SSsv. T*??*. (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu.« , 1. Julija 1917 Letnik XLI». Ifijale L'.cari. di ob nedeljah In praznikih, "j 5 zjutraj. ; a ?<2ka A; I«ga St. 20, I. nsdstr. — Vd «•- - i urr «rli: .-u lista. Nefrankirint pltmi * *prt f.j rokopisi se nc vračajo. Ir.'a.atei- i odro.,; u urednik Stclan Godina. Lastnik koasordj .Sćiooat*. — tiskarne .Ećlir.osU', vpisane radruge a o, e inJm porcSt«::>rr. v t. :ta. ulica Sv. Frančiška Atilkega St. 20. Telefon uredni Rva in upravt iitr. 11-57. N a rc t n I n a z n a i * . Za celo lete ....... K 31 20 Za pol leta ................15 60 ii tri mesece .................• 7 SO ti nedeljsko t a d a j • fa celo leto «••••• a 0*20 n pol leta ■ Posamezne StevIIVe .tdlnosli' se predajajo po 8 vtiarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglati se računajo na milimetre v šlrokoitl ene Kolone* Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mrt po 30 vhL Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.-^ vsak« nadaljna vrsti . -............i— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema i ns era t nI oddelek .Edinosti". Naročnin* In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu. Uprava ln lnseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FranCBka Asllkega it 20. — Poftnohranilnlčol račun It. '11.652. imm nrmadng poročila. AVSTRIJSKO. DLNAJ. 30. (Kot.) Uradno se razglasa: 30. itmifa 1917. bombardiranjem kolodvora* v Caliagu. Na asiaški planoti je sovražnik koncentrično in srdito obstreljeval Col dj Agnello. Pri Sv. Luciji smo ponovno z ognjem razbili sovražne zveze. Tekom večera so razvi-»ifiit'a i«;47. _ sovražna letala na Krasu veliko delo- V/hodno bojišče. — Že par dnjivanje. Naše obrambne baterije so uspeš- v Ga!ici»i naraščajoči sovražni topovski no odgovarjale._ c^er.j je od včeraj opoldne lia črti Brze- vi modih ipv Konhicbv naraste! do največje sr- DOGODKI NA MORJU, riir . Mer zahteva položaj, odgovarja BLROLIN, 30. (Kor.) Wolifov urad po-. artiljerija s Krepkim uničevalnim roča: Naši podvodniki so v severnem •oni. Pri Koujuchih Izvršeni napad zapornem vodovju potopili zopet 26.400, . -''/cz penite italijansko A izvršeni razbil v nameni vra/ni letalci so vrgli v bližini Trsta več — Nič jugovzhodno bojišče. nov e^a. \'a.;!r:k generalnega štaba** NEMŠKO. Sf-ROMN. 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 30. junija 1917. Zapadno bojišče. — Armada i « Ruprehta: Boitio delovanje ar- rl e je bilo vsled deževnega vremena Z(r.rr,.0 Razvilo se ie v močen ogeni le u i malo točkah. Popoldne je ena angleška • -ii v spremstvu m/ko letajočili letal južno Armentieresa prodrla v naše jarke; ie bila zopet vržena. Po-• oči je b*io odbiti k več sovražnih iz vidnih mkov. Naši sUnM ob Vseri in severo-/ a pa dno St. Oucneina so nam prinesli več Belgijcev ln Francozov. — Arm?Ja nem-t v Sredozemskem morju pa 27.042 ton. BFROL1N, 30. (Kor.) Uradno se ob-— So- i javlja: V Atlantskem oceanu je bilo ponovno potopljenih 36.000 brutto-registr-skih ton. V Sredozemskem morju je bila torpedirana neznana angleška mala kri-žarka BERN. 29. (Kor.) »NonvcIlUte de Lvon« poroča iz Lyona: Parnik »Orinon« (2571 ton iz Biibao, last neke španske družbe) je bil od nekega podvodnika potopljen. FRANCOSKA KRIŽARKA »KLEBER« SE POTOPILA. PARIZ, 29. (Kor.) Agence riavas jav-l|a: Križarka »Kleber«, ki je bila na pohi v Brest, da se jo postavi izven službe, je dne 27. t. m. na višini St. Mathien zadela mino in se potopila. Pogreša sc 35 mož in 3 oficirje. Križarka »Klebei* je bila zgrajena L 1902 in je imela 500 mož posadke, dva 19*45 cm, osem 16'45, štiri 10, šestnajst 47 cm topov. Cesarska dvojicrV Monakovem. DUNAJ, 30. (Kor.) Cesarska dvojica je danes zjutraj s posebnim dvornim vlakom odpotovala v Monako o. MONAKOVO, 30. (Kor.) Cesar in cesarica sta prispela s posebnim dvornim vlakom ob 1 j6 zvečer semkaj in sta bila pozdravljena na kolodvoru od kralja, kraljice in prinčev. Na potu v prestolico )e bila vladarska dvojica živahno pozdravljena. Cesar je sprejel tekom dneva več oseb. Vnanji minister grof Czernin je konferiral z bavarskim ministrskim predsednikom in vojnim t nI *rom in bil na^o spreiet od kralja v n"dijenci. Zvečer je vršila dvorna poje- na. Cesar Karel je podelil kralju LudovikTi velik? križec reda Marije Terezije. Tudi več drugih visokih dostojanstvenikov in ržavnikov jc dobilo visoka odlikovanja. Zvečer sc ie podala cesarska dvojica v Stuitgart v obiske k virtemberškemu d\ >ru. Odsiop švedskega notranjega ministra. STOCKHOLM, 29. Kor.) Minister za notranje stvari je ods opi!. Na njegovo mesto je bil imenovan višji predsednik Valter Murav. Interpe aclja Vesti iz Grikt. Grška odpoEclicala sv&.e porla-nikt Sz fetveroxvezRih držav. ;kega cesarjeviča: Včeraj ziutraj so ba-\arr-! : četo po u^pelni pripravi izvršile; : »-i!ro poi/vedo>anie jugovzhodno Cor-t Napa-'ue čete so v širini 1200 m rroc'rle notri za sovražne črte in kljub I ;{jpj! ^ Vr^e^f lseF zZSIvelita vil om j I JNDON, 30. (Kor.) Reuterjev urPtl jetnikov ne<»vira^io v la tne j.irke. Zve- poroča ?z Aten z dne 29. t. m.: GrŠKi po-čer vvestfalski polki razširili svoj uspeh I si miki v Berolmu, na Dunaju, v Carigra-dne vzh-odao Cernv. Z nenad-|du in Sofiji s0 bili odpoklicani. Dipioma-ni. napadom so zavzeli več črt sovražnih f tični odnošaji so prekinjeni. jaikov južno vasi l a Boveile. Število iiauikov ^ je znstno zvišaio. Istočasno -o napadli Francozi dvakrat z močnimi silami pri Ccrny : bi»i so v bojih iz bližine . •• t ; r y\Mozg |e »H tj ob: ček 2S. itniHa povečan. Na v*zhod-t.em pobočju višine 304 je zavzel neki po-/nanjski p- !k okoli 500 m francoske postojanke. Iz Braniborčanov in Berllnča-nov obstoječi n-pa^ni oddelki so se po-U tili sovražnih jarkov na črti Bet.n-court Esues. Dne 28. in 29. junija je bilo privedenih S2 ujetnikov. Sovražnik se je trdovratno upiral. Njegove krvave Izgube &o znatne. Z brezuspešnimi protinspadi na jugovzhodnem obronku gozda pri Avo-ccurtu in proti ju^orap^dnemu pobočju višine 304 jih ie ?e povečal. — Armada vojvode Albrehta: Nič bistvenega. V z h o d n o bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Na naraščajoči pritok ostalih er.tentnili vloMi se pričenja ru-ko bo«iio delovanje v vzhodni Galiciji razvijaj v nameravani napa Močen uni-o-enj Rusov bruha od včeraj DLNAJ, 30. (Kor.) Grški poslanik se je danes popoldne zglasii v ministrstvu zunanjih stvari, in je sporočil, da se z ozirom ra to, da se je vzpostavila sloga med obema. doslej Grško v dva_ tabora Letečima strankama, in da se gršlše čete bore nia macedonski fronti, smatra grška vlada prisiljeno, da pretrga diplomatske zveze z Avstro-Ogrsko. Varstvo grških koristi v monarhiji se je poverilo inozemskemu poslaništvu. BEROLIN. 30. (Kor.) Kakor poroča Wohrov urad, je iuka^Šnj grški poslanik Theotokis novi vladi v Atenah brzojavno naznanil svoj odstop in izročil posle prvemu legacijskemu svetniku Polychro-niadisu. LONDON, 30. (Kor.) »Dai!y Mail« javlja iz Aten 28. t. m.: Zvezne čete so zvečer zapustile Atene. Polk venizelovske nsrainc armade jih je nadomestil. Položaj v Atenah. MILAN, 29. (Kor.) »Secolo« poroča iz Aten, da namerava Venizelos takoj sesta- ■ "' ' --------- --------. /Aitii, Ud iiaiu^iava » C o valni o-enj Rusov bruha od včeraj naj vjti koiTlisiio^ ^ bo imela nalogo, da po-r.a.-e posojanke oh progi Lvov—Brody po ra.vna nasprotstva meii Italijo in Grško pri Brzezanih. Pri KonjuchHi so iz- jn (loseže mecl obema sporazum v inte- • •■ ___ f .. -tln nrt maAS nlnnrl n Cn Cn r-. .« . ■% ' •__t _ vršile ruske sile ponoči napad, a so se moraie vsled našega uničevalnega ognja i/gube nosno umaknit?. Tudi severno in iVU511lll! wllolxJ ^ ^ j.-o/apadno Laeka je rUsko topov sko I francosjte jn ruske čete so naprav delovanje znatno narasilo. — >a frcnti nQt m]r v Atiki sedaj 0]<0ij 40 0 • advojvode Jožeta in generala Mackcn-cna ie položaj neizpremeajen M a c e d o n s k a f r o n t a. — Nič no- v Jga. BEROLIN. 