List 49. V-:. Tečaj XL spodarske ? obrtniške narodne vK r4 i » - 3 • ' •« v 4 > 5 • « • i i /t % / » • * i / .v í? ér- V v. V Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., 5 * a ^ « » za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold, pošiljane Ki po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Lj ubij ani sredo decembra Obseg: Prečastitemu Monsignoru Luku Jeranu. novemu korarj ljublj stolne cerkve Občni zbor kmetijske družbe kranjske dne 15. novembra 1882. (Dalje.) Da se jajca ne končaj Gospodarske novice. Tehnično po ročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) Tisočletnica smrti papeža Janeza VIII. 15 de cembra 1882. (Dalje.) Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 (Dalje.) Poziv slovenskim pisateljem Obravnave iz deželnih zborov Naši d opi N • v Prečastitemu Monsignoru novemu korarju ljublj. stolne cerkve. *) Na polju žalem žetve je obilo, v Pa delavcev na njem je majhen broj Se tih. zmanjšuje vedno se število, Mori jih dela trud in znoj. Glej eden izmed tega je krdela Nevtruden, dasi je že siv; Obriše pot iz vročega si čela, In dela dalje nevtrudljiv. Že štlrdeseto skorej bode leto, Kar je poklical ga Gospod, Poznaš li mašnika, da bolj uneto Ka kviško kazal nam bi pot? Pa kaj zapušča drago domovino, Kaj jemlje že od nas slovo?! Hiti v Egipt, tje v Afrike pušcino Težave zmaga vse srčno. Stopinje k črnim narodom obrne Da jih krsti, odpré jim raj. Ker so telesa tamne, črne, Naj bojo duše bele saj. Kedó pozná modrosti večne pota? Doma ga treba je, nazaj Pripelje v kratkem božja ga dobrota: Rojakom v blagor dela naj. Y domovju zopet zvesto pastiruje, Za bratov pravo srečo vnet; Kar druge uči, to zvesto sam spolnuje; Besedo spremlja naj izgled. Navdaja srce gorka mu ljubezen, Za reveže živi, trpi; Kjer glad je, kjer je žalost, kjer bolezen Pomagat tje vesel hiti. m Pa ne z besedo samo, bolj s peresom Uči omiko in krepost, Uči, da vodi trnja pot k nebesom, Kjer biva sreča in prostost. Boga, Marijo v pesmih povikšuje, „Šmarnic" venec Ji je splel; In Z „Danico zgodnjo" narod razs vitij uje, Za vero je Slovence vnel. V plačilo želja se mu je spolnila: Obiskal sveto je zemljo, Zemljo, ki jasli je in križ nosila, Kjer Jezus greh izmil s krvjo. Kar je doživel, v knjigi popisuje Potujemo naj v duhu ž njim. In glej T že zopet romar gre na tuje Na potu je v prešlavni Rim. Na grobu Petra Bogu se izrocuje; Pred njem je cerkve poglavar; Besede blage z ust nezmotnih čuje Pozabil jih ne bo nikdar. Glej vijolico med mah in trnje skrito, Odmika tvojim se očém: Vonjava mila dela jo očito Jo razodeva duh ljudém, Ponižen vmika se posvetni hvali, Ne išče slave ne časti; Pa pesem naj ponižnosti ne žali, Njegova dela le slavi. Zato ko stolnica ga je sprejela Y kanonikov častiti zbor, Slovencem vernim srca so vesela, Pošiljajo voščila gor: t Naj dolgo diči ga veriga zlata, Naj srečen gleda truda sad; Naj ga sprejméjo raja svitla vrata, Kjer hrani vrlih del zaklad. J. B, * Ta pesem nam je došla pac nekoliko pozno, pa vzamemo jo radi v list, ker vsak elovek skoro uže vé, kaj je gospod Luka Jer an dijakom in tudi drugim ljudem bil in je še zdaj. Vred. 386 {»ogporîarske stvari. Občni zbor kmetijske družbe kranjske Gospodarske izkušnje. Da se jajca ne končajo, ravnaj Kitaj tako-le Dobra jajca prevlečej se z dne 15. novembra 1882. mokro ilovico, katera se na njih hitro pina mokroto popije. Tako se vrh posusi y ker (Dalje.) vsega jajca napravi ilovcast zavoj, ki zrak zadržuje od jajca in tudi jajca, ki se v dalj kraj pošiljajo, varuje, ďa ae ne potarej povdarja, da kakor temu primeren tej točki govori še dalje dr. Vošnjak, kateri Zagotovlja se, da takim jajcem vsaj več mesecev ne so razmere posojilnic na Českem drugačne, škoduje ne vročina in ne mokrota. Če se ilovica oluši pri nas, zato, ker je tam obrtnija velikanska in denarni promet; zato ni misliti, da bi in se jajca skuhajo, okusna so kakor ravno izležena. bile primerne pri nas posojilnice po izgledu českem. Na dalje pa opozoruje na ministerski ukaz gledé hranilnic, ki jim nalaga podpirati kmetijske posojilnice. Ker pa ni bilo slišati, da bi se ljubljanska hranilnica ravnala po tem ukazu, predlaga: Naj se glavni odbor obrne do vlade , naj ona z vsemi primernimi sredstvi vpliva na hranilnico ljubljansko, da iz svojih zalog kmetijskim za Gospodarske novice. , da je grof Lad. Majtheni-ev v Roskoš-u na Ogerskem. Prostor obsega 328 oralov, Največi vrt, trdijo i dreves raste v njem: češenj in višenj 4215 posojilnicam daje posojila ali brez obresti ali vsaj male obresti. ) jablan 5106, orehov 3252, hrušek 620, češpelj 5058; kostanjev razun tega