CELJSKI TEDNIK OLA8ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA IV. SEJA OBEH ZBOROV OLO CELJE Uspešna bilanca v prvem tromesečju Danes dopoldan je bila v dvorani Okrajne zadružne zveze v Celju IV. seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO Celje. Poleg os- talih točk dnevnega reda so odborniki obeh zborov poslušali poročilo o gospodarskem stanju za prvo četrtletje v celjskem okraju ter poročili Sveta za šolstvo in Sveta za turizem z delovnim programom. O ix)teku seje bomo še poročali, tokrat pa objavljamo nekaj po- daftkov o proizvodnih uspehih industrije v prvem tromesečju letošnjega leta. Proizvodnja je precej presežena pred- vsem v barvni metalurgiji in sicer za 16 odstoitkov, v proizvodnji in predelavi nekovinskih rud za 20 odstotkov, v kemični industriji za 37 odstotkov, v lesni industriji za 8 odstotkov, v pa- pfaTii industriji za 22 odstotkov, v tek- srtilnd industriji za 10 odstotkov ter v živilski industriji za 23 odstotkov v primerjava s prvim tromesečjem lan- skega leta. Pri proizvodnji in predelavi nekovin- skih rud je predvsem vplivala proiz- vodnja v Steklarni Rogaška Slatina, kjer so prekoračili proizvodnjo zaradi večjih naročil za 18 odstotkov. Prav tako je vsled ugodnejšega stanja na tržišču prekoračila proizvodnjo Kera- mična industrija Liboje za 21 odstotkov v primerjavi s prvim tromesečjem lani. Na ugodnejše razmere na trgu je vpli- vala predvsem kvaliteta keramičnih iz- delkov, ki je letos boljša kot lani. V kemični industriji je zabeležen po- rast zlasti pri Tovarni eteričnih olj v Celju, kjer je bila proizvodnja pred- vsem v marcu zelo zadovoljiva in so plan v vseh odelkih visoko prekoračili, razen pri izdelavi barv. Tovarna or- ganskih barvil pa je dosegla v prvem tromesečju visoko proizvodnjo zlasti pri anilinskih barvah in pigmentih. V lesni industriji je doseglo visoko ■proizvodnjo predvserh podjetje »Savi- nja«, in sicer s proizvodnjo furnirja. Lesna industrija Nazarje je dosegla za 11% višjo proizvodnjo kot lani v istem obdobju. V lesnem podjetju v Slov. Ko- njicah pa so kljub izpadu žaganega lesa zaradi požara na žagi, prekoračili pro- izv6dnjo pri ostalih proizvodih. Papir- nica v Višnji vasi je dvignila svojo pro- izvodnjo za 22% zaradi rekonstrukcije obratov. V tekstilni industriji kaže velik po- rast proizvodnje zlasti tovarna »Volna« v Laškem, in sicer za 14%. Te uspehe je omogočila rekonstrukcija tovarne in nabava novih strojev. Podjetje Toper v Celju pa je dvignilo proizvodnjo za 26% zaradi novega obrata v Šoštanju. Tovarna nogavic na Polzeli pa je do- segla večji finančni efekt z izdelavo finejših vrst nogavic. Tudi v ostalih strokah je proizvodnja nekoliko višja od realizacije v prvem tromesečju lan- skega leta razen v proizvodnji električ- ne energije in industriji gradbene- ga materiala, kar je pripisati predvsem neugodnim vremenskim razmeram v prvem tromesečju. Tako je povprečna industrijska proizvodnja v prvem tro- mesečju za 6% višja kot lani v istem obdobju. L'etni proizvodni plan je bil dosežen po mesecih takole: januarja 7,6%, fe- bruarja 7,2% in marca 8,4%, kar znaša skupaj v prvem tromesečju 23,2% let- nega plana. To kaže. da je povprečna industrijska proizvodnja za 1,8% pod planom, kar nalaga organom delavskega upravljanja še posebno skrb, da bodo dvignili pro- duktivnost v svojih podjetjih in po- iskali vse skrite rezerve, da bodo ob koncu leta proizvodni uspehi v skladu z letnim planom in po možnosti tudi preseženi. NOV ZGODOVINSKI MEJNIK NA POTI NEODVISNOSTI IN SOCIALIZMA TITO znova generalni sekretar ZKJ Zgodovinski dnevi VII. kongresa ZKJ so za nami. Svečano vzdušje, vzdušje po- nosa in samozavesti, ki je spremljalo na- še delovne ljudi v času kongresa, se je nadaljevalo in zlilo v praznično razpolo- ženje delavskega praznika po vsej naši domovini. Delegati so se