30. (Kor.) Veliki glavni stan. 3<». junija 1917, zvečer. Na zapadni fronti vsled deževja nič posebnega. — .Na vzhodu so se po močni predpripravi pričeli ruski pehotni napadi od gornje Stripe do zapaduega brega /lou Lipe. Naval se je razbi! v našem sporazum re>u četverozveze. Prihod Venizelosa v Atene je izzval nemire; med venizelisti lin kralju zvestimi je prišlo do spopadov. ile zo-000 vojakov zaveznikov. Višji komisar Jonnart je roanje opti.nističen, posebno ker so kraljevi pristaši na Peloponezu aretirali, pretepli in zaprli več venizelistov. Princ Nikolaj odpotuje v Švico, princ Krištoi na Angleško. uničevataem ognju. Prvi generalni 1cvartirmojster5 pl. Ludcndorff. Ruske Ofenzivne priprave v Galiciji. DUNAJ. 30. (Kor.) Iz vojnega ix»roče-vi«!-kega stana se javlja: »Zurcher Post* objavlja sledečo brzojavka iz Ženeve: Po zanesljivih, v Pariz dospelih poročilih se rnsko armadno vodstvo sedaj resno pri-?ravlja za obnovitev ofenzive na jugo-zaradni »ri>n*i, ki ie bila ustavljena lansko leto. V to svrho je rus!-. > armadno vodstvo zbnlo zelo znatne sile na avstro-ogrski fronti, pomnožila primerno topništvo in skuša klji^b vsem težkočam 110-tranje organizacije kolikor mogoče povijati rnunic?>skc zaloge. Zanimivo ie, da se vrše vojaške pr prave ravno na avstrii-skiii tleh. — To poročilo jako čudno osvetljuje sklere glede mira. ki jih je --elavsko-vojaški svet v Petrogradu šele pred kratkim izvrš i. On zahteva izrecno mir brez aneksij, rusko armadno vodstvo pa pripravlja sedaj novo ofenzivo, katere cilj ni drugega, kakor aneksije tujih ozemelj. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 29. junija. — Topovski boj je bii včeraj va v;-ej fromi precej živahen. Na sovražno obstreljeva le Ale smo odgovorili z (špang). Nova Rušila. Kozaki odločno na strani vlade. PETROORAD, 29. (Kor.) Skupščina kozakov je po posvetovanjih glede stališča napram sedanji vladi sprejela resolucijo, ki naglasa, da. izreka skupščina vladi popolno zaupanje in izraža prepričali je, da bo vlada v tesni zvezi z zavezniki dosegla liotranje-politično svobodo. Resolucija končuje z besedami: Kozaki iz vse Rusije bodo krepko podpirali vlado v njenih stremljenjih, da napravi konec anarhiji in zaduši vsak poizkus protirevo-lucije. PETROGRAD. 30. (Petr. brz. ag. — Kor.) Vser iski kozaški kongres je z vsemi proti enemu g.asu sprejel naslednjo resolucijo o agrarnem vprašanju: 1. Ves danes Kozakom pripadajoči in njihovo zgodovinsko dedščino tvoreči svet ostane v njihovi lasti. 2. Vsa posestva, ki se na-hajajo v kozaškem ozemlju in so bila pod staro vladavino podeljena posameznim osebam, ter svet, ki jih poseduje tamkaj država ali cerkev, naj se vrnejo prvotnim lastnikom. 3. V kozaškem ozemlju ležeča in kmetom pripadajoča posestva ostanejo last kmetov. Cesar odplavil kazen okov. DUNAJ, 30. (Kor.) Armadni naredbeni list objavlja sledeči cesarjev ukaz: V izpopolnilo Mojega povelja z dne 2. marca 1917 odrejat« odpravo kazni c' -v poslanca dr. Rvbafa. < - Gregorčiča. Fona in tovarišev na vse kupno ministrstvo glede uradne rabe ii ijanskih krajevnih imtn za kraje, hribe ii reke v slovenskem ozeir u. Proti stremljenjem talijanske irreden-te, ki >0 merila na o: rganje vsega avstrijskega Primorja, jr že enostavno dejstvo obstoja siovensk ^-hrvatske večine v prebivalstvu tvorilo naravno oviro. Da se odstrani ta ovira in da bi se mogla na narodnostno načelo sc opirajoča iredent-ska stremljenja opravi iti pred svetom, jc želela irredenta Prim ^ko v jezikovnem oz i ru izprenareiiti \ 1 dliiansko deželo ali pa vsaj pobuditi vid v/, da jc dežela taka. Prvemu namenu je abilo v uradu, šoli in javnem življenju 1. vsemi silami izvrševano poitaJijanč-^' ^ije prebivalstva, zlasti mladine, doč m pa je tned sredstvi v dosego drugega namena letalo \ ciii\o uiOtoO"*?-^ -i.ači i.u i :vr-ševano izpodrivanje slovenskih imen krajev. rek in hribov ter njih nadomeščanje z italijanskimi, večinoma šele v zadnjih letih samovoljno skovanimi. Zlasti je bilo takoiuienovano italijansko nacijonalno-liberalno časopisje, ki je odlično podpiralo razširjanje novih italijanskih krajevnih imen. toda tudi avtonomne oblasti so podpirale njih rs^rabo na najizdatnejši način. Cisto nepojmljivo pa je, da so ta prizadevanja irredeffitske propagande podpirale tii-ii oblasti. Povsod so se v uradnem občevanju skoraj tudi za čisto slovenske kraje uporabljale izključno italijanske označbe. Ta imena se nahajajo na vseh zemljevidih in v veliki meri tudi v onih, ki jiii izdaja c. in kr. vojaški zemljepisni zavod. Potemtakem se ni Čuditi, če ni samo v sovražnem, temveč tudi v nevtralnem inozemstvu vladalo mnenje, da gre za italijanska ozemlja, torej ozemlja, ki jih je treba »osvoboditi«; saj v tem pogledu celo zelo važne in vplivne avstrijske in skupne oblasti niso bile na jasnem. Že v miru je povzročala to zelo nepri-jett 1 posledice, kakor -oknzuie zgodovina pogajanj, ki so se vršila z ftalijo pred izbruhom vojne; sedaj pa, ko je veliko omenjenih krajev po junaštvih naše brez-primerne soške armade zaslovelo po vsem svetu, se mora čutiti tem bridkeje. da talijanska imena teh krajev vzbujajo v vsem svetu videz, kot da bi se Italijani borili za »osvoboditev < ozemelj, v katerih bivajo njihovi rojaki. In vendar leže L>obcrdo, Opacckiaselia, Janiiano, Ch>ap-pcvr.no, Auzza, M on te sa-rrio itd. v čisto slovenskem jezikovnem ozemlju, kjer ni niti enega Italijana, in jih pozna tamošnje, sedaj žal pregnano prebivalstvo samo po skvenskih imenih: Doberdob, Opatjeselo, Jamlje. Cepovan, Avče, Sveta gora. Cisto ne 111111 jivo je. da se v prevodih italijanskih vojnih i»oročil ohranjajo po Italijanih naravnost izmišljena italijanska imena Boscomalo (Hudilog), Duttogliano (Du to vi je), Cominiano (Komen), Frigido (Vipava) itd. Dočiin se glede južne Tirolske stremi za tem, da bi se celo za čisto italijanske kraje uvedla zelo čudna nemška imena, se v slovenskem delu goriškega Primorja prvotna slovenska imena, ki jih izključno upoiablja prebivalstvo in so torej edino prava, nadomeščajo z italijanskimi. Pripomniti je pri tem, da je na primer ime Doberdoba, ki se je povzdignil do svetovnozgodovinskega j>omena, v starejših specijalnih zemljevidih še navedeno v .pravilni slovenski obliki. Pač je skrajni čas, da ves svet izve že iz imm onih krajev, -a gre za slovensko ozemije. po katerem Italijani stegaio svoje poželjive roke. Zato vprašajo podpisani; > Ali je vlada voljna ukreniti takoj vse potrebno, da sc bodo za kraje, hribe in reke, nahajajoče se v slovenskem ozemlju Goriške in Grad ščanske, v uradnem občevanju civilnih in vojaških oblasti uporabljala izključno slovenska imena.« Dr. RybaF, dr. Gregorčič, Fon, I. Bianki-ni, Jaklič, Prodan, Brenčič, dr. Sesavdič, dr. Fr. Jankovič, Roškar, Demšar, dr. Benkovič, Pogačnik, Spinčič, Ivčevič, dr. Krek, Cingrija. |čo, kajti prebivalstvo da se ne ozira to, da ne dobiva dijet, temveč se vse< Zg nscdslsnost poslancem Govor državnega poslanca dr. Otokarja Rybara v II. seji drž. zbora, 5. junija 1917. Slo je za drugo čitanje predloge o iz-šfe-fpremcmbi državnozborskega poslovnika in poročevalec posl. Hummer je predlagal. da naj se črta § 7. predloge, ki je določal. da naj se poslanci oproste (»enthe-ben«) vojaške službe* ne pa da se onim, ki so v vojaški službi za čas zborovanja državnega zbora dovoli samo dopust. — Domobranski minister je opozoril poročevalca, da bi § 7., kot je predlagan, izpre-miujal tozadevno določbo brambnega zakona, zakona o črni vojski in zakona o vojnih dajatvah, vsled česar bi bilo treba sporazuma z Ogrsko, ci-a se tudi tam doseže enaka izprememba. Poročevalec je predlagal črtanje § 7. in pripomnil, da bo zbornica v kratkem imela priliko, da sklene tozadevno zakonsko določbo. Kot drugi govornik v podrobni razpravi je govoril poslanec dr. Otokar Rybar. ki ie uvodoma poudarjal, da bi se glede na pomisleke, ki jih ima domobranski minister proti določbi § 7. znalo zavleči uza-konienje in sankcioniranje poslovnika. — Sicer 4e lepo, da je domobranski minister opozoril na potrebo soglašanja z ogrskimi tozadevnimi določbami, vendar pa je tudi resnica, da na Ogrskem niso bili nikdar tako tenkočutni napram nam, kot smo