139. Stnllta. I Liriliei!, i mdo ZO jnnija 1917. L. iBlo. ys Bfl H| ^H ^H ^^^H ^H ^m ^M ^^^m WM ^^ft ^^bImA ^H ^H ^^^H aaaaaaaa^al ^H aaB aaam LaB BSF iss k flH aK aafl aafl aaaaH aaB aH aH ^aaB LH aaB LaH ^amm LaH Hl ^aaafl aaaflamaav LaH aaH aaB aHI K SS3 •o H2^^ aaav BaBal aaaal aaaaaaV aaaal k^aSi B^B^H ^aaaaH aaSM aaaH aaaa? ^aaaa\ aaaSa aaa? ^aaaaV a^aaV^^^^aaaSi Baaas aaaai aaaaT aaaST aaiBr 9o^wcf .Slovenski Narod' T6l|» a« p*4tl: za Avitro-Ogrsko: oao !eto skupaj naprej . K 28— I pol leta n m . . . U— I čctrt leu , .... 7— I na mesec . „ . . • 250 | za Nemčljo: celo leto naprej . . . . K 33*— za Amtriko in vse dnige delele: I eelo Icto naprej . . . . K 38.— Vprasaniem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali rnamka. 9praTBiitTO (spodaj, ćvori&e levo). KaallOTa ulica šL 5, teleloat si. 89. ItMaJa raak đaa tvacsr lirioail salati* la oraiiilKts. Inserati se računaj po porao^nem prostori in stcer: 1 mn visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., d/akrat no 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 1S vin., rirts i a Tir/ile (t»nak prostor) 10 vin. Pri vcčjih ii»*rcij4h po dogovoru. Na pismena naro*ua brez tetoiobie vsoslat/e niro^niie se ne ozlra. „Ifarođaa tiskara i* taialoa ftt 85. Upravnlštvu naj se j»oailj-amenica sve-tovne vojne v lem 1914., se je slovenski narod cnrdusno strnil ob prc-sto] vladarske hise in hite] z n?.vdu-šcnicm pod zastave, da v najbolj last-nem interesu brani meje monarhije proti navaljnjočim sovražnikom, za-devrjoč se st^re traJiciie in v trdem prepričanjn. da .^ta monarhija in di-nasti^a naivnrneiše zavctišČc za svo-bodni razvoj naroda. To prepričan je je ncDremarMivo ukoreninieno in po-žrtvovrino^t rasera naroda se je podvojila, ko je spom'adi 1915. dcini snvražni]; z.^čcl ogrožati meje nnse ožje domovine in so širni deli slovenskih dežela postali bojišča. Vojna zahteva od nas hekatombe žrtev na krvi, vojna uničuje temelje narodovih gospodarskih sil, širne pokrajine so razdejane ali uničene. A vendar ni omahnila vztrajnost našega naroda na sovražni in na dornači fronti; ju-nažtva naših polkov bodo vedno pol-tiila stranice naše slavepolne vojne zgodovine. Toda vojna je prinesla sloven-skemu narodu trpka razočaranja, katerih posledic ni pregledati; od začetka vojne so civilna in vojaška obb.stva slovenski narod na vse načine zatirala in ga izpostavljala naj-hujšim ponižanjem, zlasti v narod-nem oziru, vse to brez resničnega vzroka, le iz dotičnim faktorjem last-ne^a ali jim privz^ojenega nezaupa-nia in zlohotja napram našemu narodu, deloma iz grobega nepoznania naših razmer; vodilni nagib narodne-ga preganianja je ćelo na merodaj-nih mestih cvetoče narodno sovrašt-vo do našega naroda, ki je zadobilo najostudnejše oblike; slovenski narod trpi in se bori dalje za syojo domovino, pač pa se vpraša, je-li država, ki jo brani s svojo krvjo in s svojim imetjem. brez moči proti ta-kim državi zvestemu narodu stor-jenem sramota;Če ne postane slovenski narod deležen popolnega zado-Ščenja, potem se je bati usodepolne-ga nasprrtja med njim in med fak-torji, ki jih zaden^ končna odgovornost: sicer ovčjekrotki narod se tuđi ne pusti brez obrambe uničiti. Brez števila so svojevoljna deja-nja oMastev proti nam v vojnem času. Le najmanjši del se je moq:el objaviti ali je postal predmet pri-tožbe; te počivajo v zaprašenih ak-tih, n^jivajo na neizbrisno tuđi v dusi našega naroda; pri vsakem koraku srečos žrtve te svoje vol jnosti, s kliubovalnostjo v očeh. z ogorče-niem v srcih, mnogi še obvejani po zraku jetnišnic. in ti molče, dokler jim je mcicanje zarovedano. dokler izte.Ta dedni sovražnik svojo p^želji-vo rolco po naših domaćih tleh. Pred naštetjem pretrpljenih pre-ear;r.nj nai bo pribito. da sn ista imela Slovencem sovražen značaj in bila podpihovana od nemškonacijonal-rih kromov, s čT'mer so Ie-tih kromov nagibi in končni smotri zadostno 07i?T0srni: slovenski narod so hoteli na vsak način predstaviti, da je sovražen dr/avi in neloialen. Že ob izbri'hu vojne leta 1914. se je začelo hujr.kanie proti Slovencem načrtoma, dočim je hitel cvet nn'^a naredi po^ zn^ave in je do- ^——fc — iiFi------->-^------,—^Tim i ■ n li . ~ ^^^^—^tl,_ __ ' ■'m^^^^— ■■' ■ ■—^^^^y prinesel prve krvave žrtve za skupno domovino, so po naših deželah iz-tikali po veleizdajalcih in vohunih, ki so jih potrebovali, da bi dokazali, da je treba v naših deželah postopati kakor v sovražni deželi. Ker na slovenskih tleh ni bilo mogoce razkriti resničnih državnih sovražnikov, sta orožništvo in policija napolnili crne liste s takoimenovanimi politicnone-zanesljivimi elementi, to je z oseba-mi, ki svojega narodnega prepričanja nišo skrivali in bili vsled tega kakim mogočnikorn na potu. Ce so izrekli o tem sistemu glasom kake maščeval-nosti in perfidije polne ovadbe kako nepreudarno, četudi kazenskopravno popolnoma nepomembno kritiko, so morali na podlagi razvpite ustavo-lomne naredbe v vojaške zapore, so bili izročeni poljskim sodiŠčem, kon-finirani ali internirani in se jim je dostikrat pripisala na podlagi ničev-nih indicij državi sovražno mišljenje. Tako je bil poslanec RoŠkar izročen kot veleizdajalec vojaškemu sodišču v Gradcu, ker ga je žendarmerija brez vsake podloge označila kot sr-bofila; Roškar ni bil y tej obdolžitvi niti zaslišan, nego se je njegova ka-zenska stvar po več tedenskem pre-iskovalnem zapora končala z obsod-bo zaradi prestopka vmesavanja v urađen posel z globo. Ob sebi se razume, da je tuđi to kaznivo vmeša-vanje izzvalo orožništvo. Drugi po-slanci so bili na podlagi najbolj nič-nih govoric obdoJženi konspiriranja proti državi; hujskanje je bilo posebno obrnieno proti izobraženim kro-gom, duhovnikom :td. Na stotine žrtev so vlačili v ječe in jih spotoma izpostavljali zaničevanju in nasilno-stim nahujskane sodrge ter se je ž njimi v naprej delalo kakor z doka-zanimi izdajalci. V Mariboru in v drugih mestih so nastale nekake organizacije za izdelovanje lažnjivih ovadb, ki so jih oblastva rada poslušala. Konec so bile ustavitve in oprostitve, obsodbe zaradi političnih deliktov vzlic vporabi vojaškim so-diščem najstrožje zaukazanega me-rila niti dognane povprečnosti kakor v takih nemirnih časin y dru^ojezič-nih tuđi nemskih ozemljih, dasi so bili postavljena pod kazenski zakon tuđi dejanja, ki se jih sicer v ozadju ni smatralo vrednimi preganjanja. Dognano je, da so se politična mesta z malimi izjemami zadržala napram temu sramotnemu početju ne samo pasivno, nego so s svojim dvomlji-vim zadržanjem to hujskanje še po-speševala. Slovenskomu moštvu maršbataljonov se je opetovano pre-1 povedalo, se okititi s slovensko- LISTEK. IntEFnirans v Bumuniji. Minka P. Bili so vroči lepi dnevl sredi av-gusta, ko sem bivala na počitnicah pri svoji učenki v Baneštiju blizu Calafata, samo osem kilometrov od Donave, meje bolgarske. Kumuni sa to leto kaj pridno spravljali poljske pridelke. na mah so bile pežete one velikanske njive žita, ki so se izgubljale kakor morje v horizont. Govorilo se je o vojni, a vajeni smo bili tega — saj se je govorilo že vsa leta o njcj — in še vedno smo stali na nevtralni zemlji. — Neka] se pa le pripravlja, mislim si, in da se umirim, pišem na konzulat, da izvem istino. A žalibog, ne do-bim odgovora, bilo je prepozno.. V soboto 14. avgusta, starega štetia, izbukne preko popoldne vest, da je vcs železniški promet ustav-Ijen. Kakor strela me zarlene ta strašna novica. Hitim na postajo in ne smem vstopiti; uberem jo na prima-rijo (županstvo) ter prosim, naj ml pripomorejo do tega, da odpotuiem * domov. Kaj še, debelo se je zasmejal komisar in ko ga prosim, da smem odpotovati vsaj v Brailo, kjer sem bila na soli že več let, me zvito vpraša, zakaj se mi neki tako mudi. Odgovorim mu, da je Rumunska na-povedala vojsko ter da se bojim v vojnem času bivati tukaj. kjer me Ijudje ne poznaio, da moram na vsak način nazaj v Brailo. Kaj še!« mi odgovori, »mobilizacija še ni vojska, le mirno pojdite domov! Kadar bo treba, odpotujete; tukaj sploh za časa vojne ne morete bivati, ste kot tujka preblizu meje.« Molčim. »Zakaj pa ste prišli tu sem na počitnice, kaj?« — K učenki moji. povabila me je, za Boga svetega; kaj pa hočem v Braili za časa velikih pocitnic, šo-la je kakor izumrla! — »Le mirni — vse priđe ob pra-vem času.« In šla sem. Dušilo me je nekaj. slutila sem, da priđe nekaj groznega. — To noč nisem zatisnila očeša. — Polnoč! Ure potekajo tiho in za-me tako težko, moreče. Bije ura: ena, dve, tri — zopet tiho. Še nekaj trenutkov in: lop. Ion, lop, !op. na glavna vrata. Zganem se, trepetam, vstanem. »Austriac afara« — k!:če nekdo. Prishišlrr.iem. Vrata se ndr-ro. Spoznam glis stare^a zdravnika, očeta moje učenke. »Vojska rapovedana!« »Kdaj pa? Kaj hoćete?« »Ob polnoči! — Internirati!« »Vse?« »Da!« »Tuđi ženske?« / »Za dares ni prišel odl-jk.c »Kam jih peljetc?« »Ne vem! Smcja pa vzeti pet-indvajset kilogramov prtljage se-boj!« AVinter mi služi za asistenta, ga rabini!