni so napadali druge-ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge d« naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedje so že bili Mu-ropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko. z baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udartev pesti proti tako vabljivemu po-kretu kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropabogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo , na vrsto—Mursko polje. Glede zavarovanja napram Krucem, se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane napretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, do so bili vpadi Krucev ko j v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega ipiolja. II Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvež- nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes. Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske" kraje in jih uničevali z ognjen in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Copora in trobentač Andrej Huai j an. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Copora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: "Ropoša ni, Copora hi, ga ni, ga ni, regenta ni, regenta ni”, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma. Karol Ropoša je bil imoivit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini "vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Ropo-scha. Bil je močne postave, pri-kupljivega obraza, neudtrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino putošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbaaje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najblojših domačih fantov in mož. KOLEDAR DIIUITVENH PRIREDITEV NOVEMBER 13. — “Anniversary Dance” društva Ambassadors št. 62 8DZ v Slovenskem narodnem 14. — Our Lady’s Sodality "Autumn Capere” v šolski dvorani sv. Vida. Igral bo Matt Mlinar orkester. 14.—Prireditev godbe društva kv. Jožefa št. 169 KSKJ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 20.—Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ priredi ples v SND na 80. cesti. Melody Pilots orkester. 24.—Carlton’s (Carl's Boys) prirode “Thanksgiving Eye Dance’’ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igra Lou Trebar. DECEMBER 11. — The Euclanders “Holiday Hop” v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu. It4» FEBRUAR 5.—Plesna veselica dr. France Prešeren št. 17 SDZ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. padlo v vodo. Komunistična država ne izpusti, kar je dobila. Kmet je sedaj hlapec države. Vprašanje bi radi komunisti rešili sedaj z obdelovalnimi zadrugami. V te silijo kmete v Brdih. Take zadruge ustanove in kmetje se morajo ukloniti in odpovedati misli, da bi postali last- vabilom odzvali iz celega Clevelanda in iz naše domače fare. Imele smo 293 dolarjev čistega dohodka, ki jih bomo porabile za namene našega društva. Bog plačaj vsem, iskreno zahvaljeni! » * Izredno smo bile počaščene niki zemlje, ki so jo stoletja ob- in srečne vse članice, ko je Rev. IIL SLO VE1IIJE K your iuy WORD *■ * ImmnIi ■■■ -- .- ^^—a- Cmmik «Mli ** ffU !* *** ar-rsa’”—' rtsr&assK OUAMMMb v— —«> k«* Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso. Njemu ob strani je Btal veliko mlajši zastavonoša Franc Copora. Po poklicu je bil sodar in kmetski srn, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep. Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Ga-berc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Karl je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je .podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno ipiesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza.. Ropočeva Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem. Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vsk na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko ižbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu. (Dalje nrtiodBjm (Nadaljevani« e 1. »trenjJ druge reči od žita do vina, od česna do čebule in do sadnjih krhljev, ki jih bo kdo posušili za zimo. KAJ PRIPOVEDUJE KOMUNISTIČNI. SOPOTNIK. — Nekdo, ki še dobi pravico potovanja v Jugoslavijo, se je zadnjič pritoževal takole: “Kjer pridem v Jugoslaviji s kakim znancem v stik, vsak samo naroča, kaj naj mu prinesem iz Trsta, ko drugič pridem. Eden hoče za božjo voljo nove naramnice, drugi prosi za očala, tretji pritiska za šivanke, četrti berači za zdravila, peti sitnari za britvice, šesti bi rad sukanca, sedmi bi se rad potolažil z malo kave . . . Trst se zdi. L J dežela, kjer se cedi mlel med.” ALI NI JUGOSLAVIJA OBLJUBLJENA DETELA? — Ko je ta sopotnik razlagal svoje težave s potovanji v Jugoslavijo, ga je nekdo vprašal, ali ni postala Titovina nekaka obljubljena dežela. Vpraševalec je opozoril, da se tain vendar toliko zida in gradi. — Sopotnik je padno civilizacijo trpi pri tem telesno in duševno. Komunistični voditelji tolažijo, da bo vse drugače čez nekaj let. Ce jim kdo ugovarja, da bi rad sedaj pošteno živel, mu povedo, da naj pač tisti pogine, kdor ni sposoben, da bi vzdržal. Tako bodo ostali ie najboljši in najmočnejši.” Tako mislijo komunisti, ki jim je človek žival brez duše in brez duševnih potreb. Ali bo po tej poti kdaj res boljše? Vsaj tistim, ki bodo vždržali? Ruski vzgled uči ,da ne. IZ MEDANE V BRDIH. — Dopis iz Medane v Brdih pripo-veduje, da ^.vi komumsU ne z čakajo, da jim bo enkrat bolje, delovali. Tako vinogradniško obdelovalno zadrugo so ustanovili v Medani. V Cerovem so, ustanovili “kmečko obdelovalno zadrugo.” Iz dopisov v komunističnih listih se vidi, da se kmetje upirajo, da pa se morajo pritisku komunistične stranke nazadnje le uHati. TUDI V RIHEMBERHU so ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo, ki naj bi bila vzgled drugim za skupno delo v socialistični državi. SEŽANA — DUTOVLJE. — Pisali smo že, da grade “udarniško” železnico Dutovlje-Seža-na. Zaposlujejo zlasti mnogo mladine. To hočejo na teh delih tudi predelati v dobre komuniste. Tako beremo v “Lj. pr.” da je imela ta mladina 157 predavanj, od teh 99 političnih. Ker je samo ena politika v Jugoslaviji, so bila ta predavanja vaje v komunizmu. SE ENKRAT O ŠEPICU RUDOLFU. — Mesar v Podgradu pri Ilirski Bistrici gotovo nikoli ni sanjal, da bo dvakrat v ameriških listih. Poročali smo svoječasno, da je pri-šia vest, da so ga radi kile mesa zaprli, in druga vest, da je bil obsojen na smrt. Nekomu je bilo šal, da je ostal podgrajski mesar živ in se je oglasil v nekem clevelandskem listu. Sedaj poročajo .o tem Šepicu, da je dobi! dve leti prisilnega dela radi “protiljudskih prestopkov.” Baje so ga zalotili pri poskusu tihotapstva z mesom. Ali bodo v septembra motorno dirko. Da bi ljudi privabili, so razglasiif, da se bo ta dan dobil bel kruh, vino in mortelada. Res je bila' na ta.okiic lepa udeležba. Tudi bel kruh je bil, pa samo za tiste, ki so imeli na prsih pripet znak komunistične stranke. Drugi so imeli pravico sline požirati. DINAR TIHOTAPIJO. — odgovarjal takole: “Res se v*Ne iz Jugoslavije, ampak v Ju-Jugoslaviji mnogo prekopava, goslavijo. Na Goriškem se more mnogo gradi, rej delajo velike načrte, kot je o njih sanjal Mussolini. Toda vse delo je “udarniško,” to se pravi na “moraš.” Se hujše je, da je vse to delo ob koruznem kruhu in ob silnem pomanjkanju najbolj preprostih stvari. Dežela gradi, zida, toda civilizacijsko postaja vsa Jugoslavija Makedonija, kjer so cigani z lahkoto živeli brez