pa več tisuč mladih 493 in še druzih 308 Na to se ogl minj a y da vlada uže besedi gosp. M urni k, ki storila, kar gosp. Vošnjak želi opo dreves. da pa hranilnica do zdaj ni imela prilike y koliko je je ukaz sojil y ker še nobena posojilnic , pokazati, v ozirati se na omenjeni ministerski prosila takega po Gospod Hribar pritrjuje temu, naglaša pa, da j za ustanovljenje posojilnic treba spodbuditi za tak posel Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. pripravne osebe ; gl preka je strah pred trudom (Dalje.) in odgovornostjo, posebno zato, ker je stvar ljudem še premalo znana; zato predlaga dr. Poklukarjevemu predlogu dodatni predlog: naj se glavnemu odboru naroči pospeševati po svojih podružnicah napravo kmetijskih posojilnic VI. Crni potok. Crni potok izvira pod mlinom „Pri Kalinu", leže- predlog Gosp. Dežman ugovarja v se temu predlogu rekoč, da dosti jasni, in ugovarja tudi, da po pra vilih kmetijske družbe bi to spadalo v področj pod Temu ugovarjata gg. Hribar cevajoč se na pravila sama, po katerih so pod in družba sama poklicana čem na Tujnici, in meri sedaj 6700 metrov. Priloženi podolžni profil kaže, da bode njegova prihodnja regulirana dolgost znašala 6370 metrov, ko se bodo prekopali nekateri zeló hudi zavoji. Sedanji profil potoka ima na nekaterih krajih toliko blata, da se najviša voda vlije čez bregove in da so vsled tega sosednja zemljišča močvirna. , X i Tem razmeram se bode pomagalo, ako se naredi kmetijstvo podpirati z vsemi strugi dovelj močan, neprestan pad in dovolj širok profil ijenih dr. Poklukar skli postavnimi sredstvi, tedaj tudi s tem, da pospešuje za za odtok. kmetijstvo velevažne posojilnice Dr. Poklukar odgovarja tudi ugovorom dr. Voš Predlagano izkopanje novega rednega vodo- toča bode gotovo popolnoma zadostilo zaželjenemu na- nj aka s tem, da je njegov menu. et spi 5 tako y da glavni odbor vsled sklepa pa tudi brez tega sme ukre niti, kar bi se mu potrebno zdelo, določila češke de Tudi ob tem potoku se šota nikjer ne nahaja VII. Švica. želne postave pa obseg slabega gospodarstva v gledé področja v slučajih posojilnicah, za slučaje prepirov ali nevarnosti za upnike tako važne določbe, da tudi Ta potok spada k onim pritokom Ljubljanice ; pri nas ne bo odveč se ozirati nje Po tem sprejmejo se vsi trije stavljeni predlogi. Nadalje odobri se družbeni račun za 1. 1881. brez ugovora, proračun za 1. 1883. pa po kratkem razgovoru. Gospod dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški predlagal je, naj se sprejme v proračun še 100 gold za to, da gl knjige: „Nauk o odbor priskrbi nov natis zdaj pošle gledavanji klavne živine mesa niki y S^tem predlogom se sicer strinjajo vsi drugi govor- , toda mislijo, da v Brus. Murnik dr. Poklukar ta namen zadostuje samo nalog do glavnega odbora, ne da bi se spreminjale številke proračuna. Po tem sprejme se tudi predlog tako spremenjen. (Dalje prihodnjič.) vodijo prodovje s seboj. Izvira na zahodnji strani Ljubljane nad Vrzdencem, stopi potem pri Dobrovi v dolino Gradašcice in teče od tukaj do združenja z Gradaščico pri Bokalcah (Strobelhof) vzporedno s tem potokom. Pri tem potoku je množina proda popolnoma pravilna, ker ni zapaziti ne v Vrzdencu ne v posameznih stranskih dolinah nikakoršnih nepravilnih naplavin. Bregovi so skoraj povsod zavarovani z nasadi. Ob času najviše vode pa je cela dolina pod vodo. Vzrok temu je, da je struga z jezbami tako zazidana, da prinešeni prod izpolni profil potoka do malega razločka med dnom potoka in dnom doline; pri najmanj- šem naraščaji vode je tedaj bližnji svet poplavljen. Da se te povodnji odstranijo, je edino mogoč le ta pripomoček, da se pri vseh ob potoku ležečih vodnih stavbah prizidajo dovelj globoke in široke temeljne za-tvornice v lastnih strugah, ki bi zamogle najviše vode še med bregovi obdržati. Gotovo bi se vsled teh del, ki bi se morala izvrševati, kakor se razume samo ob sebi, od spodej proti 38* navzgor, jel dalje premikati ves do sedaj v strugi ležeč zato bi bilo svetovati, ta dela še le tedaj pričeti prod ; ko bodo Gruberjev kanal, Gradaščica in Mali graben eno, da se bode prod odo vinske stvari gulirani in bode s tem zagotovlj Tisočletnica neškodlj Še dalj premikal ploh potem se bode pokazalo, če bodo katerih krajih potrebna daljša reguliranja in zavar dela ob potoku ali na posameznih mestih bregovj m na Ker vica stopi še le v občini Dobrova na močvir ski okraj , zato sem tudi samo za to dalj •eguliranje, ki se mi zdi nujno potrebno Kar se pa tiče zgoraj ležeče dalj" predlagal ono smrti papeža Janeza 15. decembra 1882. Spisal Ivan Lavrenčič. (Dalje.) Tako se morajo ukloniti nemški