pa mi napram nJim. Saj je znano, da so na Ogrskem zadnji čas celo v takiii zakonih, kjer se je reklo pri nas, da se ne sme izpreminjati ali izpustiti niti ena sama vejica, izpremenili tebinič meninič cele paragrafe. Tako so storili zlasti z vojaškim kazenskim redom, ki so si ga izpremenili popolnoma po svoje in ga predložili v potrdilo cesarju, ki ga je tudi potrd'1. (Cujie! Cujtel — Posl. Kalina: Ogrski kralj!) Ki pa je obenem avstrijski cesar. Potemtakem pač ni treba pomislekov, da tudi naša zbornica izvede svojo voljo, ali jo vsaj skuša izvesti. Ne padajmo vendar na kolena pred vsako ministrsko besedo (pritrjevanje) in ne storimo o.iega, kar se nam ukazuje. Saj je res: mi, ki smo odrinili v vojaško službo, smo se morali in se moramo še danes pokoriti vsakemu vojaškemu povelju, toda tu smo poslanci, neodvisni poslanci (odobravanje), ki naj govorimo, kakor najbolje vemo in znamo, in tudi glasujemo. To sem hotel povedati, ker sem smatral za potrebno, da poudarim to našo stališče, in sem hotel tudi za bodočnost nastopiti proti vsakemu poizkusu, da bi se vplivalo na nns v kaki smeri. (Bravo! Bravo!) Govornik je izrazil nato upanje, da poročevalec sam v kratkem poskrbi za zakonski načrt, ki bo varoval v polni meri poslansko imuniteto tudi glede vojaške službe. Zakaj so določbe § 7 nezadostne? — Omenja! je že gospod tovariš Kalina, da poslanci, ki so poklicani v vojaško službo, niso dovolj zavarovani v svoji imuniteti, da trdil je celo, da jc dr. Friderik Adler pri svoji kazenski razpravi užival večjo svobedo govora, kot jo pa uživajo poslanci tu. (Pritrjevanje). Gospoda moja! Takoj po njem je na krščanskosocijalnih klopeh vstal gospod — bil je gospod poslanec VVoiiek, ki }e izjavil, da bi prebivalstvo smatralo« kot privilegium odiosum (mrzko predpravico). če bi se poslanci oprostili vojaške službe. Jaz pa opozarjam 11a to, da je velik razred državljano\i*ki se nahajajo tudi na odličnem mestu, in sicer mladi Ijuiije, oproščeni skoraj do zadnjega moža in poznaio strelski jarek samo iz Praterja; to je veliki razred državnih uradnikov, da celo občinskih in deželnih uradnikov, skratka javnih funkcionarjev. Zakaj so bili oproščeni ti ljudje? Zakaj niso bili poklicani? Zakaj so jim privolili te predpravice, ko mora vendar 11a prebivalstvo napravljati zelo neprijeten vtisk, če si pravi: Ti ljudje, ki jih plačujemo mi, ostajajo doma, dočim pa mi, davkoplačevalci, moramo pod orožje in moramo tvegali svoje življenje! Zakaj se dogaja to? To se dogaja, gospoda moja, priznati hočem lojalno, v javnem interesu, ker ti gosjxxlje morajo opravljati službe, izvrševati posle, ki rabijo deloma za vzdrževanje reda, deloma za daljni obrat državnega stroja, za pobiranje davkov, skratka, ker morajo biti oproščeni v državnem interesu. Gospod poslanec WoIlek mora.uneti o nalogah in dostojanstvu poslanca zelo čudne pojme, če nas ne postavlja niti na stopnjo majhnega državnega uradnika (odobravanje), če nam ne priznava niti te važnosti. Gospoda moja! Gospod poslanec \VoI-Jek je pozneje izjavil, da je popolnoma prav, da poslanec, -Četudi parlament ne zboruje tri leta, vendar dobiva svojo pla na seeno obrača nanj. Kaj se pravi to? Da prebivalstvo tudi v času, ko ni parlamenta, in tedaj menda še bolj, potrebuje poslanca in zahteva od njega vse mogoče. Dejstvo je tudi, da oni poslanci, ki so ostali^doma, in bilo je takih veliko število, posebiip pa poslanci Iz ozemelj, ki jih je zaseder^so-vražnik, morajo v vojnem Času veliko več delovati v javnem interesu in so (udi delali več, kot pa je bilo mogoče d/ugače v prejšnjih nesrečnih parlamentarnih časih, in več kot se je v resnici delalo tedaj. Opozarjam samo na begunske odbore, na razna dela, ki jih opravljajo poslanci v aprovizacijskih komisijah (klic: V vzdr-ževanjskih vprašanjih!), vzdrževanj-skih vprašanjih, skratka, v vseh vprašanjih. ki so v najožji zvezi z življenjem in potrebami prebivalstva. Će se torej poslanec, edino svobodno izvoljeni zastopnik, odvzame prebivalstvu v takem trenutku. če se mu onemogoči, da bi izpolnjeval svojo dolžnost, da bi opravljal svoje posle, se oropa tako prebivalstvo svojega naravnega in zakonitega zastopnika. (Odobravanje.) Prebivalstvo je v takem slučaju potem popolnnua izročeno samovolji oblasti, in da sc pri oblastvih vrše samovoljnosti, mislim, mi ni treba dokazati. Da. -gospoda moja, šel bi še korak daljo. Trdil bi, -.la so se oni poslanci, ki so bili tako srečni, da so bili dobro napisani pri gotovih oblastih in povcljništvih. nahajali v veliko srečnejšem položaju kot pa oni, ki so ostalrdoma. Kajti ni sc jim bilo treba izpostavljati, vršili so tam svojo službo, kot so jo vedeli in znali, dočim na je poslanec, ki je ostal doma in jc* posredoval za svoje volilce pri oblastvih, moral riskirati, da ga internirajo. Zgodilo se ie to mnogim, in sicer ne samo na tej strani, temveč tudi (knžoč na levo) na tej strani. ^Klic: Tam samo malekaterim!) Toda zgoiMlo se je! (Konec jutri.) Razn@ politike vesti. Volitve v delegacije. Te dni se je bila razširila v parlamentu, vest, *Ja se Čehi s Češkega tokrat ne mislijo držati kompromisa, jk) katerem so pri prejšnjih volitvah v delegacij prepuščali Nemcem razmerno število delegacijskih mandatov. In to vkljub temu, da imajo Cehi absolutno večino glasov za Češko krono-vino. (Znano jc, da sc v delegacije voli po kronovinah.) Vest je bila resnična v toliko, da so češki radikalei v »Češki Zvezi « slavili tak predlog. Večina pa je sklenila, da je ostati pri dosedanji praksi in lojalno prepustiti nemški manjšini razmerno zastopstvo v avstrijski delegaciji. To je značilno tem bolj, ako se po]Tjjsli, da v državnem zboru ni hujših nasprotnikov, nego so češki in nemški poslanci s Češkega. To naj bi uvaževala tržaška so-cijalno-demokratlčna poslanca, ki sta — ako ravno niti ne tvorita absolutne večine tržaških poslancev — od leta 1907 sem izrabljala položaj v svojo korist tako, da je bil Trst vedno zastopan po poslancu Pittoniju! Ali se socijalno - demokratični stranki nc zdi umestno, da bi posnemala spravljivo postopanje čeških poslancev, ki so po večini nacijonalisti, in da bi v desetih letih vsaj enkrat prepustili tržaški mandat za delegacije zastopniku slovenske manjšine, poslancu dru. Rvbafu? Razširjenje nemškega šolstvu v Trstu. Čisto neopaženo se je 'državno nemško šolstvo v Trstu pred par tedni znatno izpopolnilo. Sola v ulici Fontana, ki je obsegala prej deške in dekliške razrede ljudske šole ter v svojih dveh poslopjih — v ulici Fontana in nasproti v ulici S. Franccsco — dala prostora tudi deškim in dekliškim vsporedmeam meščanskih šol na P. Lipsia, je zdaj urejena kot samo •dekliška ljudska in meščanska šola, ljudski in meščanski deški razredi v hiši S. Fraiicesco 25 so pa združeni v uovo ljudsko 111 meščansko deško šolo. v ulici S. Francesco. Dekliško ljudsko in meščansko šolo vodi c. kr. ravnatelj, cesarski svetnik A. Brunnlechner, ravnateljem na novi deški ljudski in meščanski šoli v .ul. S. Franccsco je pa imenovan c. kr. strokovni učitelj dekliške ljudske in meščanske šole P. Lipsia, Kari Niklas. S to novo uredbo — novo jc namreč !e mesto ravnatelja, razredi so bili že prej otvorjeni kot vsporcdnicc šole v ulici Fontana in deške in dekilške na P. Lipsia — je doseglo nemško državno šolstvo v Trst-i samostojno četrto ljudsko in meščansko šolo. Te šele so: 1.) dekliška ljudska in meščanska šola P. Lipsia —• ravnatelj K..Sto!z; 2.) deška ljudska in meščanska šola P. Lipsia — ravnatelj A. Endler; 3.) dekliška ljudska in meščanska šola ul. Fontana — ravnatelj A. Brunrlechner; 4.) deška Ijuiska in meščanska šola ul. S. Francesco — ravnatelj K. Niklas. Vseh razredov jc okoii 75, ki so. za prve tri šole nastanjeni v državnih šolskih poslopjih P. Lipsia in ul. F011- Stran II. .EDINOST« štev. 180. V Trstu, dne 1. juija 1917. tana, za četrto pa v zasebni hi?i ul. S. Francesco 25., najeti na državne stroške. Koliko nemških, laških in slovenskih otrok je v teh popolnoma v nemškem smislu urejenih ljudskih hi meščanskih šolah. tega danes ne vemo. upamo pa, da izvemo to koncem