mila. Kdor pa je bil navajen na malo boljše življenj'# in na za- kupiti pod roko dinarje za eno tretjino uradne cene. Te kupu' jejo ljudje in jih pošiljajo po tihotapskih potih v Jugoslavijo. KOLHOZI STRMIJO. — Pisali smo že svoječasno, da so v Brdih zapadno od Gorice mnogi kmetje morali dajati prejšnjim lastnikom dogovorjene količine živeža kot najemnino. Ti kmetje so se veselili, da bodo s prihodom Jugoslovije postali pra vi lastniki zemlje. To upanje je Pametne sugestije V državi Massachusetts so svarilna znamenja za avtomobiliste (oster ovinek, prehod čez železnico itd.) Zabeljena z napisi: “Ali imate tekoči račun pri zdravniku?" — “Kdor ni življenja sit: vozi počasi!” — “Dirjaj le, če si naredil oporoko!” — MALI OGLASI S KS-S —r vzvišeni gospod škof ljubljanski tole voščilo. Objavljamo ga, da ga bodo mogle vse naše članice ih družine shraniti kot lep spomin in vzpodbudno naročilo: “V vaših srcih naj se ob tridesetletnici pomnoži vera v sveto skrivnost Jezusove pričujoč-nodti med nami, Superette-Self Serve ' For Sale Fully equipped, 8x8 meat cooler, 2 meat cases, meat saw, grinder, 3 scales, cube slicer, 2 blocks, 2 self serve open refrigerators cases, 2 utrdi neomahljivo zaupanje' frozen storage cases, latest v Srce Jezusovo, ki biva v vsa-'new shelving, register, 2-C liki hostiji, vname neugasljiva censed, many other items. Well ljubezen do Jezusa, ki je višek established 6 years. By pres-svoje ljubežni dokazal s (tem.jent owner. Price $11,500 plus da je pri nas vse dni do konca1 inventory. Must seli due to sveta v zakramentu sv. Rešnje-jill health, ga Telesa. If interested to buy, leave Oltarno društvo naj bo še na- name and address at the of-dalje ognjišče ljubezni in če-'fice of this paper. —(223) ščenja Najsvetejšega in naj se ' — -----------.—,V7~.------- vliva v duše vseh članic bogata _ . Stanovanjc lscejo milost iz ljubezni, polnega Srea Tn °dtras,e 08ebe **ej0 .pr-Jezusivega. I memo stanovanje. Kdor ima Spomnite se pred Jezusom ]kaj pnmerncga naj pokhče tudi moje misijonske poti, da 'po 5 Un ZV6Cer EX °474' bi vsi, jaz in poslušalci napredovali v ljubezni do Jezusa. Njegov blagoslov bodi vedno z Vami. (221) Za mesnice Prodam mesarsko tehtnico, meat slicer, cash register in ne-Pri sv. Štefanu v Chicagi med kaj omar (show cases). Vpra-40 urno pobožnostjo dne 4. ok- šajte na 6303 Carl Ave. tobra J948, Gregorij Rožman. Ni treba posebej naglasiti, kako zelo in iskreno hvaležne so prevzvišenemu vse članice in vse naše družine, da je mislil na nas sredi svojega drugega dela in da smo bile deležne njegove taka (tople pozornosti. Mary Ižanee, tajnica. «■ (219) ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. (Nsdaljeronle ■ 1 strani) nad 300. Za govore in udeležbo se zahvaljujemo Rev. Joseph čelesniku, Rev. Alojziju Ruparju, Mr. in Mrs. Frank Mervar, Mr. in Mrs. Miha Krek. Naj se pri tej priložnosti spomnimo s prav posebno toplo hvaležnostjo Mrs. Mary Coprič, naše predsednice, ki je bila bolna, pa je z bolniške postelje spremljala in podpirala naše delo in Judi poročilo sestavila. Naj bodo iskreno zahvaljene gospe in gospodične, članice Marijine družbe, ki so pri večerji pomagale in stregle gostom, da je bila vsa naša slavnostna prireditev v redu in na splošno zadovoljnost vseh gostov opravljena. Končno se zahvaljujemo onim, ki so se našim Orade novo letaHiie. — Slika mm kaže parne valjarje pri delu «,0OO čevljev dolgega ieatliiča, ki se ie bliža ugotovitvi v francoskem sektorju Berlina, kjer je vsled ruske blokade jako pomnožen zračni promet. Vse gradbene stroje so pripeljali v Ferlin z velikimi transportnimi letali. Waukegan, III. — Kakor menda V3i drugi tudi jaz raje berem kot pišem, zato je tudi ta moj