« »To ni nič!« — Tiho za trenutek in nato sl;.š;m, d.? se je doktor vrnil v hišo. Duša moja trepeče v strahu in upu, šepečem, vedno in vedno ponavljam: »ženske ne, za danes ne, za dares .,., za danes — ne — ne ... »Tukaj sem!« začujem krepki glas asistentov. ^Naprei!« odzr»ve straža. Odsli so tiho — le koraki so odmevali v tihi noči. Prešine me misel: obleči se, morda pridejo še nazaj, odvedcio tu-C'\ tobe in nisi pripravljena. Pet'n-dvajset kilogramov smejo imeti prt- ljage. Kaj bi neki vzela? Premišlju-jeni in ne pridem do zaključka. Nekdo potrka na vrata. Doktor, sivolas starček, je gotovo vedel. da brdhn in trepečem v strahu. Odprem. »Ne bojte se, hudega ne bo, vsaj ženske so za enkrat proste; le to me teži, ko ste Sele nekaj tednov v moji h!ši — ire'a — odgovornost, postave! Težko zame!« »Zakaj ne smem odpotovati?« »Saj še mi ne smemo!« »Imate li kakega dobrega znanca v romunski armadi? Kakega vi-šjega uradnika, menim?« »Oh, ne, samo civilne osebe v Braili. kakor ravnateljico naše sole!« »Vse nič! Kakega častnika, vi-soke^ra uradnika, ki bi garantirali« »Ne, ne, nisem se brinila za ni-kogar!« Oba utihneva — vsak V svojih misi ih. Prešinila me je neka trda od-ločnost. »Gospod doktor,« — pravim. — pripraviti se bocem na pot, slutim, da priđe kmalu čas, ko od-peliejo še mene. Nem in dolg njegov pogled, za-kima ter odide. V noćni tišini sama, zapuščena, premišljujem težki položaj. Nato * spravim vse najpotrebneje v kovčeg, ki mi je bil spomin od brata, vjetega na Ruskem. Delo je tilo kmalu končano, oblečem se za pot ter sedem k oknu. Krasna noč, a vroča. Zvezde so se mi zdele večje. nemirne, trepeta-joče. Vzduh težak, tišina neznosna. V duhu pohitim v domovino k svoj-cem. objamem jih v misliti ter se po-slavljam od njih. Nato pohiMin k bratu v tujino. Tuđi njecra zrem v bolesti in zapuščenosti, furli od njega se poslovim. Za koliko časa? Bo^. koliko časa! O majka moja, ti st ivaš in dobro je tako. da ne veš, kaka noč mi je usojena. Nagnan se čez okno, po-gledujem po cesti navzgor, kakor M koga pričakovala. Da, pričakovala sem one z bajoneti, slutila sem, da se vrnejo. — Zdanilo se je. Sedaj sele vidim, da se okna pri sosedih odpirajo in zopet zapirajo. Kar zakriči ženska blizu okna: Razboj, razboj, o Jonica, Jonica!« — Oglasi se drugi: »Transilvanija je že naša, brzojavka je tu! Pozaprite tujce, vsi so špijoni!« Drugi: »Izdali nas bodo«. — To je ona znamenita noč. ko so gumuni po zvijači zavzeli Brasov. (Dalje prihođnjlć.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD', dne 20. janija 1917. 139. štev. r.arot«n**iii trakovi, vmilili pa so jim neniškonacijonalne znake, slovenska narodna pesem je bila ponovno pre-povedana, encietnim prosiovoljcein se je prepovedaio pod Kaznijo. med-sobojno rabiti materinski jezik, predstojnik! so se rovali slovcnskenm jeziku vojakov, slovenski vojak i hi oficirji so bili zaradi svojega narod-nega mišljenja in njega posvedočeva-rtja kot nezanesljivi državljani v evi-denci in jim tako vžgan pečat, dovo-ljeno lim je le bilo. da se smejo za domovino boriti in umreti. Hrezšte-vilne so pritožbe. ki smo jih dobili iz vojaških krogov ulede takega poni-ževalnejra postoparja; pritožili so se in umrli, umrli na desetlisoče. Z začetkom vojne se je začela pri civilnih oblastvih in pri železni-cah neznosna germanizacija. Cvete vohunjenie za mišljenje, vsak sloven-skonarodno čuteči in misleći uradnik je lahko gotov, da bo od danes do jutri ožigosan kot politično nezanes-ljiv. Crni kabinet je delil brezsumno, pri čemer so mu stregli anonimni denuncijanti, nemški voiksrati in nem-ekonacijonalne organizacije. Transferiranja slovenskih urad-nikov v nemško jezikovno uzemlje in njih namešcenja po pijonirjih germanizacije so na dnevnem redu. ra-ba jezikov pri oblastvih v različnih deželah je napram slovenskemu pre-rivalstvu postala neznasna, slovenskemu jeziku na Koroškcni je bil zadan zadnji udarec, kakor bi tam ne bilo jezikovnega ozemlja s 100.000 Slovenci, na južnem Stajerskem ni-majo na jezikovne potrebe prebival-stva nobenega ozira več. zlasti ne pri politični in iinančni upravi, a tuđi ju-stična uprava je iztrebila na raznih krajih slovenski jezik ćelo iz zunanje službe, ta val šega že tuđi na Kranjsko. Zeleznice so do delavcev dol germanizirane in raba slovenskega jezika med uslužbenci se kaznuje z globami in cirugimi odredbami; pošt-na uprava je na naiboljšem potu po-snemati železniško upravo. Tuje-jezične sole rasejo kar iz tal: slovenske begtmske otroke pušcajo brez poduka ali jih očkazujejo na nemške prenapolnjene sole, za italijanske be-gunske otroke pa ustanavljajo italijanske razrede. Slovenski učni zavodi ginevajo povsod. Najhujši nemško-nacijonalni šovinisti vidijo svoja pri-zadevania za C;:n hitrejše germani-zfranje ozemelj južno Drave prehite-le po praksi civilnih oblasti in sode-sovanju vojaštva. Ćelo glasom nem-šknradikalnega programa, naj bi oblastva občuje s strankami v zuna-nii slu?b? prišla nasproti potrebam prebivalstva. toda ta. v obstojeČih naredbah meincl.iena in v praksi več ali rnanj vporabljena jezikovna navada se krfra in se sistematično opu-šča; viđen ie pravi obraz nemškega državnega jezika, to je germanizacije notranje in zunanje službe in iz-podrinjenje slovenskega uradrrskega elementa v posmeh na naše zapisane pravice, na preišnjo prakso in na .*kodo prebivalstvu. Naš narod je po-žrtvovalno dal domovini krvavi da-vek ali svojih jezikovnih pravic in jezikovnih notreb. svoje samobitnosti in s trudom pridobljene kulture; svojo zemljo in svoje sinove v državni službi hoće proti takemu zatiranju nič manj braniti, kakor skuntio domovino proti zuranjemu sovražni-ku; pravico hoče iskati v svojem jeziku, gojiti svojo samobitnost in braniti to naravno oravico do skraj-nosti. Vsled tega preganjanja s: je po-lastila slove^skeg.a naroda grenka ^đit^st; oblastva pa so skrbno zapr-la ventile, pri katerih bi moglo dobiti zraka to ogorčenje. Pritožbe ostaja-jo nerešene. če ne postanejo povod za nova pre^anjanja pritežnika; svo-bodno izražanje mnenja je kakor ob sebi umljivo podvezano, slovenskemu časopisju zamašena usta, cenzora je slavila prave orgije nebrzdano-sti in nespametnosti. Na drugi strani pa snicio nemškonacijonalni listi po poljuhnosti kršiti zapovedani *Burg-frieden« in z umazanostjo in z blatom odmotavati slovenski narod, ki se ne more braniti. Najnedclžnejše članke, ponatiske povsem neizpodtikljivih vesti ?ie pušea cenzura na dan, do-čim je nemškonacijonamemu Časo-pisju dovoljeno vsako pavšalno sum-ničenje slovenskega ljudstva. Lojali-tetne izjave slovenskega naroda so bile nonovno po nacrtu zamolčane, patrijotične organizacije zlasti ob rnejah našega jezikovnega ozemlja izmčene našim narodnim sovražni-kofiii in naši zastopniki iz njih s prf-studenjem izrin»eni: ostala narr» je le cna pravica, žrtvovati imetje in kri. Naši narodni nasprotniki bogate z eraričnimi dajatvami, naš narod pa obubežava, obremenjen je neprimer-no težko 7. rekvizicijami in z vojnim! dajatvarni, ćela kronovina (Goriška) je Z2pad!a opitstošenju. ce!o neše ozemHe je pridruženo vojnemu tori-fču in nosi neposredno bremena vojne. Z obžalovanjem moramo pribiti, da so vojaSka mesta sokriva popisa- nih razmer. Mestoma in časom« so strgala našo politično upravo popol-noma in postavila na odgovornosti polna mesta, slasti K — mesta o*ebe, prikatenh se grozno nepoznanje naših razmer druži z vcepljenimi pred-sodki proti našemu narodu. Vojaška mesta zajemajo na^e informacije o naših deželah iz temnih, že v naprej sovražnih virov. S kratkim skliceva-njem na vojno stanje se odpravi vsa-ka še tako utemeljena pritožba in se utemelji vsako še tako trda odredba, ne da bi se mnogo vprašalo po postavi, pravici in primernosti. To so le najpovr>nejŠi obrisi de-janskih razmer na jugu monarhije. Vteh slojev slovenskega naroda 1 se je polastila brezmejna srđitost protf oblastnikom fn provrročitellem teh rmunaz, nevolje proti temu trpljenju ne bodo premagale še generacije, ker presega §e največjo silo slovenskega naroda ob času turskih vojn in franeoskih časov po zavra-tosti, brezobzirnosti In neČioveč-nosti. Vprašamo celokupno vlado: Ali more vlada te brezzakonlte razmere v slovenskih deželah opra-vičiti in jeli pripravljena, takoj obnoviti ustavnost in narediti konec na-rodnemu in gospodarskemu zatiranju Slovencev. Si uradSG prsi. Dunaj, 19. junija. (Kor. urad.) Uradna se razglaša: VZHODNO BOJISCE. V ođseku Valcputne smo za-vrn?!l ruski sunek. Sicer ničesar po- membnega. ITALIJANSKO BOJlSCE. Na visok! pianoti Sette Cornmu-ni in v ćcv^\ Sudana med Aslngom In Brer*o je cd včeraj zjutraj v teku nova silili artiljerijska bitka. Od Soče vičerar pesebnega poročat!. JUGO - VZHODNO BOJIŠČE. Neizpremenjeno. Sef generalnega 5taba. SomčI/R np?jfc n.irnn'n MEE iSioSiiil POIultiE. Bsrolin, 19. junija. (Kor. urad.) \Volffbv urad poroča: Veliki g!a\'ni stan. ZAPADNO BOJlSČE. Armadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta Bavarske g a. Na flandrski fronti In na fronti pri Arrasu je položaj neioremenSen. Z menfeiočo se s?