leta iz tiskanih letnih poročil. Za primerjanje onim. ki bi hoteli razmišljati o stvari, pa bodi povedano, koliko imamo v Trstu slovenskih ljudskih in meščanskih Sol. Slovenci, fcl nas je okoli 70 tisoč v Trstu, hnamo te - le — zasebne ljudske in meščanske šole: 1.) Osemrazredna deška ljudska in meščanska šola v ulici Giuliani (pri Sv. Jakobu) z vsporednico na Acquedottu (12 + 5 — 17 razredov) — ravnatelj I. Vrščaj; 2.) osemrazredna dekliška ljudska šola v ul. Montecchi (pri Sv. Jakobu) (12 razredov) — šolska voditeljica M. Engelman; 3.) osemrazredna dekliška ljudska sola v ul. Acque_otto 20 (8 razredov) — Šolska voditeljica R. Goli. Prvi dve šoli — iz-vzemš: deške vsporednice na Acquedotiu — ste nastanjeni v šolskem poslopju družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu, tretja pa in deške vsporednice ljudske in meščanske šole pri Sv. Jakobu so nastanjene v hiši »Trgovske obrtno zadruge«, ki jo jo najela družba sv. Cirila in Metoda!! Da bo primerjanje popolno, ženstvo Avstrije, da se kot urejena vojska stavi v službo takega milosrčnega dela. Že so stotisoči sledili pozivu in celi okraji so že tako popolno organizirani, da pripada tam kaka četrtina ženskega prebivalstvu našemu udruženju, torej skoro vse žene in dekleta, ki so v dobi, ko morejo sodelovati. Tako je nastalo žensko vojno prispevanje, ki uresničuje misel splošne oskrbne dolžnosti vseh žena Avstrije. Prispevanje naj ne bo torej obstajalo samo v dajanju denarja marveč tudi v zvestem milosrčnem delu. S prispevanjem male članarine 20 sto-tink mesečno, ki naj bi jo pa plačevala vsaka žena, ki le more, alf pa 2 kroni 40 stotink na leto, se v Avstriji naberejo milijoni! To udruženje žena Avstrije, žensko vojno prispevanje, se je popolnoma priključilo c. kr. avstrijskemu vojaško-vdov-skemn iii sirotinskemu zakladu, tvori del tega društva in sicer tako, da vsaka ženska, ki je pristopila kaki okrajni skupini ženskega vojnega prispevanja in ki plača gori omenjeni prispevek, ob enem pripada kot reden in polnoupravičen član vsem organizacijam vdovskega in siroiinskega zaklada v nje okraju. Tako še bo ženstvo Avstrije kot redna bodi povedano še, da so vsi štirje ravna- vojska udeleževalo oskrbe po vojakih za-telji, vsi učitelji in vse učiteljice in vsi1 ostalih vdov in sirot in se mu odpre ne-SnfJri sina* cori omenjenih štirih nem- izmerno polje za-milosrčno delovanje. polje za-milosrčno delovanje Naša vojna moč je v dnevih sile in boja pokazala čn-Jovito moč; tako naj in bodo tudi Avstrijke ženam drugih dežel prednjačile kot uzor v svojem milosrčnem udruženju, poklicanem, da lajša trpljenja, ki spadajo k najtežjim, kar nam jih je prinesla vojna. Tako se ustanovi tudi v Trst« krajna skupina ženskega vojnega prispevanja pod častnim predsedstvom njene ek^cc-lence, gospe baronice Fries-Skene. Prija- šolski sluge gori omenjenih štirih nem Ških državnih šol plačani kot državni uslužbenci n državnega zaklada. Ravnatelj slovenske zasebne deške ljudske in meščanske šole m voditeljici obeh osem-razrednih slovenskih zasebnih ljudskih šol ter 16 učiteljev, oziroma učiteljic in en katehet so piačani kot učitelji oziroma učiteljice — kakor ravnatelj oziroma voditeljici pa ne — kot državni uslužbenci iz državnega zaklada; gori navedeni ravnatelj in obe voditeljici v lastnosti šoiskili IS i&teljic, 4 pejnožni katehetje in 3 šolski! Ryb3feva, uiica VaMirivo št sluge so plačani kot zasebni uslužbenci! _ c * * u zaklada družbe sv. Cirila in Metoda, ki plačuje iz svojega tudi vse druge stroške za vse tri šole. Koncem — ca se lahko tudi to primerja — bodi še povedano, da do vhodov v šolsko poslopje pri Sv. Jakobu, last dražbe sv. Cirila in Metoda, ne vodi nikaka regulirana ter se ve iti tudi r:e tl&kana, a še manj normalno snažena i:i negovana javna cesta, ampak dva popolnoma zanemarjena kosa zasebne lasti — čigave: to bi morda mogel ugotoviti oni umetnik, ki se .nore orijentirati v iržaški zemljiški knjigi — cest Ouliani hi Montecchi, dočim so imenovane državne: šole, kakor je znano vr.akemu poznavalcu '1 r-sta situirane ob SAibno negovanih javnih cesta* . Vidi se io:ej, da se tudi mestna uprava zaveea svojih dolžnosti napram slovenski Sofi; u.'orž se v tem ravna po državni šolski o ilast!. * Dostavljamo še. tla se v zadnjem .asu koris: vdovam in sirotam po padhh voja-imioižo govori o ustanovitvi d-žavne ■ kili s tržaškega ozemlja. Zajamčena je nemške ljudske ^ le v Rojanu, ter da je i popotna enakopravnost vseh treh skupin, pri Sv."Vidu že 2 et: dozidano poslopje za tako, -da bo naš slovenski živelj v pra- vodi'eljev, potem 18 učiteljev, oziroma ve pristopa sprejema tudi gospa Zinka dr. -------- ~ .....* * - 11. Ta poziv smo prejeli v objavo od poklicane strani. Naj dodamo še nekoliko pojasnil. Organizacija ženskega vojnega prispevanja zasleduje — kakor je razvidno iz gornjega oklica -— najplemeniteje, človekoljubne namene, posveča se samaritanski nalogi, uelu človeškega usmiljenja v najlepšem pomenu te besede. Zaslužuje to delo torej, da se mu prh.Vuži vsaka ženska, ki le more. In z ozirom na nizki prispevek more to — lahko rečemo — večina žena na tržaškem ozemlju. V kolikor ne kliče že vzvišeni namen sam, naj v pobudo slovenskemu ženstvu opozorimo na sledeče okolnosti. Krajna skupina tržaška bo organizirana narodnostnim razmeram primerno: imela bo italijanski, slovenski in nemški oddelek. Načelnica slovenskemu oddelku bo gospa dr. Ry-bareva. Prispevki se bodo porabljali na iicinMco šolo: poslopje ie pcfiaviia uprava državnih železnic. Ha jc bil razven nem vem razmerju deležen dobrot tega človekoljubnega dela. Lahko rečemo torej. škega mestnega otroškega vrtca pri Sv. jda bodo male žrtve, ki jih boste v tej or Vidu otvorjen na državni deški ljudski in ganizaciji pokladale slovenska žena ii meščanski šoli P. Lipsia državen otroški j dekle, v podporo nesrečnim bitjem njiju vrtec, to posnamemo iz zadnjega »Ver-j krvi, da bodo krvnim svojcem blažile tr- ordnungsblatta«, ki objavlja imenovanje pijenje, da bodo otir&le solze nesrečne- c. kr. vrtnarice M. Kuiička. jžem, od jiaterih je vojna zahtevala naj- " Zakaj pa iVerordnun£sWatt < ni doslej j težio žetev, ki so najbolj potrebni in ki so objavil imenovanja ravnatelja K. Niklasa j hčere in sinovi našega rod«. Različnega — tudi tržaški »Tagblatt« trdovratno mnenja smo lahko v marsičem — tudi molči o tem — tega ne umejeino. Ali je glede voine — ali v eni ideji in misli mo- treba to skrivati? Nima več smisla to t ramo biti združeni vsi: v veliki sveti Ideji s>krivanje zdaj. ko poznamo iz Edinosti«: človekoljubja, v misli usmiljenja do trpe- *Osterprogramm 1916.«_. sočloveka! Na posledicah vojne tr- •—----j pimo težko vsi, ali, kaj je naše trpljenje v OC0R11I fpntfuil Aust?ii$l i primeri z onim, ki je morajo prenašati VKIUU AfclttlVU HVAUI,^; k-dove in sirote, ki jih je zadel največi in Mnogo ii-očev junakov, ki v tej trdi.'najhujši udarec?! vsiljeni nam vojni pokladajo svoje življe-i Slovenske žene m dekleta: pristopajte pie, morajo svoje žene in otroke ostav-jk ženskemu »ojnemu prispevanju! Sočlo-Ijati ne le v boli m žalosti. marveč tudi v j vek, ki mu boste pomagale blažiti iežko bedi: in misel na te. ki so ostali doma brez j stanje, vas ho blagoslavljal v neizmerni pomoči, Je bila pač najbri-keja v njih hvaležnosti! Dižava ne more tu izdatno pomagati; Aorovizacilske stvari. in če bi tudi mojrla z denarjem, nikdar pai VAI nnmM"n t\ tfhfmo ne more prinašati milosrčne pomoči, ki bi! *AJ u^oimu ia m cula. zapuščene zopet povzdigala in jih nadalje^ Ta teden, od 2. julija do 7. julija t. I., podpirala na njihovi težki poti. j (23 razdeljevanje), se bodo mogla (pro- Spričo te bede se je neka Žena kmalu ti nreščipljenju štev. 23 izkaznice za po začetku vojne istočila, da pozove vse živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: KORUZNA MOKA. J/4 kg koruzne moke P° 80 vin. kg. TESTENINA. ii kg testenine po K 176 kg SUHA ČEBULA. 5 dkg suhe čebule po K 16'80 kg. 5 dkg 84 vin. JAJCA. 