dopis prvi v mojem življenju, čeprav sem že Abrahama videla. Ni moj namen pisati kaj bolj podrobnejše novice od tukaj, kajti za to že Mrs. Keber dobro skrbi. Tako kot povsod drugod se tudi pri nas spreminja žalost v veselje in narobe. Letošnje leto smo imeli precej porok. Madi ljudje so začeli 3krbeti tudi za nas stare, da se z njimi vred tudi mi malo poveselimo. čeprav že malo pozno, se mi zdi vredno omeniti, da smo v kratkem času imeli dva vojaškif pogreba. Prvi je bil sin Mr. in Mrs. Frank Japelj, sin Rudolf, ki se je bojeval na italijanskem bojišču, kjer je tudi padel pri Anzio Beach dne 31. marca 1944. Ob smrti je bil star 29 let. Njegovo truplo je dospelo domov 2. septembra 1948 in je bilo pokopano na domačem pokopališču 4. septembra z vsemi vojaškimi častmi. — Drugi vojak pa je bil Johnny Marolt, sin dobro poznanih slovenskih staršev Mr. in Mrs. John Marolt iz 721 Cummings Ave. Tudi on se je bojeval v Evropi in sicer na Francoskem, kjer je žrtvoval svoje mlado življenje na bojišču pri Mintzu 15. novembra 1944. Slava našim padlim junakom, njih strašem pa naše iskreno sožalje. Prvotni namen mojega dopisa je bil namreč ta, da vam pošljem naročnino za enega novega naročnika in sicer za Mr. Frank'Japelj, 838 Wadsworth Ave., Waukegan, III. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike in Kanade, listu pa želim mnogo naročnikov, ker ta list je v resnici bogat na čtvi-vu m vreden, da ga ima vsaka slovenska hiša. Mrs. Mary Hodnik. -------o------ Pomagajte Ameriki, kupujte I Pletom tonite to znamke. SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Chtr Ane. bi E. tUtk DENARNE IN DRUGE POSIUATVE ZA STARI KRAJ Tvrdka HOLLANDER naznanja: , DA: pošilja denar v Jugoslavijo, Trat, Italijo in v vae druge države. Vsaka polil jatev je jamčena; I DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino; DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in iste točno odpremlja na naslovnike; DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo; DA: prodaja karte za potovanje v stari kraj in od tam sem; DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah; DA: opravlja Notarske posle. KADAR torej rabite postrežbe v gori navedenih slučajih, se obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrdko: AUGUST HOLLANDER v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom našo tvrdko. 4 AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 6, 1948 /'»n >i “‘‘*«11111111 u-n-. ŽENINI IN NEVESTE! Nals slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročni vabila po Jako zmeni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina •117 St. Clair An. > “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. I “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, la oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.” , Ker ni imel drugega je rabil za vodo svoje umetne zobe. — Vodnik Ray Guenzil iz Pine Portage Camp, Wald-hof, Ontario je lovil ribe, a ker ni imel nii pripravnega za vado, je nataknil na trnek svoje umetne zobe in sreča mu je bila naklonjena. Na sliki ga vidimo s plenom — devet funtov težko ščuko. uirnmrummrimrijmri^^ Baragove Knjige za leto 1949 so izšle! Knjige so sledeče: 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” Obe knjigi skupaj staneta—$1.50 » - • 1 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, dane-hoste-we*. pozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na: BARAGOVA PRATIKA 1857 W. 21 st Place Chicago 8, Illinois I ‘ ijmrtnjijijmmmimr^^ OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1146 E. 61. St. HE 2730 Povrniti se moram zdaj k za- več oseb, med drugimi tudi po-ključnemu, svečanemu in jako linijski ispektor Scoble oddel-razgibanemu