škofje papežu J a zdi se mi nez u VIII. i tudi svetna oblast mora dopustiti, da se umestno, da bi se ustanovilo za ta, vsega 16.170 metrov odslè Metodij prosto suče v metropoliji svoji. To mu dolgi kos potoka posebno društvo, kateremu bi se za- dá pogum, novo moč, ter deluje s tolikim vspehom, da gotovila podpora od dežele in države; to društvo bi do- postane metropolija moravsko-panonska vzor so- vrsilo reguliranje potoka v smislu, ki sem ga naznanil; sednim škofijam; ali še več! delokrog velike nadbisku- vendar še ¥ cuu.cn 8C 1C tedaj, XV v/ V/^^JV, -—— in bodeta Gradaščica in Mali graben regulirana ko bode Gruberjev kanal iztrebij pije (obsegala je Panonijo, Moravijo in od leta 874. Sr bijo) mu je preozek, v svoji gorečnosti in navdušenosti Gledé podnjega, 3270 metrov dolzega kosa potoka, sega še dalje čez njene meje, ter pridobi veri pravi ki teče po močvirji, dovoljujem si z ozirom na pro- mnogo udov^— tudi na Hrvatskem, Slovenskem jektu pridja Dal uvuj*, ^^ » vi*j ~ ----r~ ~ ---—v. --, » vlioiivlil , -l/cva podolžne in počezne profile potoka sle- matinskem, Istrijanskem in na severu razven Moravske deče opomniti Namen projektiranih stavb, ki bi morale izvršiti ) je v tem slučaj edino ta, da se sedanja najviša voda zniža, in v Čehih, Poljakih, Rusih. In glejte! to ni bilo drago cerkveni in svetni ob lasti nemški. Boji se za svoj obstanek, za svoje go ? spodstvo > ter sklene še enkrat napeti vse svoje žile in da se obvarujejo na nekaterih krajih poškodovani vreči Metodija s prestola nadbiskupskega. In kaj si iz bregovi še večega razrusenja misli! Toži ga krivoverstva, Grkom vlastnega, namreč: Prvi namen se doseže, ako se pri Dolinarjevem da seizhaja sv. Duh samoodOčeta, ne pa tudi od Sina; in drugič, da opravlja službo božjo JL i V I atHUCU aw uv^uuuw , £--- mlinu v Razorah zidajo mesto sedanjega 3*80 metra dolzeg jeZU, ni ------------1 J------- J / ~ - -----„------ -------------, — -vv, ali na slučaj tudi zraven njega temeljne zatvornice, pri zavoljo tega, da prikriva Nemcem svoje zmote. Opiraje se tedaj na te razloge, zahteva, da odstavi Rim Meto ki ne zadostuj UMWUJ 7 -------- ^ A ^ , v** "O^ } ^ V ^ A LC T 1J CV Ol U/J U KJ Ul/^J U dpeljavo najviše vode, še vedno v jeziku barbarskem, in sicer samo katerih bi višina glavnega praga imela kvoto 304.5 ki bi imele tri odprtja po 1.3 metra svetlobe bi se sedanja najviša metra, kar bi posušilo Ako se bode tudi Gradaščici najviša voda znižala , m tem voda gotovo znižala za 0 8 do dija od nadbiskupskega ureda. Da bi pa imela pritožba več veljave, pridobi za nakane svoje kneza Svatopluka svet, ki leži nad tem krajem, s tem, da ga preveri, da je duša njegova v veliki ne varnosti pogube, če posluša še dalje svojega nadškofa. kar bodem pozneje predlagal — tedaj se bodo tudi po- Svatopluk, ne vedoč, komu bi verjel, ali svojemu nadbiskupu ali tožnikom njegovim, podpira tožbo grmanskih polnoma izsušila zemljišča, ki ležé pod mlinom v Originalno premerjenje vseh vodnih stavb se nahaja vladik, ter pošlje 1. 879. svojega poslanca, slovenskega pisniku, kije projektu pridj št. 22 str. 115 Ker v tem slučaji dvomlj ) če je mlin zidan papežu izroči. ------7 ---JL---O w " ' ~ - J O ^VWXWIAVIV J WAV! VUUJLiVQU duhovnika Janeza Beneškega v Rim, da jo (tožbo) po predpisih gosposke, če bi se tedaj ne imel porabiti Papež zasliši poslanca takoj, ali ne more in noče zakona o vodnem pravu, morale bi se najprej do- verjeti, da Metodij drugače uči, nego prava rimska ka ticne pravne razmere konstatirati Gledé pravega regu- toliška cerkev. Metodij, ki je zapustil le iz ljubezni do liranj potoka sem predlagal, da se naredé trije prekopi nje in Slovanov sè svojim bratom Cirilom razkolniški > so bregovi vsled nerod- Carigrad ! in sicer na tistih krajih no8ti mejašev uže tako raztrgani, da jih ni mogoče po praviti z navadnimi zavarovalnimi deli. Ti prekopi imajo dolgost: Med hektom. 10 do 13 = 100 metrov dolgosti On ki je uže čestokrat dokazal tudi dejan- ski 5 da ne drži z Grki in s Fotijem, temveč z Rimom! Da! tega noče in ne more verjeti; vidi se mu, da je pritožbo rodilo le sovraštvo in zavist; zato hoče se prej j) )) v 77 24 do 26 28 do 31 150 120 uveriti, stvar preiskovati m še le potem Metodija obso 77 77 77 77 diti. to svrho pokliče ga v Rim. * Skupaj tedaj 370 metrov dolgosti. Dobro vedoč, da bode očistil sebe, a osramotil nasprotnike svoje, podá se Metodij z mirno vestjo na dolgi meni se zdi močvirja, da 7 da pot. Spremljajo ga poslanci Svatoplukovi, med njimi loga fonda za obdelovanje Žemizič in najhujši njega nasprotnik, nemški duhovnik ni njegova dolžnost, vsem mejašem zava V i hi