-o je trajal artiHerii-ski bc:. Včeraj le bil posebno živa-hen med Boesinghom in Frelinghe-nom. Vzhodno od Monch>]a so vrgle r.a:»e ::^i:adalne čete Anglcže iz ne-haterHi Jarkov. ki so nili v boji?! dne 14. Jun:ja se ostali v sovražnili rokah. Armadna skupina nemške-ga prestolonaslednika. Fzrova so poskt^iM Fran :ozi, ko se je stemnflo, zoret zavzet! ne-darr.o tim iztrsrans fsrke severo-7ar2dno od pristave Hurtefclse. Njfli dvakratni navsl smo zavrni!!. V C^^—^rz^l ?e TTd-| sovražnik včeraj 7;u'.--: ro mocrem ognia v naprej molcči de! naših pozicfj jugozapadno o<3 Vi?o':e irors. Zvečer izvršeni sunek za r3ZŠiner»5e r'effovc posesti se ?s z !z^bami ponesrečH. Armadna fronta general-feldmaršala vojvode Al-brehta Wflrtemberškega. Mčesar no veza. VZHODNO IN MAKEDONSKO BOJISČE. Nob2nfli večjih bojnih ćejanj. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. Hrlili Iska bllka na M\\m. Novi italijanski napadi na Tirolskem. Iz voja^kega razmotri vanja: Šesta italijanska armada je pnčela po d^h^Klu znatne infante-rijske in artiljerijske podpore z novi-mi napadi na rase pozicije ^med Brento in asiaškim gorovjem. 2e 48 ur je ta odsek v ognju sovražne artiljerije, ki se stopnjuje do vedno več-je Ijutosti, na kateri pa naše baterije z učinkom odgovarjajo. Odbijalne •Uitdnc ^o se povser;; obneslc pri prvem 10. t. ni pricetem nenddnem jurišu, od talv.".i/ dalje so se %:i \o še ojačile. Ob Soči traja mir. Živahno gibanje v zaledju italijanskfh pozicij pa priča o trajnem opremijanju za nove boje. Italija se pripravlja za zimsko vojno 1917/18. Iz Curi-ha poročajo: Milanski listi pisejo, da bo italijanska vlada zahtevala v po-slanski zbornici vojne kredite za zimo 1917/18. Zelja po Trstu. Alice Scha-lek piše v enem zadnjih svojih po-ročil s fronte v Primorju: Četa za četo italijanskih vjetnikov koraka po krševiti cesti. Vsi srovore o Trstu. Zajeti častniki so očštno veseli, da so nepoškodovanf odsli s fronte. *Ako bi biH osvojili Trst, bi nas vse žrtve ne bolele,« reče nekdo med njimi in tožna pogleda po strm! ce- sti. Govorila sem z ranjencem, ki mi Je pripovedoval svroje doživlin-je na fronti od začetka vojne in m koncu tiho dodal: Ako bi bili zasedli Trst» bi bili gospodarji Adrije. Ne-kateri so mi pripovedovali, da je d* Annunzio v enem poslednjlh svojih govorov armadi označil Trst kot cilj italijanskega trpljenja. Tako se je vsedel Trst glohoko v srca itali-janskim vojakom. Ako pa se mirno sodi in računa kilometer za kilometrom na prostoru za Trstom, bi morali Italijani izvojevati 20 velikih bitk, da bi prodrli do Trsta. Predor v S t i v a n u. Iz vojnih poročil: Veliki protinapad 2. junija je spravil tuđi predor pri Štiva-nu Devinskem zopet v posest naših čet. Dne 23. maja so bile primorane, zapustiti predor s poziciinmi vred, katerim je bil varno živijenjsko za-vetiščr. Malo ur poprej, v grozni noči pred velikim bojnim dnem, sem šel skozi predor. potem zopet sem se se mrdil v njeni po povratki iz sprednje čete. Kakor streta mo je za-dela vest, da je zopet naš, mi je napravila posebno veselo skoro osebno zadoš^enje. Ne zato, ker smatram ta predor za posebno važno oporisče naše fronte, marveč ker sem ga spozna! za oporišče življenja sredi na široko razbitega ozemlja, na katero sipa smrt svoje seme kakor iz ?kro-pilnice ... Ni bilo prvič. da sem videl predor pri Štivanu. V novembru 1915 tekom pete soške bitke sem se pe-lial skezi predor z oklopnim vlakom. 2e takrat so si bili pripravili tam pod varno streho ogromnejtra skalov-ja svoje zavetlšče dalmatinski čnio-vojniki. Slika je bila romantična. S stropa je kapalo na prasketajoči ogenj straž, katerega krvavordeči odsev je počivnl na divjih sršastih obranih bojevnikov. Ali sedaj se je vse znatno izpremenilo, ka]ti predor sedaj ni več samo varno zavetje re-zervam in deiavskemu moštvu, marveč tuđi skladišče za vse potrebe frontnega odseka. Tu dobivajo okop-ne kolone svoj materijal, tam se for-mirajo tovorne kolone z živili za čete, sodi se kotale, vreče spravliajo z vozov, stroji brne, vso noć pokanje, razbijanje. Vse ob električni razsvet-ljavi. Razvil se je tu pravi veliki obrat. Vmes pa z deskami obita biva-lišča; tuđi višji oficirji so si tu uredili svoja bivalfšča. Sedem generalov stavljen i h na dispozicijo. Po vsaki italijanski ofenzivi čujemo, da je večje število italijanskih generalov stavljenih na dispozicijo. Cador-na nastavlja in odstavlja. Sedaj je sedem generalov stavljenih'na dispozicijo, ker so se slabo obnesli v deseti soški ofenzivi. Na njihovo tnesto pridejo drugi, ali takih generalov pa ne more dobiti, ki bi mu zavojevali Trst, pa če še tako prebira in zbira. Smrt. Iz nekega poročila z ob-morske fronte: Bili smo že izpod strelja.ia. ali tn sele me ]e pritela groza. Videl sem voz trupel padlih vo-iaVov. katera so pecali na neko po kopalirCe v ozadju. Pcklenski akordi bobrajočega ogn?a so doneli pretre-suječe v mojo dušo. Toda smrt po-meni mir in najbrže vsi, ki tu mrtvi leže, ro jej gledali hladnokrvno v oči. V vojni otopi v človeku nagon do življenja, temeljno Čustvo zaničeva-n'a življenja preveva vse razpolože-nje, dasi so tu tuđi trenotki razvnetja in zadovoljstva. Na mesto strahu pred smrtjo stopi želja po smrti. Neki praporščak, ki je pretrpel na tem odseku za nizkim kamenjem s svojim moštvom strašno točo izstrelkov, mi je pravih da ves čas groznega stre-ljanja je imel samo eno misel: naj že poči strel, ki nas zadene in nam napravi konec. ITALIJANSKO UKADNO POROCILO, 18. junija. V noči 16. na 17. junija je naš ogenj ustavil napadalne poskuse sovražne infanterije na naše pozicije na hribu Nosciaglo, na visoki planoti asiažki in na točki 652 (Vodice). Včeraj smo zopet obstreljevali sovražne pomikajoče ss čete v Idrijski dolini in v Grgarski kotlini in smo jih razkropili. Na Krasu smo se« I verovzhodno Jamelj s prodiranjem I zboljšali razsežen odsek naših pozicij. Včeraj so naši letalci sestrelHI dve ^ovrai-ni letaii. lino je padlo na tla vzhodno Vrtojbe, drugo pri škoc-janu. PonoČi sta dva naSa zrakoplova z uspehom bombardirala nabira-nje čet v okolici Tolmina in sovrai-ne baterije na Ormadi. Bosenski lovci pri Ciginju. »Osterr. ung. Kriegskorrespon-kdenz«: Na tolminskem odseku so si bili Italijani postavili oporišče bas pred našo Crto. Vojaki bos.-herc. lov. bat. št. 3. so sklenili napasti to oporišče. En voj kakor tuđi ena stotnija, dolo-čena mu v podporo, sta bila izbrana in skrbno izvežbana in z artiljerijo, ki ima povoriti pri napadu važno bese-do, je bilo dogovorjeno vrse do podrobnosti. Pa če so bile vse priprave še tako tajne, sovrainik jih je bil menda vendar izvoha!, kajti baš na onem rnestu, katero so si lovci i«4wa-li za vpad, je potrojil svoje ovire. Vendar pa je bil popolnoma iznenađen, ko so vrli BoŠnjaki 14. aprila z višje strani dobili dovoljenje za izvedbo svojega nacrta. Vreme ni bilo baš najugounejše. Pravi spomladan-ski dež ob Soči je obdajal pokrajino in izpremenil nizino, ki je ločevala naše Bošnjake od Italijanov, skoro v močvirje. Ali vsled takih meteoroloških malenkosti si mladeniči iz bo-senskih gora nišo dali pokvariti svojega veselja na podjetju. Zvečer so bili za juriš določeni oddelki pripravljeni. Oficirji in šarži so preizkusili še enkrat svojo opremo, potem so šli vsi na predpisana mesta. OpolnočI ima artiljerija pričeti svoje delo, dve uri pozneje so imele pridreti juriša-joče čete. Točno o polnoči prvi strel sredi v oviro, potem strel za stre-lom, da je ovira zadosti razbita. Tema popolna. Italijanski trije žarome-ti tipajo po terenu ali ker pade tja takoj ogenj, zapadejo kmalu zopet v temo. Vsa artiljerija deluje na italijanske pozicije z uničujočo silo. Juri-ŠajoČa stotnija se je približala koli-kor mogoče italijanskim jarkom. Ob 2. je dogovorjen naskok. Pa njihov-nik poveljnik poročnik Stelovski jih ne mere več držati; iurišajo. Bošnjaki so med sovražniki. Kdor se brani proti njim, pade. Artiljerija drži pod ognjem italijanske zaledne pozicije. Na kratko odpravijo lovci neko rezervo, ki se vrže proti njim iz neke kaverne. Italijani so hrabri, ali bajo-neti, bati in bodala Bošnjakov delu-jejo tako, da kar je še ostalo, 13 mož, dvigne roke in se uda. Z električnimi žepnirrn številkami preiščejo jarke, mnoeo ie mrtvih in ranjenih, kar dokazuje, kako precizno je delovala naša artiljerija. Najmani 100 mož je stal Italijane ta ponočni obisk Bošnjakov, ki so imeli vsega vkup samo štiri lahko ranjene. Ćadorna pa je ponosno pcročal, da neki sovražni napad na Ciprinj je bil odbit s težkimi izgru-bami za napadalca. mm Wm wMmw Mi !;iOjo ili Sušilo. Te dni je ^Norddeutsche Allg. Ztg.