2 (dve) jajci na-osebo in leden po 22 vin. eno. SIR. 60 g (6 dkg)^^5ira Gouda po kron 9 kg. Največ se ©a bo moglo dobiti 42 dkg. # SLANINA. Izkaznice št. 13. in dopolnilne izkaznice št. 23 za slanino veljajo do vštete sobote, 7. julija t. I. DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. * Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S, dobe ^roti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 1. julija do ž julija t. I., dopolnilno izkaznico s štev. 24 ter morejo nanjo -do vštete sobote, 14. julija t. L, v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. SVINJINA. V torek, 3. t. m., se prične prodaja svinjine proti izročitvi lila- rnjavkasto- črnih izkaznic (19. izdaja), ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slaninariih in sicer na izkaznice od št. 1 do štev. 10.000 A, B, C, D, E, v torek, 3. t. m., na izkaznice od št. 10.001 do št. 20.000 A, B, C, D, E, v sredo, 4. t. m., na izkaznice od št. 20.001 do št. 30.000 A, B, C, D, E, v četrtek, 5. t. m. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne, jo mor-: dobiti popolnoma izjemno v soboto, 7. t. m. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno lila - rujavkasto - črno izkaznico 10 dkg vsoljene svinjine po K 4*40 kg. SIROVO MASLO. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od od 2. do 7. julija t L, se bo moglo tekom tega razdeljevanja v vseh lokalih, kjer se razpečavajo živila aprov. komisije, obenem z drugimi živili dobiti tudi 120 g (12 dkg) surovega mas«la na osebo po K 12'50 kg (12 dkg K 1?50). IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci tudi izkaznice (sivo-rjavkasto-črnc barve) za svinjino (20. izdajo.) IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Nadalje sc dobile izkaznice št. 2 za govedino. — Kdaj stopijo te. izkaznice v veljavo, se objavi posebej. VSOLJENE SARDELE. Na običajnih mestih se bo nadaljevala prodaja vsoljenih sardel. SARDINE V ŠKATLJAH. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo mogla dobiti po ena škatlja sardin (v oliu), na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve škatln, in sicer po K 3 škatlja- VŽ1GALICE. Dobivale se bodo švedske vžigalice, ali ne več kot S škatljicna izkaznico, in sicer po 6 (šest) vin. škatljica. jo solze. Da se je to najnovejše cesarsko posvetilo v korist vdovskega in sirotinskega sklada izvršilo potom vojno-posojilnega zavarovanja, se more obenem smatrati kot Najvišje priznanje te tako sijajno se obnesle ustanove ter more biti v pobudo najširšim slojem prebivalstva, 'ia pri udeležbi na podpisovanju vojnega posojila z izpolnitvijo patrijotične dolžnosti združijo obenem delo družinske preskrbe in socijalne blaginje, poskrbeč na ta način, da vojno posojilo, ki ie že dosedaj prekoračilo vsa pričakovanja, v pravem pomenu besede postane — ljudsko posojilo. Šolska refekcija. Pred 14 dnevi so se ni posameznih šolah odprle prve šolske jedilnice, ki jih je ustanovila komisija šolske refekcije in v katerih dobivajo učenci vsakdanjo hrano deloma brezplačno, deloma proti primerni odškodnini, kakor so že gospodarske razmere staršev otrok. Odškodnina znaša 1 K na teden, v posameznih slučajih 50 vin. To odškodnino ali bolje, pristojbino je plačati pri upravi šolske reilekcije v ulici Carlo Ohega št. 6, pritličje. — Hrana se bo dobivala vsak dan, izvzemši nedelje, in sicer tudi tekom poletnih počitnic. — V torek, 4. julija t. 1., se otvorite šolski jedilnici tudi za ljudsko šolo CMD v ulici Acquedotto in za ljudsko in meščansko šolo CMD pri Sv. Jakobu in sicer za prvo imenovano šolo v paviljonu Ljudskega vrta — kjer bodo dobivaii hrano tudi učenci raznih drugih šol — za ljudsko in meščansko šolo .CMD pa v njenem lastnem poslopju. — Zaenkrat so 1-: šolski refekciji pripuščeni učenci, ki so bili zabeleženi meseca novembra 1916. Upati pa je, da bo v kratkem moglo biti poskibljeno tudi za one učence, ki so bili zabeleženi šele lotos meseca majnika. — Vsak učenec, ki je sprejet v šolsko re-fekc'jo, naj prinese prvi dan s seboj navadno žlico. To je potrebno, ker ni bilo mogoče d;)biti zadostno število pripravnih žlic. C. kr. pripravnica za srednje šole v Trstu je zaključila šolsko leto 1916/17 v četrtek dne jurija s slovesno službo božjo in razdelitvijo izpričeval. Prve :ri lesnike (abe) je obiskovalo 108 učencev, 9 !i"spitant:nj; druge tn letnike (abc) 109 učencev, S hospitantinj; skupaj 219 učencev, 17..hospitantinj. Učni vspeli koncem tekočega šolskega leta jc_bil sledeči: v prvih 3 letnikih je bilo 1/ odlično sposobnih, 81 sposobnih, 9 vobče sposobnih. 7 nesposobnih, 4 neizprašani. V drugih 3 letnikih: 31 odlično sposobnih, 76 sposobnih, 3 nesposobni in 8 iih je dobilo po-navljalni izpit. Učenci II. letnika (abc),ki so prestopili dne 24. junija t. L na tukajšnje c. kr. državne srednje šole, so bili nu podlagi sprejemnega izpita sprejeti vsi. Učenci pripravlialnice v Trstu, ki so lansko leto vstopili v pnvi razred c. kr. državnih srednjih sol, ter obiskovali istega v tekočem šolskem letu 1916./17. so ga dovršili s sledečim učnim v« p ehom. Na c. kr. drž. srednjih šolah v Trstu (c. kr. gimnaziji in c. kr. realki) je bilo: 5 odlično sposobnih, 35 sposobnih 3 v obče sposobni l nesposoben. Na zaposloval-nem tečaju c. kr. goriške gimnazije v Trstu: 8 sposobnih, 1 v obče sposoben. 1 je dobil ponavlj. izpit. 6 učencev »e vstopilo v srednje šole izven Primorske, ki so d j-vrših prvi razred z vspehom. Nekaj učencev je obiskovalo pripravljalni tečaj goriškega učiteljišča, a nekateri meščanske šole, ki pa še niso zaključile tekočega šolskega leta. Slovenska trgovska šola v Trstu. Dne 28. junija t. 1. se je zaključilo sedmo šolsko leto slovenske deške, in prvo šolsko leto dekliške trgovske šole v Trstu vkljub težavnim sedanjim razmeram — z jako ugodnim uspehom, ki vzbuja najlepše na-de za bodoči razvoj zavoda in povzdigo našega, doslej zanemarjenega, a za vse narodno gospodarstvo in skupni narodni napredek važnega stanu. Posebno zadovoljivo je najprej — z ozirom na vojni čas in njegove zahteve — /x štovilo učencev. Prvi letnik deške trgo -ske šole je imel 29 učencev, drugi pa 2Z učencev,-oziroma privatistov in ho-p tantk. V pripravljalnem letniku je bilo 2S učencev. Na dekliški trgovski šoli — katere prvi letnik se je otvoril s tem šolskim letom — je bilo 27 učenk. Največ učencev je bilo« seveda s tržaškega ozemlja, a bilo jih je tudi iz drugih slovenskih pokrajin. Učni uspehi so bili zelo povoJ.ni in je gotovo, da bodo učenci pridobljeno znanje "porabljali v svojo in v korist slovenskega trgovstva v deželi. Vpisanih je bilo torej vseh skupaj 107 učencev in učenk, koncem leta pa jih je bilo še 94, razmeroma zelo visoko število, zlasti eti upoštevamo sedanje razmere in če primerjamo to število s pedatki drugih trgovskih šol v našem mestu, ki uživajo razne ugodnosti. Učenci so bili razun enega (Hrvata) vsi slovenske narodnosii. Klasifikacija koncem leta je bila relativno dobra: 12 o-Mičnjakov, 51 je imelo prvi red, 11 jih je pripuščenih k ponavljalncmu izprtu, 12 ima drugi in 3 tretji red, 7 jo neklasificiranih. Letos se je otvoril prvi letnik »Slovenske dekliške trg. šole«, i:» s prihodnjim šolskim letom se bo otvoril tudi drugi letnik, tako da bo poleg deške, •tudi samostojna dekliška idvorazredna trgovska šola, ki bo imela ravno-tako pravico javnosti. Pouk se je vršil z ozirom na sedanje res hude razmere nepretrgano, tako da so imeli učenci I. in II. letnika vsak dan pouk do dveh, dvakrat na teden celo do treh popoKne. Će pa pomislimo, da bi morali učenci, k J stanujejo v okolici, ostati pri eventuelnem pop. pouku do 5 ure v mestu in da hi prišli o4) 6 ali celo ob 7 uri in kasneje dumo v in da tudi za ostale ne bi bila dvakratna pot v šolo najbolj prijetila in uv dna, je bila to res edina rešitev, kajtipoil: na strokovni šoli se da težko in le z najhujšimi posledicami skrčiti. Morda bi p.i tudi tukaj lahko prišla na pomoč šolska reiekcija. Dobro bi bilo, da bi kompetentni faktorji o tem premišljevali in ukrenili primerne korake. Šolo vzdržujejo >korn izključno slovenski denarni zavodi v Trstu. Poleg ustanovitelja »Trgavskegi' izobraževalnega društva