n g (poslali so ga ž njim škofje nemški, mené, da rovati in ohranjevati bregove ob njihovih posestvih, kajti bode papež Metodija odstavil in njega v škofa posvetil). to je nemogoče. Marveč delovalo naj bi se na to 7 da Rim přišedši pokloni se takoj papežu, ki ga vzprejme posestniki svoja zemljišča zavarovajo sami z malimi radostnim srcem ; čital mu je uže na obličji, daje nedol pleteninami; odbor za obdelovanje močvirja pa bi te žen. da se uveri o tem tudi svet, posebno njega na- naredbe nadzoroval in zraven bi se mu morala dati sprotniki, skliče zbor biskupov in duhovnikov, da stvar pravica, prisiliti obotavljajoče se posestnike, rali bregove zavarovati, kjer je potrebno, te naredbe izvršiti na njihove stroške. (Dalje prihodnjič.) da bi pa slučaj mo preiskuje; zboru predseduje papež Janez VIII. sam. Prečita se prva točka pritožbe, ki dolži Metodija, Metodij pripozna to, ali dokaže tudi, da se strinja popolnoma z rimsko cerkvijo, ki še ni vzprejela onega pristavka v svoj „Čredo". Nem- moli „Čredo brez „filioque ški škofje, pravi Metodij i molijo Vero" sicer z onim pristavkom, ali on se ne more držati običaja nemških *) Naslednje citas jednako v „Novicah" XXXIX. 126. * biskupov, temveč držati se hoče in mora vedno običaja biskupa rimskega namestnika Kristusovega; kedar bode tedaj molila rimska cerkev „Credo" s „fijioque" , molil jo bode tudi on sè svečeniki svojimi. Če ga pa dolžé nasprotniki zarad tega razkolništva, motijo se jako, kajti on se zlaga, kakor v vseh druzih veronaukih, tako tudi v nauku o sv. Duhu popolnoma z rimsko cerkvijo, namreč, da se izhaja sv. Duh od Očeta in Sina. Zbor odobruje in hvali njegovo početje, posebno Janez VIII.; poveličuje Metodija kot še nikedar prej, vsaj to svedoči list, katerega je pisal meseca junija 1. 1880. knezu Svatopluku; on piše namreč med drugim: „Ker smo ga našli v vseh cerkvenih naukih pravovernega in cerkvenemu provspehu prijaznega, pošljemo ga zopet, da oskrbuje cerkev, katero smo inu izročili; velimo pa tudi, da ga vzprejmete kot svojega pastirja, z dostojno častjo in radostnim srcem. Tudi ga potrdimo vsled naše nam vlastně oblasti v njegovem nadbiskup skem uredu in zaukažemo, da ostane s pomočjo božjo tudi za naprej v časti svoji; tako sicer, da se gledé cerkvenih opravil ravna po cerkvenih zapovedih in jo oskrbuje pred Bogom > kajti ljudstvo Gospodovo mu je izročeno in on bode dajal odgovor za duše. Velimo tudi, da so našemu uže prej imenovanemu bratu, nadbiskupu vašemu, vdani in v vseh rečeh pokorni vsi mašniki, dijakoni in duhovniki vsake vrste, naj so Slovani, ali katerega druzega naroda, da le v vaših deželah bivajo, in sicertako, da ničesar ne storé brez vednosti njegove. Če bi pa bili uporni in nepokorni in bi se ne hoteli poboljšati, za-ukazujemo, da jih přeženete iz pokrajin vaših". Tako je splavala prva nada nemških biskupov, češ, Metoda bode papež odstavil in Vihinga v nadškofa posvetil, po vodi. Ali mislijo si, Vihing mora biti škof, če ne v Moravi, vsaj v Panoniji, kajti le potem, če se to vresniči, zamore vsaj vprihodnje Vihing Metodija spodriniti. V to svrho prosijo papeža, da bi posvetil Vihinga v škofa za južne pokrajine moravske Panonije in za pomejne dežele Arnulfove z biskupskim sedežem v Nitri onkraj Donave. Papež usliši sicer njihovo prošnjo, a le zarad tega, ker so bile one pokrajine Metodu po smrti Ko-celjevi (f 877) težko pristopne. Ali posveti ga le pod pogojem, da je pokoren v vseh stvaréh svojemu metropolitu; potem posveti še druzega, Metodiju prijaznega v to svrho, da bi zamogel naš apostelj vprihodnje s tema dvema v Kimu posvečenima škofoma nove vladike za svojo metropolijo prav po svoji volji, brez vsacega vpliva nemških biskupov, posvečevati. Tako je tedaj branil Janez VIII. Metodija pred tujimi navali, a vedel tudi odstraniti vprihodnje slehrno nezgodo. (Dalje prihodnjič.) Znanstvene stvari. Poziv slovenskim pisateljem. D ne 27. decembra 1882. leta bode minulo šest sto let, odkar je prišla vojvodina kranjska pod preslavno dinastijo habsburško, in dne 11. julija 1883. leta bode Kranjska v navzočnosti svojega preljub 1 j e-nega vladarja, Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. dostojno praznovala šeststoletni spomin tega preimenitnega in za ves narod slovenski prepomenljivega zgodovinskega de- janja. Matica Slovenska je ukrenila o tej slavnostni priliki dati na svetlo Spomenik o šeststoletni zvezi vojvodine kranjske z dinastijo habsburško ter to knjigo bodoče leto pokloniti Njegovemu Veličanstvu, presvetlemu cesarju Franu Josipu I. o Njegovem bi vanji v stolici slovenski Ljubljani in v vojvodini kranjski. Za tega del