« glasilo nemškega kancelarja, prijavilo članek, v katerem se je izreklo za mir z Rusijo brez aneksij in brez kompenzacij. Spričo tega je zelo zanimivo. kar je bilo zdaj raz-glašeno po Reuterjevem biro-u in po petrograjski brzojavni agenturi, da je namreč šefšvicarskegapo-Iitičnega departementa Hoffmann. (nekaK švicarski mi-nister zunanjih del) po švicar-skem socijalnodemokra-tičnem narodnem svetnl-ku Grimmu iz Berna, kl se mudi zdaj v Petrogradu, posredoval za mir med Nemčijo in med Rusijo. Grimm je 27. maja posredovanjem švicarskega poslaništva v Pctro^ra-du brzoiavil Moffmonnu, da je na Ru-skem želja po miru splošna in mir iz političnih, gospodarskih in narodnih ozirov nujno potreben. Vsa pokajanja bi mosrla motiti samo kaka nem-ška ofenziva na vzhodu; če ta izostane, da je v relativno kratkem času mosroča likvidacija. Ob enem je bil Hoffmann naprošen. naj sporoči GrimrfTu vojne cilje Nemčije In njenih zaveznic. Hoffmann je 3. junija spo-ročil Švicarskemu poslaništvu v Pe-trogradu, da ne začne Nemči-ja nove ofenzive, doklerje zRusfjomogoča mirna poravnava. Iz opetovanih pogovo-rov z merodajnimi osebam! je spo-znal. da želi Nemčija sklenirl z busijo za obe stranki časten mir z bodočimi ozkimi trgovskimi in gospodarskim! zvezaml s financijelno podporo za obnovitev Rusije, nevmešavanjem v ruske notranje razmere, prijateljskim sporazumljenjem glede Poljske, Litvanske in Kurlandske z ozirom na naredne posebnosti prebivalstva, vrnitev zasedenega ozemlja Rusiji In vrnitev po Rusih zaseđenega ozemlja Avstriji. Nemčija ne zahteva oze- melj, da bi se povećala ali pomnožila svojo politično in gospodarsko moč. Ta brzojavka je bila od nepo-klicane strani objivljenav štockholmskcm listu >So-zialdemokraten« ter prišla tako na splošno vednost. Posledica tega je bila, da je Hoffmann odstopil. V švicarskem narodnem svetu je bilo povedaao, d a švicarski zvezni svet sploh ni nič vedel otem posredovanju, sicer bi ga n e b i I d o p u s t i 1. Švicarski narodni svet je sklenil, da sploh ne dopusti nobene razprave in je pred-sednik zavrnil svetnika \Villemina, ki je zaklical, da je Hoffmannovo po-stopanfe izdajstvo. * O ruski ofenzivi. Stockholm, 18. junija. (K. u.> V razgovora s sotrudnikom lista »Da-gens Nvheter11 je izjavil francosM mini ster f homas na vprašanje, ali je pri-Čakovati obnovitve ruske ofenzive: Prepričan bi bi! o tem, če bi dežela ne trpela revolucije. Pod takimi okol-nostmi lahko nastopijo nenadno ne-pričakovani dogodki, ki izpremene situacijo. Mislim pa, da je ofenziva mogoča, dasi je treba obraćati vso pozornost na nemško propagando v Rusiji. Novi ruski generalštabu! šef. Petrograd, 18. junija. iKor. ur.) Listi poročajo o imenovanju generala Lonkomskega, poveljnika nekega armadnega zbora na fronti za gene-ralštabnega šefa vrhovnega povelj-nika. Kongres delavskih sovjeiov. Petrograd, 18. junija. (Kor. ur.> Splošni kongres delavskih in vojaških sovjetov ćele Rusije, ki je bil do-ločen za 15. t. m.f se je sestal sele 16. t. m. Nad 700 delegatov ja že do-spelo v Petrograd. Iz niske admiratitete. Petrograd, 18. junija. (Kor. ur.) Glasom poročil listov je bil admiral Maksimov, ki je podal svojo demisijo, imenovan za šefa admiralskega štaba vrhovnega poveljnika, na mesto admiralaf Russina. Tuđi oba pomoćnika mornariškega ministra admirala Kanin in Kedsov sta baje od-stopila. Dogodki na morju. POOŠTRENA PODMORSKA VOJNA. Berolin, 10. junija. (Kor. ur.) W. u. p. Meseca maja je bilo vsled vojnih operacij centralnih držav potopljenih vsega skupaj 869.000 ton bruto. S tem, in če prištejemo vojne izgube, o katerih smo sele naknadno izvedeli, je bilo od početka neome-jene podmorske vojne potopljenega 3,665.000 registrikih ton bruto trgov-skega ladijskega prostora, ki bi se bil mogel od naših sovražnikov porabiti. Sef admir. štaba mornarice. Boji na zapadu, ki sicer nikako-r več ne dosegajo one sile, ki je bila svoj čas navadna zlasti na angleški fronti, razkrivajo sedaj bolj jasno na-mene Angležev in Francozov. Boje, ki se sedaj vrše, je sicer smatrati za izzvenenje prvotnih bojev, zasnovanih na široki podlagi, nikakor pa ne gre domnevati, da so operacije končane, marveč imamo vzroka dovelj sumiti, da se na flandrski fronti pri-pravljajo še veliki dogodki. Zlasti o artiljerijskom boju pravijo porcčiln, da ni prav nič popustil. Dognano je sedaj popolnoma brez dvoma, da so nameravali Angleži s svojimi napadi prvi dan izsiliti prehod preko kanala Ysere in preko reke Lys. Za ta na-men so Anprleži brezobzirno žrtvovali enajst divizij. Sedanji boji pa ve-ljajo pripravljanju terena za bodoče boje, od katerih si obetajo Angleži morda ćelo odločitev. Jasno je videti dva angleška napadalna odseka, to sta velika dva dela fronte, ki jih loči trdnjava Lille. Očividno namerava'-o Angleži upogniti na teh dveh bojiščih nemško fronto in sicer na severnem odseku v pokrajini jugovzhodno od Ypresa in pri Warnetonu. na južnem pa pri Loosu in na crti Monchv-Bullecourt. Sklepati je iz tega. da ho-čejo prodreti na obeh straneh Lilla ter objeti trdnjavo s severa in z juga. Dasiravno dosegajo Angleži na se-verni fronti tu in tam kak uspeh, so še daleč, daleč od svojega cilja, ki ga najbrže tuđi nikdar dosegli ne bodo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 18. j u n i j a p o p o 1 d n e. Tekom noči obstreljevanje s presledki na raznih toČkah fronte. Francoski iz vidni oddelki so vdrli v lemške crte pri Leintreyu in jugo - zapadno od Senonesa ter pripeljali vjete nazal 139. štev. .SLOVENSKI NAROD", Jne 20. junija 1917. Stran 3. 18. j u n i j a z v e č e r. Pozorno- ' rti vredno delovanje artiljerije v odjeku Laffaux - Pantheon in Craonne-Chevreux. V Champagrni se nam je posrećilo zjutraj osamljeno podvzet-je. Zavzell smo nemški sistem jar-kov, ki je tvoril naprej moleči kot v naši crti na fronti kakih 500 m med goro Cornillet in Belo goro. Tekom podvzetja smo vjeli 40 mož, med nji-mi enega častnika. Nemci so nadalje obstrelievali Reims. Danes je padio na mesto 2000 bomb. !!na civilna oseba je bila ubita, 3 osebe ranjene. Belgijsko poročHo. 17. junija. Ponoći moćno artiljerijsko delovanje v okolici Steen-straeta in Hetsasa. Zivahen boj z bombami ob brodarski liiši. Nemci so dvakrat zaman poskusili priMižuti se našim postojankam. Čez dan 'ahno artiljerijsko delovanje ob vsej belgijski fronti. ANGLEŠKO URADNO POROClLO 17. J u n i j a p o p o 1 d n e. Portugalske Čete so zavrnile razne nem-ške izvidne oddelke. Včeraj zvečer smo na izvidnem pohndu severno od Gouzeaucourta vjeli nekaj mož. Južno od kanala Ypres - Comines je pri-Id sovražni štrafunski oddelek v naš artiljerijski ogenj ter ni ir >gel despe-tl do naših jarkov. 17. j u n i j a zvečer. Sov razna artiljerija je bila delavna južno od Croisillesa, jugo - zapadno od Lensa in na več točkah med Armentiere-som in Y presom. 18. 1 u rt i j a popoldne. So-vražnik je izvršil rano zjutraj moćan krajevni napad na pozicije vzhodno od Monchvja le Preux. ki smo jih bili zavzeli. Po Iju tem boju so Wle naše čete prisiljene, umakniti se iz gotovih sprednjih postojank pred našo glavno pozicijo, ki jo na »Infanterijskem vrhu« še držimo. Močno artiljerijsko delovanje severno od Scarpe in pri Vpresu. 18. i u n i j a zvečer. Zjutraj, tekom brezaspešnih sovražnih po-Skusov zopet zavzeti izgubljene po-fcfcije na »Infanterijskem vrhu«, smo vjeli 21 mož. Ponoći smo pridobili ob bojni fronti pri Messinesu v smeri na Warnetoti lahko tal. Obojestran-sko delovanje artiljerije v blizini Lensa in severno od Armentieresa. Nasilje proti (irski. RAZGLAS KRALJA ALEKSANDRA. Bern, 18. junija. (Kor. urad.) Razglas kralja .Aleksandra grškemu narodu, v katerem naznanja željo po novem edinstvu in novi sili ter iziav-Jja, da bo skuša! od svojega spošto-vmega in ljubljen ega očeta prevzeia navodila izpolniti po onih načelih, ki SO storila Čas njegove vlade tako slja-jen, v prepričanju, da bo ljudstvo, odgovarjajoče volji kralja Konstantina, pomagalo osvoboditi Grško iz njenega sedanjega položaja, sprejema franeosko časopisje zelo neugodno in kot dokaz, da hodi kralj Aleksander ista pota ka-kor kralj Konstantin. Listi razglašajo, da se mora ustava lopet uveljaviti in da se mora zopet sklicati 12. junija 1915 izvoljena in pozneje razpuščena venizelistična zbor-aica, ki bi, kakor pišejo „Times", imela naiogo, polrditi kralja Aleksandra ali pa nominirati drugega kralja. V interesu varnosti entente in svobode Grške srne kraljevska moč na Grškem priti v veljavo sele, če ima narodna skupščina zadnjo besedo. Do takrat naj se Aleksander uči in pozablja. Nikdar ne srne biti drugi Konstantin. »Journal des debats" pravi, da je Aleksander samo nekak upravitelj na prestolu. Bivši grški kralj. Lagano, 19. junija. (Kor. urad.) GrŠki kralj Konstantin. kraijica. kra-Bevič ter 4 drugi ćlani kraljevske niše so dospeli danes z velikim sprem-stvom sem ter nameravajo potovati po večdnevnem odmoru naprej v smeri na Chur. Generali kralja Konstantina. Amsterdam, 18. junija. Generala Ounaris in Dusmanis ter druge kralju zveste generale, ki so zastopali nevtralnostno politiko Grške, so od-peljali na otok Malto. Dogodki na Grškem. Lagano, 19. junija. Iz Londona poročajo: V sredo se je razglasila v Atenah amnestija za vse politične prestopke. — Provizorična vlada v Soiunu je razpulčena ter nadome-ščena od komiteja narodne obrane pod predsedstvom Venizelosa. — Zelo verjetno je, da se bo sedanja zbornica razpustila in da se bodo razpi-tale nove volitve. Vrhovno poveljnBtvo t CKfrto. Lugano, 18. junija. - srbska koalicija kot nagodbenn srranka odi;1; nja načelno kooperacijo z opczicijonalrmni strankami. ki ne r>toje na temelju nagodbe. T^to stališče b^do 7av/emnli tuđi zastopniki uniomstične saborske stranke Dri !:onfer?ricah. Odprava politične cenzure na Ogrskem. Grof Esterhazv je izjavi! časnikar-jem na vprasanje, ali misli v resnici odpraviti politično cenzuro, nastopno: Kar sem zahteval kot poslanec z opo-zicijonalnih klopi, za to se zavzamem tuđi kot ministrski predsednik. Pođpisujtc vojno posolilo! Kdor ima denar in ne podpiše vojnega posojila, stori veliko krivico. pl. B6hm-Ermol!i, generalni polkovnik. P0j£t!