trenutku vse naše ka H, ki je imel nesrečo, da si je pustolovščine. Baš medtem ko zlomil nogo. . na vse fcriplje ugibal, kako j Po tem nedopustnem navalu bi naj o tem najboljše poročal,'so .bili nartpani poleg vhodov mi je prišel pred oči članek v jn stojišča celo za novinarje do-jutranji izdaji našega dnevnika ločeni sedčži: vsaj pet tisoč lju- j[or je bilo opazovatb tU(n pr0. z dne 8. novembra, podrobno,'di je moralo pričakovati poto- iprofesor Summerlee kot zagtop-'Omejimo se zato sedaj na krat- zrušil edini most. Na to jim je !nik Preiskovalnega odbora, a se'ke splošne podatke. Profesor J predočil profesor grozote in le-[ vendar splošno govori, da jejsummerlee je povedal, kako je pote čudne dežele. Malokaj je ,venčal delovanje raziskovalcev prišlo do llega potovanja, izka-j omenil o osebnih doživljajih, izreden uspeh. (Ploskanje.) Še zal popolno priznanje svojemu tembolj pa je poudarjal boga-ni menda minila romantična do- prijatelju, profesorju Challen- to žetev, ki jo je zbrala znanost ba, in so na svetu tla, kjer la- gerju ter se istočasno oprostil'pri opazvoanju čudelžnega |ži-hko seže v roko pisateljeva ne- za nejevernost, s katero so po-'valstva, ptic, mrčesov in rast-Jbrzdana domišljija znanstvene-prej bile sprejete njegove,'linstva na planoti. Posebno je mu raziskovanju strogega uče- zdaj popolnoma dokazane trdit- bogata na hroščih (coleptera) ve, potem pa je stvarno :poro-jin metuljih (lepidoptera), ker čal o poteku raziskovanja, a se je ugotovilo tekom nemnogih skrbno se je izogibal podatkom, j tednov šest in štirideset novih ki bi javnosti vtegnili ugotoviti J vrat iprvih ter širi in devetdeset lego skrivnostne planote. Ori- vrst drugih. Najbolj pa so sesal je na kratko poit od pritoka'veda zanimale občinstvo večje Amazonke do vznožja skalovja: |živali in med njimi posebno one, navzoči so napeto poslušali, ka- katere so se smatrale za davno ke težkoče so srečali raziskoval- izumrle. Profesor jih je nave-ci pri ponovnih poizkusih, po- del dokaj dolgo vrsto, ni pa vzpeti se na vrh stene; slednjič dvomil, da to število še naraste, pa je popisal, kako se jim je to čim bo natančno raziskana vsa njaka. Dodati hoče samo, preden se usede, kako ga veseli, in tudi vse navzoče, da so se ipo-rrnili ti gentlemani čili pa zdravi s svojega težkega, nevarnega potovanja, ker bi nedvomno pomenila vsaka nesreča z raziskovalci nepopravno izgubo za zoološko znanost. (Viharno ploskanje, udeležil se ga je, ka- , - . fesor Challenger.) _______________— izvrstno iporočilo mojega tova-.valce. Raziskovalci so zavzeli j(0 je y^ovil profesor Sum- posrečilo po obupnih naporih, dežela, S svojimi tovariši je risa ih prijatelja, našega sotru-|po vstopu v dvorano svoje s,tole dnika Macdone. Mar ne bo naj- spredaj na odru, kjer so že bi-boljše, da ga tukaj v celoti pre- H zbrani poleg tuzemskih tudi pišem, ker ni bil, kakor je zna-Jvsi francoski pa nemški vodilno, udeležen pri potovanju ra- ni znanstveniki. Tudi Švedsko zen njegovega poročevalca no- je zastopal profesor Sergius, i , .. _ a... j? — l—it _____• ben drug; a tudi ostali veliki pozanni zoolog na upsalski uni-dnevniki so prinesli prav takoj verzi. Navzoči so izredno pri- izčrpna poročila. Prijatelj srčnosiprejeličetvoricojunakov današnje slavnosti: vsa dvorana se je dvignila in jih več minut glasno navdušeno pozdrav-'ljala. Kljub temu pa le ni ušlo VELIKO ZBOROVANJE V j pOZOrneinu opazovalcu, da so se DVORANAH QUEEN S HALL: slišali med ploskanjem tudi Macdona je pisal torej slede-Če NOVI SVET. merlee na stolico, je izbruhni-'ki so žal zahtevali življenja lo ponovno izredno navdušenje, dveh mešancev, njih zvestih slu-ki je tudi potem večkrat pre-j žabnikov. (Summerlee se je kinilo