podpisani prvosednik Matice Slovenske uljudno vabi vse pisatelje slovenske na delovanje o tem Spomeniku. Osobito dobro došle bodo Matici zgodovinske razprave, dostajajoče se Habsburžanov in naroda slovenskega, a dobro došli bodo Matici tudi poe-ti š ki in leposlovni proizvodi, bodi-si v dramatiški, bodi-si v pripovedni ali liriški obliki, samo da so s slavnostno priliko v kakoršni koli si bodi zvezi. Vsi taki doneski naj se blagovoljno pošiljajo prvo-sed8tvu Matice Slovenske vsaj do 1. aprila 1883. leta. Pesniki in pisatelji slovenski! Združite se in po- magajte prvemu literarnemu zavodu našemu spodobno praznovati zgodovinsko imenitno narodno in dinastično slavnost ter o tej priliki dostojno poslaviti presvetlega Vladarja našega ! V Ljubljani 19. novembra 1882. Peter Grasselli, prvosednik Matici Slovenski. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. # Spisuje Jos. Levi c ni k. (Dalje.) P at ri ar h al iš če, to je, papeževo stanovanje bila je s pričetka velika, toda nepravilno zidana zgradba, katere posamesni deli biii so zidani v raznih časih in stoletjih. Ko so papeži svoj prestol 1. 1305. prenesli v Avignon in je tri leta potem razdjal palačo silen požár, pričela je ona razpadati. Sicer dalo jo je več papežev popravljati ; dostavljale so se celó tudi nove zidarije, toda: stanovnikov v njej ni bilo, in postala je razvalina. — V 16. stoletji stalo je le še prazno zidovje z razpadajočimi svetišči in odprtimi dvoranami; toda stene kazale so še vedno dragoceni kine in zlata bliščeče slike, spominjajoče na slavopolne dogodivščine preteklih časov. Sikst V. dal je razvaline odpraviti ter zidati v novem zlogu in mogočni obsirnosti sedanjo palačo, določivši jo za stanovanje papežev ter za konzistorijalne in cerkvene zbore. Toda velika oddaljenost od St. Petra, osamljeni, nekako pusti in tudi nezdravi okraj, — vse to ni pri- poročevalo Laterana, nasledniki Siksta V. preselili so se v Vatikan, kot poletno rezidenco pa izvolili si bliže ležeči K vir in al, ki je s svojim jako ugodnim položajem, s prelepimi vrti in perivoji, ter krasnim dalje- vidom pravi biser rimskih bivališč. Kar zadeva najstarejšo zgodovino lateranske cerkve, je *o njej manj znanega, kot od vsake druge izmed ve-čih rimskih bazilik. Nobena izmed njih tudi pozneje ni imela tako britke osode, kot ona. Leta 896. razdjal jo je hud potres. Papež Sergius III. (901—911) sozidal jo je zopet. Leta 1308. pokončal jo je s palačo vred silen požar. Po prizadevanji papeža Klemena V. vzdignila se je bazilika lepša in krasnejša iz pepela; toda uže 1. 1361. bila je zopet po ognji razdjana. „Lateran leži potrt na tleh ; Mati vseh cerkva je brez strehe, ter 389 prepuščena dežju in vetrovom", pisal je Petr^ark o tej žalostinki Gregorij XI v Avignon Cast pa zidana kapela. Stene so čez in čez oblečene v najdragocenejši marmelj. Razun Klemena XII. počivajo tu peštva je zahtevala, da se rimska škofijska bazilika tudi še štirje kardinali iz plemenske rodbine Corsini-jev. ta pot vzdigne v prezaii krasoti iz pepela in razvalin In v resnici skoraj nasledaiki Gregorija pripomogli marji 7 to svetišče stopili smo tedaj srečni slovenski roda bi opravili svojo pobožnost kot v tretji nam v namen sv. leta odkázáni baziliki. Podali smo se pred so kolikor toliko k njenemu blišču. Ko so se v teku 17. stoletja pri baziliki zopet po- veliki altar, zagotoviti pa bi se vendar samega sebe ne prave potrebne pokazale, izročil je papež Ino 1650. delo stavbenemu mojstru Borrominij X čegar naša mogel, koliko je bila vredna preveč mamila ona Človeška slabost, ki se jej pravi ra molitev, in če je ni ime pa ni na najboljšem Po njem je bila tranj stran častitlj bazilike vsa predrug no-pra dovednost. Človek ostane pač vedno le prerad človek, še ^posebno pa pri obiskovanji rimskih eerkvá. Kakor vi j o pa, stanu se da jo ahaj bolj pokvaril, kot olepšal. In v tem v St. Peterski baziliki, našli smo tudi tu stene srednje bazilika še dandanes. Petero vhodov ladije oblečene v rudeči damask, kar je dajalo svetišču vodi v petladfino cerkev. Od praga srednjega portala sicer prazničen obraz , nam pa vendar prikrilo marsi- ogledana se gledovalcu res v velikanski 7 pa tudi v veličastni lepoti. Glavna (srednja) ladija je nenavadne širjave in visokosti; bliščeča svitloba, ki dohaja od visokih oken, ter dosega in obsija zrcalu enaki prezaii kako dragocenost. Po skončani svetoletni pobožnosti pregledovali smo baziliko v njenih posamnostih ; pred odhodom pak smo se podali še v stransko ladijo na evangeljski strani marmeljnati tlak, polo za čase papeža Mart konec katere stoji kip križanega Izveličarja, ki 9 izvira (1417 