€Hd vetfi. ~ Spor radi jadransl.e obali. Idea Nazionale : b.ieži vest, da so traneoske čete prehitole italijuie in zasedle Preveze. Tako postopanje s strani Francozov označa list za brez-obzirno, kajti samo Italija ima, po urno nju svojega časopisja, pravico do jadranske obali. - Proti novo urejeni italijanski \UiM. V Rimu so zborovali delegat-je refonnnih sociialistovr# rcpublikan-cev, radikaleev, demokratov in ken-servativnih nacijonalistov, ki so se izrekli za odloeno opozicijo proti novo urejeni italiiarsi.ki vladi, ki ne daje nikakega jamstva za energičnu nada ljevanje vojne in za boj proti mirovnim intrigain v uežcH. Zborovalci so sprcjeli resolucijo, ki zahteva močno vlado, ki ima zaupanje v moralićno moč naroda za zmago. — Kriza v Luksemburgu. V 1 uksomburga se ie končala kriza z imenovanjem tega - le kabineta: Predsedstvo, zunanje. finance in kul-lus d( seuanji generalni ravnatelj ii-nanc Kaufimann, iustico in javni po-duk dosedanji generalni ravnatelj tega departementa Lefort. poljedekstvo in preskrbo živi! podpredseinik zbornice inženir Faber, notranie, trgovina in industrija kornisar Kohn. — Dosedanji sovražniki Nem-čije. Reuterjev urad javlja iz Londona: Lord Robert Cecil je rekel v odgovor na dotično vprasanje v zpod-nji zbornici: T: države sa prekinile diplomatske stike z Nemčijo: Rusija, Francoska, Belgija, Angleška, Srbija, Crna ?:ora, Japan, Portugalska, Italija. Romnnska. Zedinjene države, Kuba, Panama. Kitajska, Brazilija, Bolivija, Guatemala, Honduras, Ni-cara^ua, Liberija, Haiti in San Do-mintfo. Trinajst prvih od Rusije do Paname se nahaja v vojni z Nemčijo in zato jih je smatrati za zavezrike. M iz HteSfi dežeL V Novi vaši pri Rakcku je umrla soproga gospoda Tom. Juga, sol. ravnatelja v Solkanu. Naše srčno so-žalje! Umri je v umobolnici v Krome-rižu Andrej M 1 e k u ž iz Bovca. V Gradcu je umri gosp. Josip Devet iz ugledne slovenske rodbine na Reki. star 48 let. Truplo prepe-ljejo na Reko. Onstran fronte. AJ Eco del Li-torale« na Dunaju pritiasa pod za-glavjern »Dale nostre terre al di la d^lla fronte: podatke o gospodarstvu in upravi v okupiranem del u Oorisko - OradiščaTis're. Iz teh poda tkov posnemamo: Ljudske zadmž-ne organizacije, ustanovljene na temelju avstrijskega zakona iz leta 1873. so prestale sijajno preizknšnjo v korist ljudstva tuđi sredi bojnega viharja. Italijanska uprava je uvidela njihovo vrednost in se je v svojem delovanju poslužila naših zadrug kot presnodarskega stika z ljudstvom. Tuđi zavarovalnice goveje živine so vzdržale in so izkazale svojo pozitivno veljavo. Velike teškoće so bile s potrebno nabavo materij za kme-tijstvo in delavstva. Kir^tijske zadruge in posojilnice so služile za posredovanje pri nabavi. Zagotovilo se je v to svrho delovanje kmetijskega društva v Červinjanu, kateremu je biia podeljera podpora 5000 lir v po-kritje primanjkljaja za leto 1915. Kjer ni moglo delovati to društvo, se je poskrbeJo naravnost, tako s strani kmetijskega odbora v Sv. Ivanu pri Mancanu za občine v Brdih. Na ta način se je poskrbela za vse okupirano ozemlje nabava gnojil. semen, modre galice, žvrepla, orodja itd. in leta 1916. je bilo mogoče obdelatl ozemlje, ki je bilo ostalo neobdelano prejsnje leto ali je bil zrastel na njem sirk. tako na primer v Skocijanu, Tunaku, Scmpetru ob Soči. v Vers!, Romansu, Marijanu, kjer je bilo za I. 1916/17 posejana znatna površina (kmetijsko društvo v Červinjanu je d?!o tem občinam žitnega semena 100 kvintalov) tako tuđi na vsem terenu v ozadju. kjer je bilo z žitom posejane površine 1. 1915. kompi 350 hektarjev, 1. 1916. pa nad 1000. Kme-tijski odbor je potem pričel s kolektivno prodajo preostajafočih pridel-kov. V Červinjanu, no italijanskih Dodatkih, se je prodalo nad 12.000 kvirta^ov s^rka, nabranega po parti-iah pod 10 Icvintali. Kmetijski odbor je ^mogočai na razne načine povra-tek kmetovalcev na zapuščeno kme-t'jo. ObvestUo občinam Štafiđrež, Šempeter, Vrtova in Solkan. Nazna-niam. da dne 18. t. m. sem dobil ob-vestilo od intendance c. in kr. voja-škega poveljstva v Gradcu, da je re-šena zadeva glede plačila za oddano kotlovino. Oni, ki so poslali izkazni-ce na svoje občinske urade, dobivajo svoje plačilo po poštni nakaznici z odbitkom postnih troškov. Kdor §e ni ro.-'al izkaznice. naj jo posije takoj, da se jo odda na pristojno mesto. Kdor je izpremenil stanovanja* naj to nemudoma naznani. Prosi se pa tuđi glede dopošiljatve plačila za nekoliko potrpljenja, ker na en dan ni mogoće vsem poslati. — Lutmau, župan v ^tandrežu, sed.ij v Le^kov-cu pri Krškem. Razpuščeno politično drušivo. Tržasko namestništvo je razpustilo društvo >Societa politica istriana« v Pazinu. Ženska podružnica Ciril - Meto-dove družbe v Trstu je imela pred kratkim svoj redni letni občni 2'.bor, na katerem je predsednica gospa dr. S 1 a v i k o v a izvajala med drugim: Seda], ko je zastalo vse družabno in gospodarsko življenje, in je vse osre-dotočeno na bojnih poljanah, na po-zorišćih ogromne borbe, se ne bo ču-dil nihče, ako se ne dosegajo zaže-ljeni uspehi; nasprotno se mora le vsakdo čuditi, ako se more sploh le še vršiti društveno delovanje. Naša ženska podružnica Ciril - Metodove družbe ne le da ni niti za trenutek ustavila svojega delovanja, marveč, dasi se je število delavnih moči, bo-disi radi odsotnosti ali udobnosti, če-dalje bolj krčilo in odtegovalo delovanju, čeprav v majhnem krdelcu, je stopala naprej in vršila do skrajnosti svojo naiogo. Tajniško poročilo gospodične Vinsko ve poudaria: Dasiravno je bilo delovanje odbora tuđi v tem letu vsled sedanjih raz-rner zelo otežkočeno. je storil vse, kar je bilo v njegovih inočeh, da so bili obdarovani za Božič učenci Ciril - Metodovih šol, da je bilo mos:o-če odposlati tuđi letos vsoto denarja glavni družbi v Ljubljano in podpi-rati patrijotične akcije. — Iz blagaj-niškega poročiia gospe Trnovče-ve: Podružnica je imela naslednje dohodke: Preostanek od 1. 1915. 2035 K 19 vin., darovi za božičnico 2570 K 40 vin., predstave 1779 kron 78 vin., darovi 897 K 75 vin., udnina 158 K. iz hranilnice 1000 K, skupaj 8441 K 12 vin. Izdatki so bili na-slednji: Najemnina otroškega vrtca za Rocol 320 K, oblekce in copate za Božič 2132 K 70 vin., predstave 615 kron 47 vin., v Ljubljano posHle 1500 kron, partitura »Palčkov« in pevo-vodja 464 K, podpora ubogim učen-cem Ciril - Metodovih šol 170 K, v hranilnici naloženih 2510 K, v gotovini ostane 728 K 95 vin., ^kupaj 8441 K 12 vin. Kakcr govore števil-ke, je bilo torej v minulem letu de-narno stanje Še precej ugodno. Nade-jamo se. da ne borno nazadovale. Ce bi tuđi še nadalje trajala nesrečna vojna, nam mora slej ko prej biti pred ocrni, da stremi sovražnik na se veru in jugu za tem, da s solo od-tuji materi Sloveniji slovensko deco. Zato moramo napeti vse sile, da se mu nakana ne posreći. — Izvoljen je bil nato naslednji odbor: predsednica ga. dr. Slavikova; podpredsedni-ca ga. Ema Bartlova; tajnica gdč. Dora Vinškova; namestnica tajnice ga. Antonija Oermekova: blagajni-čarka ga. Lina Ternovceva; namestnica blagainičarke ga. Marica Ste-pančičeva: pregledovalki računov: ga. Marica Bartlova in gđč. Milka Mankočeva: poverjenice ge.: Zinka dr. Rvnareva, Milka Skofičeva, gđč. Ana Cokova, Stana Oermekova, Mary Ouličeva, Minka in Matilda Pertotova, Jožica Saksidova in Nina Zidarjeva. Delovanje tržaške ženske podružnice Ciril - Metodove družbe, posebno požrtvovalno v sedanjih težkih časih. zaslnži naše polno javno priznanje. S ponosom in veseljem gledamo na veliko kulturno delo Ciril - Metodove družbe na izpostavfje-nih tržaških tleh in zlasti moramo ceniti brezprimerno pomoč vrlih tržaških slovenskih dam pri utrievaniu slovenske moči v Trstu. Deležne naj bi bile veđno večje podpore s strani vseh, ki znajo prav upcštevatf slovensko pozicijo ob Adriji . . . Dnevne vesti. — »Narodna tiskarna.