v Trstu so pri-, vali Trž. posojilnica in hralnica K \ Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu K Jadranska banka K 1500. Ljubljanska krt ditna banka K 500, in Živnostenska bin: ka K 200. Letos pa figurira prvič me i njimi tin-i država. Po sedmih letiii obsir ka šole je c. kr. naučno ministrstvo bi; govolilo nakazati šoli znesek K 5000 I >.i ni ta znesek v nobenem razmerju s pofU -bami in z vitalnimi interesi trg. šole raz-vidimo najlepše iz tabele, ki nam predočuje učiteljsko osobje. Med trinajstimi učnimi močmi ni niti enega pravega in de-finitivnega učitelja na zavodu, edino a mirno jc stopi! baron de Cambiac korak bliže, in je, stegnivši roko nad Avroro, ki je bila že naiM>l m iva v^Ied prestane boli, refrel počasi: — Ta gospa je nedolžna. Priznavam, gu *em ilz tisti, ki je hotel umoriti barona de Loze rila. Ko jc začula to priznanje, se je gospa Brichetova hipoma vzravnala pokoncu, vzkrikn:la, da ?e preireslo srce vsem, in se potem, ko Je zaman poizkusila izpre-govoriti. zgrudila zopet na svoje mesto. Za ves svet je veljal ta vzklik kot vzklic žene. ki jc videla, da se Je vendarle izkazala njena nedolžnost. Le ena sama oseba se ni dala prev arati. hi ta >e bil doktor Maifrice Gardie. Tekom onega pretresljivega prizora se Je sponnll onega okna v paviljonu gospe Biichttove, ki se nekaj minut pred izvršitvijo zločina o»iprlo tako hitro in zopet zaprlo. Spomnil se jc tudi onega žamolk-!e;a šuma, ki ga je najbrž povzročil skok "i:ekcga iz prccejšnjc višine, onega Šuma. ki ga jc čul prav odtam, kjer sc je pozneje našla zlomljena ostroga. Ko je torej čul, da sc je de Catnbiac priznal za krivca, si jc Maurice takoj dejal sam pri sebi. — Baron prav tako ni zagrešil zločina, kot ga ni zagrešila gospa Brichetova. Žrtvoval sc je, da bi oni, katero ljubi, reši! ol-enem življenje in čast. j Colard jc še vedno sedel poleg Maurl-ca. — Sedaj je gospa napol rešena iz ne-varnos:!. SeJaj gre le še za umor gospoda Brichetj, — je pošepetal hišnik zdravniku. — Upajmo, o poljih. — Leta 990. je uničila vročina vse prideike. Radi bcJe, kL je nastala vsled te^a. je j>omrlo mnogo Tjuui od lakote. — Leta looo. so ^e vsi bali. da se svet pogubi, in k temu >o se se posušila v Nemčiji vse reke in izvirki. lC.bc so segnile in provzročile stra- hovite epidemije. Mislili so, da ta ogenj uniči svet. — Leta 1102. so se posušile reke in izvirki. Korito reke je po- stalo suha peščena tla. — V 1. 1 je bil pesek tako vroč, da so se mogli v njem skuhati jajca v kratkem času. — L. 1303 so mogli ljudje peš preko Seine, Love, Rene in Donave. — Leta 1393. so se vse rastline posušile, a živali so padale vsled vročine. — Leta 1538. I. 1541. je trajala suša neprestano. Mnogo rek je kar izginilo. — V letu 1646. je 58 dni zaporedoma vladala neznosna vročina. — Leta 1710. ni padlo od aprila do oktobra niti kaplje dežja. Po vrtovih, kjer so mogli zalivati, je to leto dvakrat rodilo. — Leta 1818. je bilo žc v maju 38 stopinj Reaumi-ra — Leta 1830. so v Nemčiji in na Francoskem v mesecu juniju in juliju imeli temperaturo 35 stop, Celziusa. — Zadnje hudo vroče leto je bilo leta 1911. — Bog nas obvaruj vsaj te hude šibe. Iskrene pezdrave tržaškemu slovenstvu pošiljajo Slovenci tržaške okolice in zaledja, služeči kot sanitetni mornarji v c. in kr. mornariški bolnišnici: Andrej Skcrlavaj, san. kvart. mojster, odlikovan z bronasto svetinjo Rdečega križa in železnim križcem, Anton Pobega san, kvart. mojster, z bronasto svetinjo Rdečega križa, Ernest Fabro, z bronasto svetinjo Rdečega križa, Rajnicmđ Žuljan, Just Pečar, Ivan Bo čaj, Jožef Pečar, Ivan Vidav, Karel Bertok, Anton Ge-golet, Alojz Vidav, Ant Merlak, Petet Sodnik in Josip Grgič. Zaplemba »metja. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja naslednjih oseb: Jovan Barblč, 21 let star, iz Krtol v Dalmaciji, pomorščak, v zadnjem času rez. praporščak; Marko Berič iz Kučišta na Korčuli, dijak, zadnji čas črno-vojnik-pešec, oba pri 37. domobranskem pešpolku; Budimir Branko, rojen leta 1897. v Varcar-Vakufu v Bosni, dijak, enoletni prostovoljec 20. lovskega bataljona; vsi trije so osumljeni zločina ube-ga k sovražniku; Andrej Strosser, rojen leta 1876. v Šempasu, zadnji čas c. kr. carinar v Tržiču, sedaj odsoten, osumljen zločina proti vojni moči države; Josip Marij Lusina, rojen I. 1893. v Krku, dijak, nazadnje enoletni prostovoljec 97. pešpolka, osumljen zločina veleizdaje. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 2. julija, se bodo od 9l,2 dop. do 1 po»p., prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca marca leta 1915. na sve-tlomodre listke seriie 137 in sicer od št. 220.701 do št. 222.400. Dragocenosti. ki so bile zastavljene v tržaški mestni zastavljalnici v prvem polletju leta 1916. na rumene listke serije 139, so vse prispele sedaj z Dunaja m se bodo vračale strankam v torek, 3., sredo, 4., četrtek, 5., in petek, 6. t. m., od 8 dop. do 1 pop. v zato» določenem prostoru v pritličju zastavljalnice. Predmeti; ki se ne rešijo v določenem roku, se v kratkem zopet odpošljejo v shrambo na Dunaj. Več kot 5 listkov obenem se ne odpravlja. Stranke, ki bodo ob 1 še v posk>pju zastavljalnice se poslužijo redno. Prosimo slovenskih, hrvatskih ta čeških knjig za nase ranjene In bolne lunake ter za one v okopih. Poillelo naj se v Narodni dom. živnostenskA banka PODRUŽNICA v TRSTU Bllca Pestema mi\ ei. Mi Tema. - Lastu plik Dclnilka glavnica K £0,000.000. — Rez. zaU. 25,000.000. Izvršuje Motno m bučM a rajaiaitit trcisabic. ■ Ursdna ur« od 1 pop. ■ :: MALI OGLASI:: r-if—11 m raimjo po ULJ | kutno tiakMum □□ 4 Btofc. besado. h—ada aa računajo enkrat Tti — Majmanjftu, : pristojbin* cmašm 40 stotink. . OD □□ Lep lovski pes, ^a^rs pop. prodaj, od Ulica 12»-3 1206 Potrpežljiva učiteljica treb mesecih. — barriera 23 L 1205 Produ m zajce, samce ia samico ter nilade. iw Mo ia graade H. 120 i v BarkoTljah. pri kmetih, a&ba z 2 IđVtS pes trljama in koh njo. Ponudbe na In3. odd. Edinosti pod „Foobns*. 1201 UZ* TO m*ihno Etablirano stanovanje s ka-SIS hi njo. Ponudbe pod „Staaovacje" na Ins. odd Edinosti. Sprejme se begunka darstca Ponudbe na Peter Kariš, po£tno '.ežeče Barkorljc. Ponudbe se sprejemajo do 13. 7. 12CU n«? lin A pošteno služkinjo sprejmem takoj. — rlKUllUf Martinčič, Ulica Comiaerciale 9, IV. nadstropje, desno. . A 5 y nfljem se odda s-oba s prostim vhcd>cn._-— žaKlje vsake ^fate kupuje Jakob Mar^ron. Via Solit&rio 21 (pri mostni bolnišnici;. 1175 Eftf ftAVilf Anton Jerkič posluje t srojem ateljeju rUiUglUi ▼ Trstu. Via delle Poste 6t 10. IVMlfa prano, stare in nore kupsie tvrdka VlCU? J«kob VatoTec ul Cahatia 19. Oni, ki želijo obleke ali dru£:o volneno bla- pobarvati moške ali ženske drufipo go, naj se obrnejo na barvalnico Via del Salice it 2. Piazza Barriera veccbia, Pell:zaro (1191) Rlnlninfrnnrv iieiT«1Jic» podkuje z gotovim UI|flUIIiIlllllU uspehom po najhitreji in najlažji metodi otroke in odrasle (gospe, gospodične in gospode) nemiko in slovensko na svojem domu po zmerni ce iL Informacije od 1—8. "Ulica Chiozza27 TIf. n. H. ^topaice zadaj d» [dvorišču vr. 8 Al Slamnate čevlje (Solne), sz^š,- trgovcem priporočam slamnate čovlje in slamnate podplata za v čevlje, katero sem zače* izdelovati, tako da vsaki zahtevi lahko 'i»odln«. Ker je druga obutev tako draga, bodo tu z; osebe, ki imajo opravilo v sobab, djbro doSla Naj vsak poskusi. Fr^nc Cerar. tovarna slamnikov v Stobu, pošta Donfi&ale pri Ltjubljani. 8 na že izdane knjižice stopi ta obrestna mera v veljave z dnem 1. decembra 1916. Blogoloa le odprto od 9 zjutraj do 1 m. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. ■ I Srbel — Znoj — Solnem llšai — Lupenje koin — Kraste In pege —' Kožne bolezni-vne-hurjl — Otekline in rane. Gotovo sredstvo proti tem je JANTROVA MAST, U ne maže In je brez duha. — Mal lonček K 3, veliki K 5, obiteljski K 9. Poleg tega Jantrovo milo K 4. Glavno skladišče: Vladko Bartulić, Zagreb, Jelačičev trg 19. Izdelovatelj: Gero Šandor, lekarnar v Nagyk6ros-u št. 83. Donanaoi maaoaaoaaDaoas 1 « n Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — □a-------- -nD oaaaaaa tasoaaaaaaaoaaanaaaaaaDaa VINO befo in rudeče od 56 litrov naprei ras* poiiija po povzeti« A. OSET ptSni Hermangild Trocca TRST. ulica Barriera vecchia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic 9 trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. itd« Kajnllja kMhur«n(Rt (me. Trs! - Via Stadion JO - Trst Odprt od 812 zvečer naprei | Cena: L onte R L1L orste KI. Smllla Ceregato Trst Campo S. Olacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojQ trgovina ptsnffldk. tn mm potrebtiln Prodaja razglednic ta Igrač vseli mfcf Prodalo se tuSl rcsjttvennd v slov. HO* Mmlnšk ČL Plno v Trstu se Je prešel!*- ia COf:i Zt Ifr:^ v bivše itatiralc« O. 2ercoxv)t2 A Flgtio. Velika Isbera srebrnih In zlatih ur, uhanov« prstanov, verižic itd. Cene smerne. Cene zmerne* Eii§lo vodo na brizganec (Spritzer) od 25 ateklrnio naprej razpošilja A. OSET "-KrSUr Kupim vsakovrstne prazne steklenice, sode in vino. GAMBRINUS vsaki večer ob 9 V, ra UH rniMa mtflstam. ^ | MT Vstopnina K 1«— IVAN KRŽE - Trrt J Mana San Otavasal 1. v > in dajočih predmetov. — PRIPOROČA svoj trgovino s kuhinjsko posod? vsake vi bodi od porculane, zeatlje. e.j^ila. I;«sl- □ g ta rja ali cinka, nadalje pasaroantorie, kletLe o Itd Za gostilniCaHe pipe kroglje, se^aljc / □ In stekleno posodo za vl**o I. t. d. I. t. d. Munlone Adrlallca di SCurM 9 Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanj j proti čkodi, povzročeni po ognja streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plo&£ proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatsv na morju In po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombi, nacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 Stanje zavarovalne glavnice na živijenjo (31. 22 1915) K 546,405.849 — Odkar obstoja dmžba, je bilo v vseh brandah platano na škodah K 872.453.443 85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mescih in val. nejSih krajih Avstro-Ogrske monarhije. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čer mak v Trstu« ul. Poste vacchi« 12, vogal ulico d^llo Posto. Izdiranje zobov brez boleiine. UMETNI ZOBJb Commerciale 14, I. vr 3, desno (B 5 ; 1173 Toplice Sv. Štefana (S. Stefano) Istra so odprto od 1. junija do zscfniegs septembra 1917- Kopeli, stanovanje in hrana (Rjuhe se ne oddajajo) Lastnik ia ravnatelj St« B&rteticH. „Tržaška posojilnica In Kranilnica POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 V« Ve na menice po 6'/* na zastave In amortizacijo zrn dalfšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJK TRGOVSKE MINKK. HRANILNE VLOGE •prejnui od veekegm. će tudi ni ud in^^^estuje po Večje stalne vloge tn vloge na tek. račun po dogovoru. Rcatai davek oUčaj« savotf um. — VUga m lahko po eao krono. — ODDAJA DOWACB NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠiCE.) reglttrovrna zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza dotla Casarma it. 2V L nad. - TOST (v lastni hiil) vhod po glavnih stopnjlcah. —BB^mm^mm^Mane^«BMnaMmmmmm» Poštno hranilnični račno lt>.U04'. TELEFON *t. VSI Ima varnostno celico ozir. kristalnim \ -A^t5"Vner1Mmrm sladkorjem. Seveila je treba oboje te- melj.to preinešatL Po natančnem odteh- po K 6i m O; /ar. ^ružfci .Meridionale", ra izdeloranje rastlinskega olja : X. X. K 75.0CO, .MetkoricV K src talk Josip Grioni /a svoj« oprave K .Tulj Micolich. e. k-, dvorni svetnik dr. u\ Matt.euscLe, Roza Glas*. Idarija tanju obeh delov se dajo saharinovi koščki v možnar, kjer se zdrobijo v prah. Ta k prah se pridene čistemu sladkorju in se Glass. oboie v primemo veliki skledi zelo dobro Glede težnega razmerja obeh ' 'J .'iill.! BUJtll.Cjp "V/-« « ---W ----.J • " v j , vrt a Iv Fucich ml. Leopold Brunaer j o K ( premeša. Glede teznegt • 0; T pl. Macciiio K r«9.0. Ljudska hranita ca JelOV UVaŽUj sledeče: n po pjiui (nada jen podpis) ko 20(»; Ema ^ na- n ^ j kristalnega ali praš- i nIbžn?^ K vm i-Vanc^Ko- j nega sladkorja spraviš potom saharina s •■■Virc-c K 4-«o prof- dr Sebastijan Gattomo K 450 kratno močjo na dvojno sla>Jno vrea- ' raa Slikar, dr. Jo^ip "jlanzu'to Ana Lukin, - 1 J * ' t'rša Kavre<*ić, kap. Josip u KVlenatr. ----- - - . „ - irof Marij Gius, Nikolaj Ga-pari« (kav. J-o- !a PiTS"han', Franc Fajenz po K ; društvo Bazovica K 1500; hlija ila-j J.>sip Laurencicb, dr. Karel Krau^eneck. c. okr .iri sodnik, TI Kramet, Dojmo I\»idsse-I vira Hcrniacn. IJerir.aa GirardeUi Pet<>r r • er Amelija I'.ti^ebmann po K 100 t; dr J a Guttman. A ud rej Luxi :b, R. V. D. Mac--o. ('■ idou Jami po K 500; Emil M-n:n. on Eppi (kav. „Torrente" po K 4 0; Iva Gla-r • .c H^rzo«* Ani H usu, Anton K.cja ii:, • t "-lell'nz po K 200; A. Furian K 150; Kan n. M. Teodoro po K 1 A); Karel Guadagaan rrŽaSka ladjedelnica K GOO.OOO. B » K 50i».00rne Vred- ,fWOJir "pl^virn ki obenem znatno pomnoži težoiz- h medtesh K 42—. Polovica mo-ldclk^ Gbc lastnosti poskušajo pri mar- ; \az. - Tržaž Co-iilich K ______ ,2C Uosner K 173.000, dr. Franc r I -otfih K jrtOOCO, škofijski ordinarijat na-i i f ip s K 01.60 brodola-tnik Ivan haeich, rc\ Tneaiini S. A. po K f 0 (»00; trž iram-i lražba K 40.0^0; R. S., b ron Peter Mor-\ j K 30 0 K); M. Xiseteo in soproga K ? dražba .Ost. ung. Ei=en«clintz- K 10.000; , 7'Uiz a & ('o. ar podp H dr Aleksander Mat. Premuda, Franc Kebec, Kim ni i- e ti, Fita, M. Jtosenfcauin, Oiiviero ;cj to K 50:r). Alma Rudowits. dr. Jurij o Jakob Pollak po K 300-1; Andrej Miki^a, v Grimaldi K 2500; lUza Roth, Msk^i-: i. ifobba. 1L Raubert D«ivid Perlmntter, H. K 2 K 400; :iarij Millich. i Itomanin, odv. Hektor Follinz, liomaniu I pupončuioE m Trgovina jeitvin Ivan BIDOVEO, Trst, ul. Campanile 13 (Trg Ponterosso). Ima t zalogi: kondenziramo mleko, čokolado kavini nađem«»tok, Saj, marmelado, pa-radižoo konservo, koeke za jabo. ženf, sardino ter raznovrstne konserve — Pristni Jama:ka ram, konjak Marty. vermoutb, vISnpevec ter ve& vrst mineralnih vod, vse po smernih » mah. 414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDELLA. Via Media 26. Izdelovanje in poprava strojev ln moto »jer. Proračuni.__ Knjigoveznica PIETRO PTPPAN, Tist, ulica Valdirivo 19. Artisti f na vezava. Žepni koledarji lastnega Izdelova-nja. Vpisniki .'re^fistri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, aL t. Giovanni 6 in 12. Najboljša Izdelovanja ia najpopolnejša rr.sta. Čine zmerne. 202 Hotel Continental Trst, ulica San Nicolt St. 23 t blizu Corsa). Prenočišč« sa vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba torna. 100 >a i>o K3i0; Mar ja Rocco K 200; Petrifc ija Jož* fa. G vi kn Ifovee po K 100; Marij j ajjc K 50. _ . ptik>v!ja ženski podružnici CMD. — cnar hrani t;:>ravra. Za dobrodelne namene -e izročil Ivan :iicr drž. ljudski soli v ulici Fontana ro. od teh K 10 za oslepele vojnike. Poletno ponmoževanje vrtnic. iizen cepljenja vrtnic na sipek, (divja l), ki se ga vrtnarji navadiTo poslužu-da krasijo vrte z visokodebelnatimi esci. je za vzgojo grmičastih pritiič-vrtnic boljša pot, ako jih množimo v n In juliju s potaknenci. Mnogo nepri-j^a dela si prihranimo s tem, da vam >/!icisih letih-ni treba iz rožnih gr- 7 a tirati nepriietnih divjih izrastkov, okolice in je od tod v rotaknenec sc imenuje kratka, okoli j gorske redkve. KeT je i cm dolga šibica letošnjega leta. Tej od- kmetijska družba oddale k; listje, odrežemo gladko pod im očesom in potaknenec je gotov. ) si priredili potrebno število ta- ►raknemo jih v čisti rečni pesek gredico po 5 cm narazen, tako gloda gleda eno očesce iz zemlje, -e ne rabi, ker je pesek rahel. Ko Ao končano, se zalije in pokrije s k j:h treba na sjy dnii strani za-|tere ostrejši okus. , z ilovico, da jih solnce ne oi>e; .ijn csušenjem treba zalivati o, ker mrzla jc škodljiva. ... Jadah gostih šokih itd doseči s pridat-kom 2—5/c krompirjevega škroba. Pri svetlih šokih in pijačah se pa ta nc sme rabiti, ker se le pomanjkljivo raztopi in tako daje iz telkom čudno barvo. Da bi bil saharin strupen, je bajka. Marsikatera gospodinja je gotovo z veseljem posegla po saharinu, zakaj mar-sikako množino sladkorja si lahko prihrani za slučaje, v katerih saharina ne more rabiti namesto sladkorja. — -Zađr.