1431) 7 prelepi pozlačeni strop , čegar obris pri- nek še iz prvega stoletja krščanstva. Nenavadne mi- bolj pa krasni loati so si nek verniki uže pred tem križem sprosili. Velikansko sku H^n^i mi amn ao — na Knrli Rnorn nnnrinoonn ! _ nrinn. Mihelangelu, se pisuje se slavnemu mozaiki presvetišča : vse jto strinj mi smo se — ne bodi Bogu oponošeno pino cerkvene brhkote. Šestero močnih podbojev (Pfei- ročili pred odhodom Križanemu v milost zdaj in 1er) podboj desni in levi nosi srednje ladije strop vsakem v simetrični višavi nad tlami vravnana pre so re- zalo opasana duplina (Nische), v katerih stojijo kipi dvanajsterih apostolov. Nič manj kot 26.500 frankov stal je vsaki kip, in vendar jih strokovnjaki ne prištevajo med umotvore. Nad vsako duplino narej liefne podobe, ki predstavljajo dogodbe iz stare in nove zaveze; zopet nad tem pa so enako izgotovljene podobe prerokov. Najdragocenejši in najumetnejši spominki pa so muziviške slike presvetišča, pnpo-o naši smrti. Dolgo bi se bili še radi mudili v baziliki, toda Čas je prehajal, na našem programu stalo pa je za ta dan še obiskanje dvoje znamenitih svetišč. Ločili smo se toraj od bazilike z besedami : „Z Bogom, prekrasni Lateran !" (Dalje prih.) peža Nikolaj IV (1288 ki 1292) izvirajo iz časov pa ene so celó še sta One predstavljajo nebeški Jeruzalem rej se sem mestu je dop križ Na naj podoba Izveličarj podaj 7 ob stranéh in pod njim pa so podobe po križu Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. Govor gosp. poslanca Kluna o šolskih zadevah (Dalje.) Finančni odsek je menda ravno tako dobro kakor odrešenih in po sv. Duhu pomilošcenih t voljenih, pri katerih stoji na enem koncu božj dve vrsti mi zapazil pravo podobo našega normalno-šolskega pro- Mati 7 na drugem pa Kristusovi učenci računa, toda zbal se občinstvu, in ga skušal vsaj je takega nagca pokazati našemu Svetinj Lateran posebno bogat papeževi veliki altar je vdelana lesena miza, na kateri tako zvani je bilo ravno mogoče. toliko zakriti, kolikor mu Pri tem svojem prizadevanji držal se je sploh ve so po verjetnem sporočilu uže sv. Peter in njegovi na- ljavnega pravila, da je treba stroške zmanjšati, dohodke 8ledniki opravljali v katakombah daritev sv. maše ravno zarad tega je ta altar edini vsega sveta, v In kate pa povikšati, da se veliki razloček nekoliko stisne. Skrbno je toraj iskal, kje bi se dalo med potrebščinami rega niso vložene svetinje (ostanki Svetnikov); darilna kaj zmanjšati, in kdor išče, ta najde; po vsestranskem miza apostoljskega kneza daj altar j to posebno in od- stiskovanji je toraj tudi naš finančni odsek našel, da se lično prednost dvig visokem goticnem baldahi ki se dajo razni stroški skrčiti za celih 100 gold. ! nad altarjem, hranite se postolj8kih pr- 100 gold, se je še njemu zdelo premalo 7 in ker Toda se ni vakov sv. Petra in Pavla ter še mnogo druzih drago- dalo nikjer nič več odščipniti, vzel je veliko črtalo v cenih svetinj, s čemur ste prednost in dostojanstvo ba- roke in je iz potrebščine kar čisto iztrebil cela dva od zilike jdoloč dokazani in potrj délka VI. in VII. ter izbrisal donesek za nove šolske Lateran se dalje more ponašati, da v svoji zaklad- stavbe v znesku 7600 gold, in pa podporo rokodelskih niči hrani mizo iz cedroveg lesa > na kateri je obhajal pripravljavnih šol v Ljubljani in v Novem mestu v Izveličar svojimi ucenci adnj večerjo in postavil krvavo daritev nove zaveze, sv. m v Nekdaj bila ta presloveca svetinja vsa vkovana v srebro; pri ple njenji Rima znesku 320 gold., tedaj skupaj skoraj 8000 gold., Češ da ti doneski ne spadajo prav za prav v normalno šolski, ampak v deželni zaklad. 7 1527 pale so surovih vojščakov roke gold, je uže nekaj , ko bi to zadnj večerje mizo njenega dragocenega okóva bila Venec drago okinčanih stranskih kapel opasuj la 7 toda ako to svoto iz tega proračuna izbrišete Dobro ; prihranitev 8000 res tudi prihranitev > teransko baziliko. One nosijo do maleg imena utemeljitelj 7 boste morali postaviti v proračun deželnega zaklada, ki se bo vsled tega za omenjeno svoto pomnožil. In ker glavnice, am- jbolj slovečih nekdanjih in tudi seda- deželni zaklad nima lastnega kapitala ali njih plemenitih rimskih rodbin večih nahajajo se pak se tudi hrani in zdržuje z dokladami, bo pa ta Pap tudi dragoc< je kapela C nite rodbine Corsini rodovniku, sv. Andreju C grobni spominki. Najlepša med vsemi zaklad, ako boste vse nanj zavračali, polagoma imel Klem XII iz pleme- toliko potrebščine, da sedanje doklade ne bodo zado-dal jo je na čast svojemu štovale. Za žep naših davkoplačevalcev pa bode vse eno, ali se bode izpraznil za veče tirjatve