« Opozar- jamo gg. delničarje. da je občni zbor »Narodne tiskarne« jutri, v četrtek, dne 21. t. m. ob 6. uri zvečer v ured-niskih prostorih. — Vojtao odlikovanje orožnfleov. Okrajni orožniški stražmojster Ivan Crker in orožniški stražinojstri: Franc ^agar, Ivan Kovač in Josip P e 1 a n, vsi pri dež. orož. povelj-stvu Št. 12, so odlikovani s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje. — Odlikovanje. Učitelj iz Toplio Zagorja o. S. g. Matija P e 1 k o. se-daj c. kr. poročnik nekega gorskega pp., je v OrugiČ odlikovan. Kot pra-porščak si je prislužil srebrno hra-brostno svetinjo TI. razreda, kot poročnik pa Signum laudis. Obilo sreče še v bodoče! — Izdaja zadoižnic V. voinega poso0a se je vsled današnjih težav v tiskarski stroki nekoliko zakasnila. Tuđi je bilo treba tiskati mnogo več listin, nego pri prejšnjih vDjnih poso-jilih, ker so se izdale rudi zadolžnice po 50 kron. V kratkem bo končana oddaja titrov V. vojnega posojila na podpisovalna mesta» adkoder iih bodo potem podpisaterji skoro pre-jeli. — DraginJ5ke dokiade za vneko-ieiie državne usl užbence, vdove in sirote. Včeraj je izšla naredba, ki določa izredno pomoč vsem vpoko-jenim državnim uslužbencem, vdo-vam in sirotani za čas od 1. junija da konca decembra 1917. Ta izredne pomoč zhaša pri vpokojenih uradni-kih (državni učiteljih), katerih pokoj-nina ne presega 4000 kron, dalje pri vpokojenih uslužbencih (poduradni-kih, pisarniških oficijantih. finančnih paznikih, orožnikih, jetniških pazni-kih, pomožnih slugah itd.) 100 kron, pri vdovah po uslužbencih označenih kategorij z vdovsko pokojnino do 3000 kron — 80 k r o n, pri vpokojenih delavcih 80 kron in pri delavskih vdovah 60 kron. Uradmške sirote brez staršev dobe 50 kron, uradni-ške sirote brez očeta 40 kron, delav-ske sirote brez staršev dobe 40 kron. če so brez očeta pa 30 kron. Vsem, ki dobivajo do 1200 kron nv.losčine, je dovoljena izredna pomoč 30 kron. Skupni izdatek za te podpore bo zna-šal 19 milijonov kron. — Važno za svojce vojnih vjet-nikov v Rusiji. Osrednja pisama za vojne vjetnike na Dunaju nam poroča, da se ji je posrećilo potom danske vlade in danskega Rdečega križa dobiti dovoljenje za nakup in izvoz večje množine kondenziranega mleka, špeha, surovega masla, govejega me- * sa, smotk in svaičic; vsa živila se razpošiljajo v škatljah iz pločevine, katere so pred zrakom varno zaprlo. Vsa naročila odda osrednja pisama svoji pisarni v Kopenhagnu. tam se bodo zavitki zamotali in zapečati;! s pečatom danskega Rdečega križa. Blago se odoošlje po železnici v za-prtih vozovih s posredovanjem sveci-skega Rdečega križa, v lastna sktedi-šča v Rnsijo, in od tam se bodo zavitki razposlali po pošti na posamez-ne vojne vjetnike. Varnost pošiljatve je veliko bolj sigurna kot z navadnim poštnim obratom. Ker pa ne vemo, koliko časa da nain bode danska vlada dovolita izvoz omenjenih živi\ je velike važnosti za naše vjetnike. da se naročila kakor mogoče hitro izvr-šijo, da to priliko pošilfatve živil na naše vjetnike v naj vecji meri izrabi-mo. Vsa tozadevna pourobnejša vprašanla kakor tuđi cene se zveio y poizvedovalnem uradu Riečsga križa v Ljubljani. 11. državna gimnazija, soba 53, katera sprejema tuđi naročila. — Od raznih predmetov, ki so obležali na bojiščih in od onih pred-metov. ki jih je imelo iz-ven vojašnic nastanjeno moštvo, kat ero se je vr-nilo (ranjeno) z bojnega polja, se Je zgubilo mnogo kosov vtjjašidh oblek in druge opreme na ta način, da se jih je zavleklo v oz&mlju zadei za bojnim poljem. Taki obležali predmeti so se našli rudi po kolodvorfh. Ker ima civilno preiivaJstvo, kakor kaže 'n-kuŠnja. veliko nagnenje nakupovati take stvari za spomlri, se mora v varstvo htteresov vojaškega eraria paziti na to, da se taka zloraba prepreci, kakor tuđi na to, da se ti predmeti za čete, ki odhajajo na bojišče, zbirajo m se jim dado na razpolago. Tem povodom se opozarja na to, da se mora predmete, spadajoČe k voja-ški opravi, kakor obleko, opreme, odeje. đaljnoglede, kolesa, orodje, posode, konjske opreme, sedla, puške, samokrese in pištole, sablje, municijo, ovoje od topniških izstrelov itd. nemudoma oddati na najbližnje vojaško poveljstvp ali najbližnjo oblastvo (občinski urad, c. kr. okraj-no glavarstvo, c. kr. policijsko ravnateljstvo) ah* pa na najbližnjo orož-» nisko postajo. Osebe, ki bi take predmete našle in jih oblastvu ne izročile, zakrive po vrednosti najđenega predmeta prestopek po § 461 kaz. zak. ali pa ćelo zločin po § 201 lit. c. kaz. zakonika in bodo prjmemo kaznovane. Občinski uradi morajo najdene predmete, ki so se jim izročiii, takoj od-đati najbližnjemu vojaskemu povelj-stvu in proti osebam, ki bi se proti temu razglasu pregrešite, prijaviti kazenske ovadbe. — Spored UL prod«kci!e gp-ienceT »Glasbene Matice«, dne 21. Hiniia v »Mestnem domu«: 1. a) Rachmaninov: Preludij, b) Henrik (Je Kaar*: Tarantella. Na klavir igra %$L Emilija Marolt. (šola Kdč. J. C^hi-mecke. VII. razred.) 2. a) W. A. Mo-zart: Vijoiica. b) F. S. Vilbar; Kada mi zvjezdo .... Pesini pole gdČ. Mila Počivalnik. (Šola g. NL Hubada. IV. razred.) Na klajnrju spremlja gdč. Emilija Marolt. 3. a) Mac Do-weii: Morje. b) Bralims: Balada (Edvard.) c) Rachmaninov: Polichi-nelle. Na klavir igra gdč, Božena Bo-16. (Šola gdč. J. Chlumecke. VIL razred.) 4. P. Rode: Koncert št. fj. Na gosli svira g. Igor Franko. (Šola g. J. Vedrala. 5. a) A. Foerster: »Mila lu-nica«. Koncertna fantazija, b) Mac Dowell: Ples čarovnic. fia klavir igra gđč. Nilka Potočnifc. (Šola g. J. Pavčiča. VIII. razređj 6. a) Iv. A Zajc: Vir. b) A. Lajovic: Bujtrt ve&i v noliu. Pesmi poje srdč. Jelica Si-dar. (Sola £ M. tiubada. & ^KfttU Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, anc 20 junija 1917. 139. Stev. Na klavirju spremfla gdč. Nttka Po-točnik. 7. a) Grieg: Proti domu. b) Chopin: Impromptu-Fantazija. Na klavir igra gdč. Draglca Dekleva. (So!a gćč. M. Dolejševe. VIII. raz-raU 8. a) Kare! Hoffmeister: Noc-turno. b) t Fran Oerbić: V nočL Dvospeva s klavirjem. Pojo gojenke solopetja: gdč. Vera Dereani, Mar-jenka Dominko, Fanči Fabian, Ruža Ferjan. Vida Franko. Zora Hudover-nik. Mira Knez, Helena Mlinar, Mila Počivalnik, Anđela Presker, Jdica Sadar. Ljuboslava Sfiligoj tn Pavla Tominšek. (Sola g. M. Hubada.) Na klavirju spremlja gdč. Božena Bole. 9. J. Dont: Kvartet za štiri gosll. Svi-rajo gg. Ifcor Franko — 1. gosli. Dušan Franko — 2. gosli, Mirko liribar — 3. gosli. Zoran Hribar — 4. grosli. (Sola g. J. Veđrala.) — Začetek ob pol 8. zvečer. — Javna produkcija gojencev „Giašbene Matice1'. Prva javna produkcija gojencev „Glasbene Matice", ki se je vršila snoči v dvorani Mest-nega doma, je prinesla prav lep pregled napredovanja gojencev in gojenk ter ob enem odprla vpogled v razvoj umetniskega čustvovanja posameznih gojencev. Ne gre soditi takih pro-dukcij po enotnera ključu, ker imamo pred seboj grojence raznih stopenj in raznih sol. Najbolj zastopan je bil na tej produkciji klavir. Igra gdč. Mire Koblerjeve (IV. razred sole gosp. Pavčiča) in £. Frana Potočnika (na isti stopnji in iz iste sole) se da primerjati fer je učinkovala igra gdč. Koblerjeve zaradi bolj hvaležno izbranih tem ljubko in za spoznanje mcrda bolj z Ijubeznijo občuteno, da-siravno je bila tuđi igra g. Potočnika vse pohvale vredna. Iz VI. razreda in iz šo!e gćč. Marte D o 1 e j • ševe smo slišali gdč. Emilijo Caci-ulo-Pappovo, gdč. Ivanko Lam* petovo in gdč. Palmiro Strauss-g i 11 o v o. Raffova sonatina je bila morda nekoliko pretežavna, vendar jo je gdč. Pappova dovršila skoz in skoz s komaj opazntm malenkostnim pomanjkanjem naglasa na nekaterih mestih prav dobro. Nasprotno je gosp. Straussei^ova mestoma premočno ak-centuirala, zlasti uvodne akorde, pred vsem v Godardevem „ZjutrajV Obema pa moramo priznati, da sta izvršili svojo nalogo prav povoljno. Gdč. Ivanka Lampetovaseje fzkazala kot prav dobra igralka na klavirju, ki se je t pravim umevanjem vživela y svoje piese. Pri klavirju pa naj ome-nimo Še to, da je treba paziti, da igralec čim raanj giblje s telesom. Opazilo se je to gibanje sicer le tu in tara, vendar moti v celotnem učinko-vanju. Gdč. Zdenka Tominškova iz VTI. razreda gdč. Chlumecke je dovršila svojo naloge prav priznanja vredno z malenkostnim, komaj opaz-nih zavlečenjem takta. Posebno ljnbko in v izvaianja prav dovrteno je zapel raladinski zbor 60 gojencer začetnikov tri lažje pesmi pod vodstvom gdč. Sadarjcve, od katerih je Jenkova „Na tujth tleh" najbolje ugajala, da je moral pesem ćelo ponoviti. Iz I, razreda g. M. Hnbada je zapela gdč. Josipina Bauerj eva dve pesmi. Poznala se ji je dobra šola, zaraolčati pa vendar nočemo, da sta bili pesmi morda pretežavni za prvi javni nastop, zlasti .Domovini i ljubavi*, dasiravno je gdč. Bauerjeva polagala v svoje pet je prav mnogo čustvovanja. Z ve-žbanjem bo gdč. prav lahko v naj-krajšem časa dosegla prav lepe uspehe. Končno gosli iz sole g. V e d r a 1 a. Gdč. M. Koprivčeva in g. Zoran Hribar, oba iz VI. razreda. Gdč. Koprivčeva si je iibrala romanco, ki jo je dovršila tuđi z globokim ob-čutkorn in umevanjem prav pohvalno. Karbulkov koncert v D-molu, ki ga je igral