« Crna zhnska retfkev. V tržaški okolici ni še ta rastlina imela doslej dostojnega mesta, čeprav je bilo vedno veliko popraševanje po njej. Vzrok bo v tem, da so jo dovažali iz goriške Trstu dobila ime letos Tržaška lala precei tega semena, naj v navodilo za negovanje služijo sledeče vrstice. Zimska redkev ljubi, kakor strniška Papir. ( VELIKA ZALOGA PAPIRJA* za ovitke. pap:rna- tih vrečic lastne tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. — Gastone Dollinar Trst, Via del Gelsi 16. 256 Šivalni stioji. DELNIŠKO DRTJbTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst. Corso 20. Prodaja šivalnih strojev in vseli pritiklin. Delavnica za popravljanje. 253 „Salone Edisen" Trst, Vojaški trg (Piazza Ca-erma) Palača Via nello. Naj priljubljeni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki films. 211 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst ulica Torrente St 30, I. nadst Izdeluje vsakovrstne obleke po rngleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. 337 Nepremočljivi plašči. LEOPOLD HAAS, Tr-t, Corso 2 in via Barriera vecchia 10. Bogata izbera vojaških plaščer od K 20-— naprej. 257 ac 3C Uradnikom aktivnim vseh kategorij, profesorjem -in uiiteliem, katerih neobremenjena služnina znaša najmanje K 2300 na leto dalje penziJonistom Id Imajo vsaj K 1400 pokojnine, dovoljuje WUT posolila na podlagi življenjskega zavarovanja, proti zaznambi na sluinlno, oziron a pokojnino na prvem mestu ifK-proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 3-25 letno amortizacijsko dobo C« v,SLAVIJA i 4ujta.rovalna banka \ vzajemno Šftparovalna banka v Pragi. — Sprejmejo Se tudi potniki za Življenjsko zavarovanje s stalno plačo in provizijo. Podrobna pojasnila daje brezplačno Generalu zastu banke JLMUE" v mm. —» » " " "—3f ir Hotel in restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost — Cene zmerne. ili Jestvine na debelo. Bogata l/.bera vsakovrstnih jestvin; proda na debelo RUGGERO CAMBEL v Trsta, ulica delle Acque vogal ulica Coroaeo. V neposredni bližini Hovesomesto I« na predaj enonodstropno hiša z več kletmi in velikim vrtoxi. Istotam se proda tudi velika enonadstropna lilša, ki vsebuje več obokani i i skladišč in kleiL. Obe iiisl ste oii olai/ni cesti, tlizu kolorira. IJ'> «• | 3UI iltl Ml t » o v. 11IV.. wviv» . nima gorke gredice, nasadi naj redka, ti j potikali krog gredic, ki so obsajene z :jn;m žarkom pa naj jih zavaruje s okopavinami, n. pr. z željom, brokli ali papirjem. Čez nekaj dni začno s karfijoli. Ker moramo letos računati z iti tedaj jih je treba polagoma ( w ako pedjo zemlje, bi se prav dobro \\>i\ zraku, da se namreč v začetku prilegala ra redko po vinogradih, kadar podnevi, potem pa tudi ponoči pušča jih v drugič okopljenio. e a cd prt a. Zgodaj bodoče pomladi pre-i Za pridelovanje redkinega semena, po-na stalno mesto, kj^r te bodo raz- sadimo v pozni jeseni potrebno število redkev, prav tako, kakor belo semensko repo. Lahko si pa tudi semena pridelamo, ako zgodaj v pomladi posejemo ne-zrn'c na potočno lego. Redkvino vsaj nekaj vemo'V tem I cvetje napadajo rade rudeče zemeljske , ki naj služi kot nadomestek za stenice in pa kosmati hrošči-rožmki, proti Kakor sladkor je tudi saharin' katerim ie edino sredstvo pn._.no pobira-rastlin, da>i je seveda pot, katero |nie 2 najuspešneje zjutraj, ko so še odi do izgotovitve, nmogo daljša nego! dremotni. Jos. Str. ;cvide in donašale dobička Jos. Str. SAHARIN. s, ko ie saharin prišel v i>romet, trebno. eduietu UrIL. ■ 1« pri sladkorju. Izvor saharina je v pre-« <13 'kili rastlin, ki so strohnele v prosto- i ii brez zraka, v premogu. Ta, porabljeji \ tovarnah za plin, daje kot postranski ; - Jv!.t koks in katran. Iz sle>'/njega se I drugih kemični!: snovi (barv, kar-boimr kisline, naftalina in premogove sin ) pridobiva tudi toluol. tekočina, ki 'ri s svetlim plamenom, in iz katere se \ »lično tvori saharin. To umetno sladilo pri'Kija v trgovino v obliki malih belili t Kn: in ima 350 —500 krat več sladkobe > sladkor. izun kot sladilo j>e saharin ne da rabiti namesto sladkorja, ker nima niti rc-d'inc vrednosti niti ie vrenja sposoben:' tlim : moči in ne tvori v sadnih sodili al-1 kuhola. Saharin se torej posebno tam ra-!m. IUt se gre za sla.iek okus (za likerje,! l !" -i.:Je, umetne sadne sode, kmidito-r j^ke izdelke in u^tuc vode, za sladenje1 sadrrh Konzerv, vina. piva in octa). Tudi v >>;>■ dinjstvu se lahko rabi, seveda ne sam, ampak le za doseženje večje sladi-t .. > ariii ni čisto sladek kakor sladkor, t : ; . \ irna priokus, ki spominja na skorjo \r* i se posebno r zna v močno slade-] i. . j^dcit in pijačah, l udi je vsled malih i ■)/.-n. ka;ere je treba dajati, težko za-t deti i ravo mero, in damo včasi prema':, PROSIMO RABLJENEGA PENILA IN KRP ZA NASE (JBOOE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«. pod Štev. 720/0. Stro] za Siuanje in uezaBle, pravi nem-M uzorci. Seidel & tiemnaon ia Jicser Rast & fiisser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka uilaROvljeiia leta 117«. — FRANCESCO BEDNAH Trsi, ulica Campanilo St. 19. Ociasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — Trst, vogal Via Marto Teresn-S. Ccierina Novi dohodi volnenega blaga za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast. Čipke za obleke kakor tudi bogata izbira okraskov in ovratnikov ♦ ^ i, t d. i. t. d. Umetno-fotošrafičnl atelje Trst ulica del Rivo il 42 (pritličje) Trsi Izvršuje rsako foto^rariSoo dalo kakor tudi razglede, pp3aetk» notranjost lok-ilov, porcelan.ur.« ploS5e za vsakovri?^ spomenike. POSEBNOSTI POVEČANJI m VSAKE FOTOGRAFIJI m Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe ln jih ia-vrštije na domu, ev. tudi zunij mesta po najzmornejšlb caaabu Trsi, ul. del Rivu ta {2 KONJAK iz vina lastnega pridelka, destiliran, priznan v slučajih starostne šibkosti in želodčnih bolezni že od stoletij kot življenje podaljšajoče krepilno sredstvo. Razpošiljam 4 polliterske steklenice 12 let starega, poštnine prosto za K 40.—. 4 polliterske triletnega, čudovito ublažujoče sredstvo proti trganju 32 K. — Vino od 56 litrov naprej, rizling ali bergundec po K 3.60 liter. BENEDIKT HERTL, veleposestnik, graščina Goiiče pri Konjicah, Štajersko. Na Dunaj! potuj« za naselilo taJnav ntož( ki dobro posna tukajšnje in tamošnje rszate/e in razuma vish possl. tvdsr za svoje po^Is (.'rgcvln-ske, uradne ali privatne) nJejoveja posredovan'aj naj sa zglasi pri 3n-sarstnem oddelku Eiinostl (ull:a S ' Francasco 20, pritličje), ali naj polije plsirsno svoj naslov in nsj iz- 8 razi svoja željo. S nemlk „Edinost" v Trstu ]e izdal in založil naslednje knjige 1. * VOHUN«, bpisai i. f. Cooper. — Cena K 1.00. 2. »Tikega tudi C« ni nd udroc«. in jih obre-^ OS večje Tleske po do- Etuj® po |4 |0 govoru. Trg^VCM otvarU telotq« ručane z dnevnim obresto> " viujem. Mntni davtk plaivjt Miruga---r Vlaga se lahko p3 eno krono. PsštBt-braaiiEiau rscui 75.679. TOffa IHi Traoosko-obrlna zadruga v Trstu nfla S. Francesco Štev. 20, il nastropje v m lista „Edinost" Posojila d»je na osebni kredit ia na zastava proti j lučila po dogovora. Uradne ure: vsak dan za stranke cd 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine. JADRANSKA BANKA Kapital in mm ■ 13,200*00.— Trst« Via Cassa di llssa^is iti?. 5 (Lastno poslopja) w ^ _____________ kapital in razerva K 13,203.003.— FILIJALKE: Dunaj TegethoVstram 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. • MENJALNICA ===== VLOGE NA KNJIŽICE 3VI.MHBI od dneva vloge do dneva vzdiha. Renlni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-račumi po dogovoru. — Akredetivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišća. Živahna zveza z Ameriko. Prodaja sreč'< razredne loterle. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno, t v^n k-editi, rembours-krediii. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Bor/na naročila. lnksso Teleioni: 1463, 1793 in 2670. URADNE URE: od 9—1 pop. ===== ESKOMT M E M i t —