normalno-šol- škofu v (f 1373), ob enem pa določil jo tudi kot grobno skega ali pa deželnega zaklada. mesto svoj rodbine, kar 7 Je še dandanes Komaj se kaj lepšega misliti, kot je ta v obliki grškeg križa dá po Enako bistroumno, kakor je zmanjšal potrebščino, povikšal je finančni odsek zaklado normalno šolskega 390 « proračuna. In ker se aktivne obresti od obligacij stalni doneski ne dado povikšati, poprijel se je spremin- gič še kaj ljivih zneskov, ter je na eni strani doneske od zapuščin viio. da roke. Tako ne pridemo dalje, gospoda! Pa o tem dru Drugod snujejo posojil povikšal za 1000 gold., češ, da ne bodo znašale 10.000 gold. , kakor meni deželni odbor, ampak 11.000 gold nice; pri nas pra-nimamo moči za to. Jaz bi pa rekel , da ni vijo onih mož, ki bi stvar v roke vzeli. Bogatini so zado na drugi strani pa je pri l7odstotni dokladi pridobil zopet 1000 gold., ces, da davka vsied elementarnih nesreč ne bode treba odpisati 3000 gold., kakor trdi deželni odbor, ampak samo 2000 gold. Ali ni res nas finančni odsek občudovanja vreden, ker uže zdaj tako dobro vé, da bodo v prihodnjem letu samo bogatini umrli in polnili naš normalno-solski zaklad, in da ne bode ne toča bila, ne povodenj polja uničevala, ne suša škode, in mu toraj ne bode s svojim obresti; med rodoljubi položajem, ker oddajajo denar na velike m vsak t za to; poleg ki bi narodu radi pomagali y pa tega se zanašajo drug na druzeg si tem pa ljudstvo oboža, in domači delavci in kmetj 3. Sio hodij od leta do leta zaslužka iskat na tuj kjiutwvv » - W u1m iso v> kj ici uj Ks y dego jc uu^ Zato pa se preseljujejo, na pr. v Ame ono in ne moča kmetu delala treba odrajtovati davka? Pa dalo ) da j finančni odsek ni samo zmanjšal potrebščino normalno šolskeg brisal, kj venci so samo v nižavi nekoliko koloni, ali uboštvo je spravilo mnogo kmetov, v slabše stanj kolonov samih riko ne samo iaške (furlanske) venske. se družine iz laških občin na Goriškem slo-da družine, ampak tudi Lahi ravno ta mesec po časnikih togujejo t se je a za- godila gold., in primanj klada od 211.723 gold, na 204.603 kljej od 192.930 gold, na 148.810 goid., ampak on je, kakor se vestnemu odseku spodobi, tudi iskal, kj eljujejo glejmo, da se tudi našemu rodu ne bo enak Tudi Gorica premalo za svojce gleda, ne samo, da Slo vence zaničuj rodovine, bolj Gorici so uže od nekdaj j udovske ali manj bogate. Ali v novejem času se zi tudi italijanskim judom pridružujejo judovski kup se dalo še kaj prihraniti. Ako pa tudi pri tem iskanji iz nemških pokrajin in si prisvojajo najlepše prostore Kl I OltnAVíAiní Ir n Ití\M «^mi nwînAttn^îî a^m » k X Ai vt /v C ir> vsmi' M _______________Al__t_ _ V I a t • v • bil srečnejši, kakor pri zniževanji potrebščine povikševanji zaklade, tega očital njegovi dobri volji. pri za svoje štacune. Ako bo šlo tako naprej nočem ni- menda pač nihče ne bode kdar nič prerokovati, če ne bodo judje na goriškem kupčije Travniku imeli Iskal je toraj in našel, da se dá pri šolah za silo v jih rokah. Slo jlepših štacun in vse gl goriškega mesta pa bodo prišli kaj prihraniti. In kako bi se ne dalo! Saj so duhovni, toliko teže do svojih pravic v mestnem zastopu, kolikor bolj bodo — za nekako odškodnino za svoj gmotni do- ravno judje za Lahe agitovali. Tako delajo ki večidel pravljajo take šole za silo, dobre ljudje , ki so z malim zadovolj duše, dobri ki dostikrat otroke biček J J f 1X4 Uiauui AauuvuiJUi , i\l uuotiiViab UlUCù. - xavuu podučujejo in jim še knjige, papir, risanke, tablice, vsaj za levičarj na svinčnike itd. kupujejo samo iz usmiljenja ljubezni za Irredento" v Trstu Dunaj ) za Magjare v Budapešti po dopi r ««ťujujv im MBiu.ijvuj« xxjL M.ÍA ijuuvflui saj delo samo o hvali 9 uže c. k. kmetijski družbi), bila bi podruž jelno tako poškodo car za potrošenje ž ___« financi- mojstra, kaže pa tudi njegovo zmožnost, način dokazo da bi ji ne ostal niti en kraj- vanja, ki tiči v zadnjih treh besedah: „naj pa molči" tud list Obč jm b ojih neobhodno potrebnih stroškov ozna in ne previd pa vsaj med omikanim .svetom nov, uljud f m n e potreb P tako mogočen, da nam je postalo naenkrat z a m 9 tudi list Krani sk kmetij 8k km etij ske družb Ogulin priporoča, da oj gospod g vendar pa si danes dovoljujemo še par besed: Novice" št. 47. prinesle so na strani 370 jasno, 371 3 a o v uj g u o p u uai" „i^vjv iv^t» o t. i • • pi luuoiu »v/ "" o« c*i_»* v » v/ au ^ » x uže blizo 40 let or- članek z naslovom: „Nekaj o lastnem časniku kmetijske občni zbor sklenil da bi družbe kranjske moči rečno in vse razloge , kar sta jih gg smel podrůst odbor prositi za dovoljenje tombole v tem članku smo pretresovali