g. H r i b a r, je zahteval ne le mnogo umevanja in spretnosti, marveč mnogo vztrajnosti in šolc. G. Hribar je dovršil svojo teiko naiogo prav dobro in bi mu le žeieli, da dobi v roke bolj zvonke gosli. Poslušalstvo je gojenke po vsej zaslugi živo aklami-raio. — Redni obcni zbor »Glasbene Matice« za leto 1916/17 se vrši v će-trtek, dne 5. julija 1917 zvečer ob b. v društveni dvorani v Vegovi ulici 7 s sta tu tari čn im dnevnim redom, ki obseza porociia predsednika. tajnika, blagajnika, revizorjev; voiitev nove-ga predsednika, odbora, revizorjev itd. — Odbor. — LJndskosoiske vesti Marija Bahovec je namešče/ia za suplen-tinjo v Železnikih namesto oholele učiteljice Marije Dolenc - S i -mončič, Arralija Kredar v Ra-doraljah namesto obolele^ učiteljice Marije Zgur f Melita S i v i c na Bledu. Olga Re.'icv Skrijevcu, ker je nad učitelj Fran J u r e č i č odŠel k vojakom. Učitelju Ivanu E r b e ž n i-k u. ki deluje v glutioncmnici v Ljubljani in ima radifega dopust, se je do-volilo za čas tega delovanja na soli na Bledu mesto dosedanjega provi-zoričnega definitivno učiteljsko mesto extra statmn. — Gremij trgovcev naznanja svojim članom sledeče: Večkrat se zgodi, da so računi, ki Je pošUjajo y inozemstvo sploh nekolkovani, ali pa premalo. Clani se opozarjajo na § 11 ces. naredbe z dne 26. a v gust a 1916, št. 281 drž. zak. Ta določa, da se mo-rajo vsi računi, če je prejemnik tud! v inozemstvu, koikovati po pred-pisih. — Vprašanje. Piše se nam: Predlansko leto menda so bile nastavljene za bukove drva maksimalne cene po 28 K za seženj. Ten cen so se prodajalci m kupovale! nekaj časa držaii: sedaj je pa vse zmešano. Ne ve se, li obstojajo za drva sploh se kake enotne cene ali se jih lahko prodaja in kupuje kakor hoče in tako so v nevamostj prodajalci in kupo-valci. da ne zapadejo zaradi navijanja cen kazni, prodajalci pa še posc-bej zaradi oderustva. Ker se sem-terjta le še dobi kak voz drv, bi bilo vsekako potrebno urediti p r i -m e r n e enotne cene, da bi Ijud-je vsaj vedeli, pri čem da so. Splošno pa mislimo, da so drva sedaj dose^ia vsekako previsoke cene in Če ostane pri tem, si ubožnejše probivlastvo po zimi pri najboljši štedljivosti ne bode moglo kuhati niti tega. kar dobi sproti! — Oddaja usnja čevijarskim mojstrom v LjKibljani in Spodnji ^1-škL Cevljarski mofetri v Ljubljani in Spodnji !>iški, ki si hočejo kupiti usnje, naj se oglase zaradi riskovin za potrdila o prejemu usnja pri za-družnem naćelnikii gosp, Karlu Kor-deliču v Ljubljani, Rimska cesta 5. Iz Senožec. Pne 13. juniji 1917 ob 6. zjutraj je urnrl v Senožečah po dolgotrajni mučni bolezni dolgolctni tukajšnji sodni r«redstojnik in scxlni svetnik Edvard P i c e k. Bii ;e vobče priljubljen, čislan kot strokovniak in človek, mučenik tega življenja Naj v miru počiva! Ob splošni udeležbi se je vršil pogreb dne 17. junija ob 3. popoldne. Namesto venca so darovali sodni in davčni uslužbenci v Seno-žečah znesek ^ Vron in župan Fran pl. Garzarolli 20 K za vdovski in si-rotinski sklad c. kr. Crnovojniškejra okrajnega poveljstva št. 27 v Ljubljani. Tatvioa. Posestnlci Frančiški Vidic v Hrastniku. občina Peč. je iz-ginilo v njeni odsotnostl z doma. veČ prstanov, žepna ura, 35 K denarja in nekai špeha. O tatu ni sledu. Nova Jzna dba. Glede pomanjkanja pnevmatike za kolesa posrećilo se je imajti izborno nadomestilo dražega gumija. Več se iz\-e v trgovini Florjanćič, Ljubljana, Šelenburgova ulica. Zgubljena je bila zlata verižna zapestnica, na poti od hotela „Union* do Kino Centrala ali od kolodvora do nemškega gledaiišča. Odda naj se proti nagradi pri Heliel, Emonska cesta §t. 2. I. nadstr. Aproviiacija. — Oddaja prekaienesa mesa za Moste. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v četrtek dne 21. junija v cerkvi sy. Jožefa prekajeno meso po znižanih cenah. Meso se bo oddajalo strankam ki imajo provizo-rične beie izkaznice in sicer 1 kg a 2 K. Na vrsto pridejo od 8. do pol 9. stranke, ki imajo izkaznice s št. 1 do 200, od pol 9. do 9. št. 201 do 4W. od 9. do pol 10. št. 401 do 60fi, od pol 10. do 10. št. 601 do konca. Rodbine do 3 oseb dobe V* kg, rodbine s 4, 5 in 6 osebami dobe 1 kg, rodbine s 7 in već osebami I1/* kg. Stranke, ki bi se ne ravnale po zgorajšnjem redu, ne dobe mesa. Pripraviti je tuđi drobiž. -*■ Oddaja prekajenega mesa za Vič. Mestna aprovizacija ljubljanska bode oddajala v četrtek. dne 2L junija. dopoldne za občanc Vica prekajeno msso in sicer v cerkvi sv. Jože-fa. Meso se bode oddajalo vsem onim strarkam. ki imajo provizorič-ne bde nakaznice in sicer I kg a 2 K. Da se prepreci naval, se imajo stranke ravnati po naslednjem redu: na vrsto pridejo od 10. do pol 11. stranke, ki imajo izkaznice s št. 1 do 200, od pol 11. do 11. št. 201 do 400. od U. do pol 12. mcr-no porazdele in pa. da se obdrže enotne cene. Ker je pa omenjeni urad dornal. da se ta naredba točno ne izpolnuje. se prizadeti opozarjajo. da bi se v nasprotnem slučaju proti njim strogo kazensko postopalo. jitžEne sfunrL * Dunajsko fcerzo hodo najbrž zaprli /:a tri dni na teden in upajo, da bodo s tem omejili velikanske spekulacije, ki so se zadnje mesece razvile. * Uvoz na Anglesko. »Frankfurter Zeitung< javlja iz Haaga: Po Renterjevem izvestju znaša vred-nost v mesecu maju na Angleško pri-peljanih živil 87,620.000 funtov šter-lingov, za 3.82S.00O funtov več, kakor v maju 191 r. * Nad3buden šolar. Dne 11. t. ni. so zasačili na Dunaju 13Ietnega so-larja Klcedorferja, ki je priznal, da je od 7. do 11. t. m. tikradel na javnih prostorih na Dnnaju stiri .vozove z vpreženimi konji v vrednosti 13.500 kron. Ers voz i? proda1, druge je od-neljal njegovr oče. :: Umor In saraomor. Tovarniška deiavka Filomena Ooltasch iz Oher-altstadta pri Trutno\ii na Ceškem si je privezala svojega petletnega sinka na hrbet in skočila z njim v vodo, v kateri sta oba utonila. Filo-rre;;a Goltasjli je šclz 21 let stara, njen mož je v ruskem vjetništvu. Zapustila je pismo, v katerem priznava. da je pred sedi^irni leti skupno s svojo materjo vrgla svojega oČeta v vodo, v koteri je utonil. * Ladys. Angleži se smatrajo za gospodarje sveta. Njihova moč sloni v prvi vrsti na njihovi mrrnariri. To je nijih moč. to je sila, s katero so si podvrgli toliko sveta. Vsakdo bi pri-čakoval. da bodo ze imenovan-'? ! -dij izražala, da je brodovje ona kni-ta sila. s katero Aiiglijo strahuje svet. A g!ej! Vsa antrleŠka imenovanja za ladje, od navadnega č°!"; * -do najvećie oklopnice so ženskega spola. Poetični An?leži so hoteli iz tega sklepati, da je žensko imenovanje ladij nekak izraz kavatirske ga-lartrosti, toda Angleži sami so se jim smejali. Darila. AprovizaCnemti zakladu :a prehrano ubožnih slojev ljubljanskih prispevala je Kranjska hninilnica v Ljubljani /nesek 5000 K. Volilo. Pokojna gospa Marija Pn^liaruzzi pl. Kicse!ste:n zaptistihi je mestnemu ubo.'nemu zakladu svoto 2000 K, katere je izročil mestnemu magistratu £. podravnatclj C. kr. splošne prometne banke Henrik Debevec. Dan žepnih robeev. V patrijotične na-mene .Dneva žepnih robcev" daroval je g. c. kr. profesor v p. dr. Jos. Joh. Nejedli 20 K in gdč. Amalija S^hmidt, najemnica gostilne pri Koži 20 kron. Družbi Cirila in Metoda v Ljubljani sta poslala gg. dr. Karei Koderman, odvetnik in Franc PiŠeic, tajnik posojilnice v Mariboru po 10 kron mesto venca na grob pok. c. kr. poštnega kontrolorja Vekoslava B.ihovca. — Kljub tzrednim razmeram nekateri C. M. nabi-ralniki prav marljivo napredujejo, iz nabiralnika g. Jv. Lenassijeve v Oor. Logatcu je družba prejela lepo svoto K 56.—. Od omizja ravno ijte gostilne po zbranl znesek K 15.—. Iskrena hvati! • « Upravništvu naših listov so poslali: Za „Zavod za v vojni oslepele vojake'4: Franja Picek iz Ribnice 30 K, mesto venca na krsto g. Edvarda Piceka, c ta*, dež. sod. svet-nika v Scnožećah Z* „Goiiške b€gunceM: Franc Gnez da iz Unci 20 K, mesto venca na krsto gosp. Aloj-zi>a Sirca v Dutovljah. Za „Vdovski In sirotinski zaklad crno-vojni$kega poveljstva it. 27 v Ljubljani44: C kr. okr. sod. v Senožečah 55 K, mesto venca na krsto g. t\ etnika Piceka (L s.: od | sod. in davč. uslužbencev 35 K ter g. župana Fr. pl. GarzarolHja 20 kron. Srčna hvala! I bdaiateij lo odgovoral urednik: Va!e«tio KoiHtar. lmt*m* hi Mi »Naroda* t)sfcarw«. 11 Najlepši kras ženske Ml lepo oblikovan«, bujne, trde grudi. Gospe, ki se v tem oziru ne čutijo popolne, naj pi5ejo na Ido Krause, ki jim posije brezplačno na podlagi od nje preiskušene metode, diskreten svet v svrho pridobitve idealnih, okroglih oblik. 1851 Ida Krauie, Požun, (Pressburg), Ognko9 Schansstrssa« 2. odd. 41. Zaupno blago! V pari prano in brezkalno po^teijiio perje in puh priporoča trgovina s posteljnim perjem in puhom Ljubljana, Mestni trg štev. 8 Ustanovljena 1866,_________________Ustanovljena 1S66. POZOR! N«ree*aa konhcrer.es pričala na trg za nlrko ceno napol ali n!