njegov govor. Nimamo 'hotel pri zborovanju izogniti namena in extenso (podrobno) [katerimkoli vprašanjem iz ob-ponavljati njegov govor v tem činstva in zato je poročal o za-članku, ker priobčimo dodatno devi na ta čudni način.) podrobno poročilo v vseh doživ-1 V mislih so jedili poslušalci ljajih raziskovalcev, ki ga jejgovorniku na planoto, in mora-spisal naš posebni poročevalec.1 li z njim tam ostati, ko se je opazoval, dasi večinoma odda-leč, vsaj tucat bitij, ki niso slična nobenim, znanosti do sedaj poznanim živalim. Sčasoma jih bo nedvomno mogoče na-tančnje popisati in porazdeliti. Navedel je med drugim neko kačo, katere živordeči lev je bil en in petdeset čevljev dolg, (Dalje prihodnjič) BURNI PRIZORI. IZREDNI DOGODEK MED SEJO. KAJ JE TO BILO? PONOČNO VRVENJE V REGENT STREETU. (Od našega posebnega poročevalca). samezni nesočutni klici, kšr je vnaprej dovolilo sklepati, da bo Iseja prej živahna kakor skladna. Vendar ne bi mogel nihče prerokovati njenega poznejšega izrednega poteka. O zunanjosti četvorice raziskovalcev! ni treba veliko govo-Iriti, ker so že itak priobčili vsi “Nocoj se je vršila v veliki j dnevniki njih slike. Izredni dvorani Queen’s Halla seja gg-[napori, ki so jih, kakor je zna članov Zoološkega instituta, ki'no, morali prestati, so zapusti je v javnosti dvignila toliko |u prav malo sledov. Brada pro-prahu in bila sklicana, da se za- fesor j a Challengerja’ je morda sliši poročilo lani v Južno Arne-'postala nekoliko bolj razmrše-riko odposlanega Preiskovalne-'na, Summerleejev obraz bolj ga odbora, ki je imel nalogo,'suh; lord John Roxton je tudi ugotoviti resničnost profesor [nekoliko shujšal, in vsi trije so Challeneerjevih JBallengerjei U5T/t7J'U JAZ lstva na Lahko zabeležimo, da bo vpisan včerajšnji dlan za vselej kot praznik v znanstveno zgodovino ter da ne bo pozabil do konca življenja nihče od navzočih predloženih napetih ter nad vse pomembnih u g o tovil.” (Oh, brat moj po peresu, Macdona, navedb o na-,bolj ožgani, kakor da so Vsi popolnoma Kar se tiče našega poročevalca, znanega športnika in mednarodnega nogometnega tekmovalca pri rugbyju, E. D. Malo-nea, se mu vidi, da je bil popolnoma kos vsem neprilikam; kol se je ozrl na zbrano množico, je preletel njegov prijazni, po-čemu ta nadut uvod!) “Pravico gumni obraz navadni ljubki, dodo vstopnic so imeli, kakor na- brodušni smehljaj. (No, poča-vadno, samo člani ter po njih kaj, Mac, da te dobim kje na povabljeni gostje, a ta označba samem !) se je izkazala tako raztegljiva,1 Ko se je slednjič poleglo vida je bila dvorana nabito polna harno pozdravljanje potoval-že dolgo pred osmo uro, ko se cev, se je občinstvo zopet used-je morala pričeli seja. Široka lo, nastopi; je mir in vojvoda javnost, ki je brez zadostnega[Durhamski je otvoril kot pred-. povoda zamerila, da ji niso na-'sednik sejo. “Da ne mara več " kklonili prostega vstopa, je ob kakor za trenuiiek!” je rekel, četrt na osem naravnost vlomi-“‘zadržati temii mnogoštevilne-la vrata; že poprej je prišlo do' mu zborovanj u namenjenih važ-■splošnega daljšega ruvanja, ipri nih poročil. Noče prehitevati katerem je bilo poškodovanih stvari, o katerih bo itak govoril po- l odhodu TOPS —The Welsh village of Llanfairpwllgwyngyllgogerychwymdrobwllllandisilio-gogogoch Is still tops with the world’s longest place name. But the London Times recently revealed that a Maori hilltop near the New Zealand village of Porangahua ranks a close second. It’s called: Taumatawhaka . . . ob, well, it falls one letter short. Above is the sign at the railroad station of the Welsh village. Izgubljeni svet ROMAN uiimiiiiWQiiuiMiiiiniiiiii iiiniiiiiiiiiiioimiiiiiiK* -AMD m WUKST is m TU vm —In najhnjše šele pride