po Kramer in predlog prid kmetijske pod za prihodnje leto. Zbor privoli to, toda še le Ù Konečno se izvoli, ker niso še leta odborovega de- ~ ~ " '-a gosp« v odbor . Dolenc v občnem zboru navedla Nepotrebno se nam je zdelo govoriti o dolgi vrsti dru zih nasvetov, zato, ker jih je popustil govornik sam Držali smo se pa tudi po moči strogo razlog po lovanja potekla, samo mesto pokojnega P. Seidl Kmetič, novi novomeški župan, enogl gg. Kramerj u i sme misliti, da Dolencu v zboru navedenih, ker se saj vse sta dva „strokovnjaka" navedla kmetijske podri Ljubljane so se včeraj opet Državnega zb boro vanju, v sošli ravnavati pred vsem obrtnijska postava, in tudi sicer, pomenljive razloge za svoj predlog, pa tudi zato ne, ker tudi z rečnimi razlogi, kakor smo naglašali v zad- katerem se ima ob- njem stavku našega članka, po tej poti nočemo zdaj še segati v to, kar bode glavni odbor v tej zadevi vkrenil. posla kakor se čuje, poglavitno gospodarske zadeve Značaj Samo svojega prepričanja pa tudi zdaj ne prikrivamo zborov se med počitnicami ni spremenil, akoravno je nikomur, da nam je gledé pot in med poslanci spremenilo nekoliko Med levico zbor- bolj koristiti kmetoval i n d s t d kak nice odpadla sta dva samostojna poslanca Walterskirchen postopanje pokojneg B lei w m in nase in Kronawetter, in zbrana sta na njuna mesta dva po- prepričanje merodaj ) kakor pa znano podp korna levičarja ; na desnic omenjati je do zdaj stop Lienbacberj schel-a. z od tovarišema, zguba opata Fro logi „strokovnjakov" v občnem zboru pred Rečnih ugovorov naših ne moremo ponavljati in kateremu je bil izvoljen naslednik levičar, ako m m ^ m za- ravno ne prav odločnega, in pa stopnika izmed češkega vélikeg izvolitev odločneg tudi vprašanj aših ne, ako K. slepega dela 9 c* suck- pa uc v lui , 1X11 r o »J j»ouu uuot t nuimu mesto bodemo kupovali namesto rečnega odgo : __.* xt_ ~ ___i.: i ____• ^_u\ ne vidi mi vsaj j dosti vidimo naj posestva na umrlega levičarja K Zeló veliko so vedeli pri 9 da psovk ne Na očitanje sebičnosti („egoizem druzih takih povedati a dn j dni levični Časniki o tem, da hoče grof priimkov obrnjenih na Blaznikovo tiskarno nismo bili Hohenwart odložiti poslanstvo in vstopiti zopet v dr- namenjeni odgovoriti y. — —— —^ A ^ 1 •• X 1-v ^ X mm M /v 1« m A Á* ^v m 1-9 M M 4 V\ « Q W9 ^V V* n V\ ^ ( C i"' 9 in čudili smo se, tudi tako žavno službo, ter so iskali za to novico vsakovrstnih razlogov, in sklepali po nji tudi uže grozovite nasledke, toda vse to veselie in vse nade o razpadu zbornične » brati v javnem listu pred podp m p. t. „c. k. kmetijske družbe tajnik tak , ker pa g. Kramer ponavljajoč tako „dokazovanje" kaže, da desnice splavale so po vodi vsled izjave Hohenwartove je hotel s tem kaj posebno tehtneg u v „Vaterland-u", v kateri pravi, da njemu o vsem tem \ in „uljudnega" po vedati, hočemo pa, kakor neradi, vendar tudi na to od ni prav nič znanega, in tudi pri vladi, katero je popra- govoriti kaj malega šal, o tem ne vedo prav ničesar (Razdelitev obleke.) petek Ako bi bila naša kmetijska družba za ves čas, od dan decembra kar izhajajo „Novice", ravnala po predlogu Kramerj ob 11. uri dopoludne razdelila se bode v čitalnični dvo rani obleka revnim učenkam in učencem tukajšnjih vem oziroma ledu katereg navedel iz sosedne Odbor go8pij za napravo te obleke vabi k tej razdelitvi vala za vredovanj štajarske dežele, ako bi bila kmetijska družba plaČe- e in tisk lastnega lista na leto, recimo uljudno vse dobrotnice in dobrotnike (Plemenske bike) muricodolske, katere po 600 gold za prilag tudi 600 gold 9 zna- pre šali bi bili ti stroški v 40 letih, odkar so „Novice" teklo soboto po dražbi prodala c. kr. kmetijska družba temu poslu služile brezplač 9 48.000 gold 9 to bi kranjska, kupili so gospodarji: Janez Dol v Ko bila svota, katero bi bila najmenj plačala družba kme jah, Jože Z iz Suj 9 Zupančič iz Zagorja tijska po Kramerjevem receptu v preteklih 40 letih, ka pri Litiji in oskrbništvo grajsčine Raka tere Naše bralce opozorujemo na vabilo v današnjem njena sredstva pa mogla obrniti za druga poljedelstvu name 7 vse to vsled „znane sebičnost » oglasniku" , v katerem se ponujajo na prodaj srečke Blaznikove tiskarne, katera je s pomočj dr Bleiweisa od loterije za narodni dom ves posel, kakor strokovnjaki pripoznavajo, ne slabo (Pobirki iz Časnikov.) V št. 276. „Slov. Naroda" opravljala kmetijski družbi brezplač drugič odgovarj jim na to kaj Kramar ..Novicam dgovoril, za kar 99 ne da bi katerim vspehom in s čigavo sebičnostj bode tisti šegi, katero si je izbral v občnem zboru in v pr .luviuaui , ut» ua ui u aaici im vouuiiyui »u » uv