ć oć ićeno blago. Teg^ perla se drte isogasio cstankl mesa inaesniiga, ki zvisu^e teža ier tl^tveno irlpomore, da so razviiejo ličinke in bio1|L Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunnjska cesta 15 ' priporeča svojo bogato zalogo v ■ i»6znib ke!es. H Strofl ^ ^ ^ xa rodbino In obrt. I IRzn'affl fenrzi za f ezsBje v iiill ; Pisalni stroj i „ADLER", PleHIni stroji vseh velikosti Najveća slovenska hranilnica! a. JI U au» a. Ji iHl i% §% &^a v$vl siiL%3 wC» ftKa&vŽK 0ftvYi v je imela koncem leta 1916 viog . . . . K 55,000.000*— hipotečnih in občinskih posojil.....K 30,600.000-— rezervnega zaklada........„ 1,500.000*— Sprejema vloge vsek deiavnik in iih obrestuje naivišje po 4 1 i i ve6je in nestalne vloge pa po dogovoru- : Hranilnica je pnpilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranilnikoa Posoja oa xeml|£šca In poslopja na Kraajskam proti 5% lzven B>ar4s!ie pa proti 5 '/< ° 0 obrestlsu ta proti najman] ------------ 1 osiroma 8/4 /0 odplačetranjn na dolg. — s V podplraojo trgovcev In obrtnlbov Imanstanovlfeno :: wt Krediiffi^ drultwo. ^M C. in kr. dvorni zaloinlki Ljubljana Resljeva cesta 1. Marijin trg 1. priporoča vse vrste oljnatlh, sabib In laiadnili barv, mavca, prašnega ol]a za tla, strojnoga ol>a, mast za nsnje, kolomaza, čoplčev, steblarskega kleja in vseh v to stroko spadajočih predmetov. B>fainl ma raspolago. I 139. Stcr. .SLOVENSKI NAROD', dne 2a jitnija 1917. Stran 5* VILA na BLEDU s 6 popolnoma opravijenimi sobami kuhinjo in pntikhnami, obdelanim zelernidnim vrtom in uporabo %oxćx, nm cano da ▼ aafem eventaelao tmdl pređa. icgj Kje, pove upnvništvo »Siovensk. Naroda«. Gospodična lšce mesto učeake v kaki tukajšni irgovini alt na d^ielo PUmene poiud- be pod „Učeaka 1984'• ca upravo >Sloveoakega Naroda«. 1984 WHT Kypi se ~*BS hišieo o unuinsl ali njeni okolici z vrtom in nekoliko zerrljišča — Pcnudbe pod „hišica 19171935" na upravr. »SIov. Nar.« Hl I9 !3 • • i ■ ^^ ilaj 1 i 1.11 5*; 1 ili Vsto > takoj. — Plača po dogovoru. Karei Ple:^elss, c. kz\ actar, ▼ Novem mesta. 1998 ^■«^^1.11 II ij^i ^mm ii —,----------™~b— ,i —, , M _ __| MM Ul ili illlO! ii vsako rnncžiso, kupi po najviši ceai Josip Cizel, na Polzeli, Štajersko. 1915 Knjigama Schwentner serejm« ^^^ # t iznrfeno ▼ trgovini s papirjcci, r^znašalra sli razbio Mni' in učenko. Pristen dober n § i se dob! pri 15 L SESIBIRUBSpfitm Nfa M hbj »"*■■» ■ !•!•• iiliniilsia iiistilii ¥ KOlOtf*OrSfci llHd. 1983 Naslov pove upravo. »SIot. Naroda«. Se stuiiiiii s kvblaio, 3 sotoni, 2 venuflaini, rorolnoma meblovano v Z^ Gameljna': ~od Smarno goro, tik ob vodi za kop»lj orimerno v zdrav legi bMzu goziov so tsk«i ća« poletje sti «t-!ao odđ«». leferes^+'c c^J se **rne|e na posi!s^a:i:a Aloii. mšrnlk, v Zg. Citiciti nah %t. lg, pri L-u!i^aai. NA tZBIRO pošilja tuđi na deželo: K asne 2$52 ?l I II 1 r »J»o blfligo. Za dame! Za dame! Ns!yfgodnelši nakup! Prođajam rađl velike zaloga bluze od Bavadae do naffiaeliega &rofa po znatno znižanih cenah. Specijalna trgovina za bluze ftntonija Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1. St. 8948. ________ ■ 1995 V smislu § 37 občinskega reda za dezelno stolno mesto Ljubijano naznanja pocinisani mestni magistrat, da so proračuni mestae občiae za čas Od 1* Jnllja 1917 do 30. fnnlja 1918 in sicer: 1.) mestnega zaklada. 2.) ubonega zaklada. 3) zaklada meščanske imovine. 4.) mestne pehotne vojasaice. 5.) mestne klavnice. 6 i mestnega vodovoda. 7.) mestnega loterijskega posoj^la. 8.) mestne elektranie. 9.) mestnega pogrebnega zavoda. IO.) mestne zastavljalnice in 11.) mestne priprege dogotovljeni ter so občanom šttrinajst đnl, to je od 19. j unija do 2. juli ja 1917 ▼ prostorih mestnega knjigovodstva na vpegled. O ugovorih, ki bi bili glede proračunov pravočasao prijavljeni, bo razsojal občinski svet. Blestnl magistrat ljubljanski, dne 20. maja 1917. obrestuje hranilne vlogc po čistih fm \\ O / brez odbitka rentnega davka. Kezervm zakla) nad X 1,000.000. f /4 /0 Ustanovljena leta 1881. Stran 0« »SLOVENSKI NAKUU*, dne 20. Juiifja 1917. 139. Stev. |Priporočamo naSim z gospodinjam s KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani | i Dva miša dijaKa M sprej»eta x dobro oskrbo. Naslov pove upravn. »Siov Naroda«. 1930 Proda se castnHKa uniforma Waffenrock In hlače (modro) popolnoma novo: 2 btezi, fcteče, ptaSč (ščukovosivo). Vse skupaj 600 K. Tuđi posamczno. — Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda*. 1980 | \ pridna, z dobro šoisko izobrazbo, se brez oskrbe, pod upodnimi pogoji, sprejme t modno trgovino v ^&jnb! ani- 1962 Ponudbe naj se pošlieio najkasncie do 1. Julija pad šifro „Ljubljana 1917 *S32»* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Pisama dr. Janho Brejca, ođvef* | nlha v Celovca, sprejme Šakaj veščo slovenske in nemske stenografije io že izvežbano v poslih odvetniške pisarne. Plača po dogovoru 1967 od 1 nt doSgosti, IO cm debeiosti naprej v c2eblih in pole« nih kupi po najvišji ce^i ftvrdka: 9t J. Pogačnlk, Ljubite a, Mar. Tsro2i]e cesta 13. —ni^^^ii^^MM —■raiii^ ■—it iii « \ ni ni inniiiiiii—inriTmrr rk *~*ManL^aaaVawJ9aam Poior! Pozor! Pripcročam svojo bogato zalo^o razn St&kf#3, OOfCGrS^cl, svetilk, kuhinjske oosorle te: g.33a*itsr!le, otrocje in S&13&S nogavke, oiroške niaj^, moike OWa-T5lk3 fUS. K 4*30. Prave tržaSk- blcaV^Jke "* debelo in na dr<-bno. Imam tuđi pristneg-a fcrfn*37C3 ter rama v zalomi. OS'JALP DOBEIC, Ljub!i^3, ^artinove cesta 15. A & £• Skaberne j\(estni trg št to. ^vojs častite odjemcuce vliudno prosim, da se naj pri vnknptt orožja in municije vsakdo tzkaže s posebnim docoljenjem od c. Jer. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pranco do orožja in municrje. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prjdatt orožja ali municije, kakor tuđi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Secčik puškar in tnjorec z orožfem v Ljubljani. 134 SfiB ^fsf^ Vam plc'am, ako moj iin!-Čevalec korenin Hi« balz?m ne ođpravi v ?■ dn^h brez boieom Vaših : kurjih oćes, bračavtc, obtišćancev. j Cena to:ičku 7. i.Tnstvenim pismo.n 1,75 :ir : 3 lončki K 4-50, rt lončkov K 7.30. Na : stotine zahvalnih pišem in priznnnj. I Kerreny. — ffcStce^uasaa) Postfach I ! f?'3O7,^tjrfT*r, 3663 j Gorki. Io OS^'G^ Gorici. Ljubljana, Stari trg št. 23. BI9ŽK3 JU ŽSH5K3 ; dvokoiesa s staro pnevmatfto. šivalni strolu gramofoni, električno žepne svefilke že kompletne O(£ 2 R. Posebno niska cena za preprodajalce |Hehani!iia Glavnica na Starem trta if. 11 t ^Ihaciccv: hiš* poleg gorilke k!e!i. dobivate v Specijalni trgovini za milo Ljubljana Istotam svece, krema za 6evl]e, toaletna mila, pralni praški Ud. na debelo in drobno. ■ !ilvl ljuill|lillalll Lili u li Lil ii&fjlf ¥yllj& tOpOiti ^^^ in trgovina diša^ ^^^ Polia^sifa; cesta št. 7, prs!Sš€!e. Megovanle obraza, kože, ISs, prsi, rok. I Masama teSesa in parna ko^e!! obraza. [ Odprovilsio ss Tnozoli, pege, zajedaici, ru- j mene fž?e, rdeeica koie in nosu, ohlspna koša, ( ===== psdbrsdek itd. ========== i I Bamam z Sezele se daSo navodila za nadaljnje samoz8ravlicnjc I ! Št. 509 pr. 1955 V đeielnl bolnici v Ljnbijani Je popolniti troje mest seknnda- rijev- Slažbena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti, lahko pa se podaljša za eno ali-dve leti, če sekundarij za to prosi. Adjutum, ki ga dobiva sekundarij, odmerjen je v prvem službenem letu z 2.000 K, v drugem letu z 2.400 K in od tretjega leta dalje z 2.800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici. Sekundarij ne sme biti oženjen in tuđi ne sme izvrševati zunanje zdrav-niške prakse. Prosilci za razpisane službe predlože naj svoje s krstnim listom, z doka-zili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje do 10. julija 1917 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani, dne 9. junija 1917. A ¥ C £\ \J *W D W U? 7 1W 1 \Z BČiteIi Glas- Ma*ice in cdini ^aprlse ALrUll£ D i\ C# L* iH I I\ leni strokovnjak c kr. đcž. sođišCa Lfnfcliasss, Koaefresni trg 15, f 4 (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevaku!ca kla^irjev in harmonije? [na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga ^sega | glasbcnega orodja, strnn in muzikali]- EĆir? RfllOŽnlk dvornih in komornih tvornic: Bosen-dorfer, H5!zl & Heitzmann, FSrster, Ehrbar, Gebrfider StingU Rud. Stelzhammer, Czapka, LauberT^r & Gloss. Hofmann in Hofberg (amerikanski harmoniji). Obrokl od K 15«— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z anglcSko ponavljajočo mehaniko. 10 letaa postavno obvezna garancija. Nafeinclna najnižia. Zamena naj- ugodnejša. Uglatevaafe ter popravila strokovno in ceno { Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate lzklfućno le iai 7.3. Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falii- fikatov \n navideznega „pofelna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrom blagu", dasi nimajo ni ; jednega pomembnega fabrikata v zalomi. Oficijelno subslcripcilsko mesto Ljubljanska kreditna banka v Uuhlfani la ■)•&• p»nifikB€ijO« Poja^la in tiskovine so pri blagajuali bauke na razpolago,