vrnili in prinesli v svo- je organizacije Zveze komunistov duh VII. kongresa. Teme in zaključki Sed- mega kongresa bodo dolgo časa predmet nenehnega in globokega proučevanja v organizacijah Zveze komunistov, ki bo- do svoje delo prilagodile resoluciji VII. kongresa o prihodnjih nalogah ZKJ, da bi tako še bolj uspešno nadaljevale svo- je idejno-politično delo za čim hitrejšo izgradnjo socialističnih odnosov po sicer naši lastni poti razvoja, ki pa je v skla- du z idejami marksizma-leninizma, inter- nacionalizma in mirnega sožitja v svetu. Tovariš Tito jc v svojem zaključnem govoru med drugim dejal, da bo nov program Zveze komunistov Jugoslavije dal članom zveze močno orožje, skovano na temeljih marksistične in leninistične Novi Izvršni komite CK Zveze komunistov Jugoslavije znanstvene misli, na naših lastnih iz- kušnjah, ki sme si jih pridobili v času velike Oktobrske revolucije do danes, prav tako pa tudi na presoji sedanjih mednarodnih odnošajev. Člani Zveze ko- munistov morajo temeljito poznati in proučiti sklepe kongresa in program, ker so v njih natanko začrtane naloge dela in boja članov zveze za uresniče- nje socializma v naši deželi, za mir v svetu in za mednarodno sodelovanje. Sedmi kongres ZKJ je nov zgodovin- ski mejnik na poti neodvisnosti in so- cializma, po kateri narodi Jugoslavije gredo enotni, bolj kakor kdajkoli po- prej v svoji zgodovini. Na njem so de- legati analizirali begate izkušnje v raz- dobju od VI. kongresa do danes, ki so jih naši narodi dosegli v epohalnem raz- voju socialistične demokracije, delav- skega in družbenega upravljanja ter drugih velikih pridobitev pri izgradnji socialistične družbe, kakor v dosledni in principielni borbi za aktivno koeksisten- co, za ohranitev svetovnega miru od vseh nevarnosti, katerim je mir izpo- stavljen v novi nuklearni eri. •Ob zaključku kongresa so delegati iz- volili nov 135-članski centralni komite, ki je na prvi seji izvolil za generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavi- je znova tovariša Tita, za sekretarja pa tovariša Edvarda Kardelja in Aleksan- dra Rankoviq^ Razen tega so še izvolili Izvršni komite CK ZKJ in sekretariat. V Izvršni komite je bil ponovno izvoljen naš celjski rojak tov. Franc Leskošek- Luka. Štafeta mladosti v Celju Včeraj po osmi uri zjutraj se je na Titovem trgu pred kinom Union zbralo veliko število ljudi, članov sindikalnih podružnic iz celjskih podjetij in usta- nov ter šols!ka mladina, ki je sprejela glavno in stranske štafete mladosti. Glavna štafeta je prišla iz smeri Slov. Konjic ob 8,26. Nosilce štafetnih palic so navzoči navdušeno pozdravljali. V 20-minutnem postanku štafete je no- silce štafete pozdravil tov. Franc Kna- felc, sekretar Okrajnega komiteja LMS v Celju, nakar je štafeta ob 8,46 na- daljevala pot proti Laškem. Glavni šta- feti so se pridružile še stranske štafete mladosti iz smeri Šmartno v Rožni do- lini, Levca in Štor. Nel<:aj štafet pa je s pozdravnimi pismi prihitelo tudi iz celjskih podjetij, ustemov in šol. Štafete mladosti so organizirali tudi v drugih krajih celjskega okraja. Tako poročajo iz mozirske občine, da je so- delovalo v štafeti mladosti nad 700 mladih tekačev, ki so na 80 km dolgi štafetni progi ponesli maršalu Titu šte- vilne čestitke in pozdravna pisma. Šta- fete so steikle 8. maja v dopoldanskih urah. Poleg glavne štafete, ki je tekla skozi Mozirje, Nazarje. Gornji grad pre- ko Cemivca v ljubljanski okraj, je tek- lo še pet stranskih štafet. Stafetno pa- lico iz Logarske doline do Solčave so ponesli graničarji iz Logarske doline, pri ostalih štafetah pa je sodelovala mladina iz šol, tovarn, partizanskih, športnih, strelskih in planinskih dru- štev, obvezniki pred vojaške vzgoje in gasilci. ^ NA PREDVEČER P R V E O A M A) A Odkrilie veličastnega spomenika padlim OKOLI 12.000 LJUDI JE PRISOSTVOVALO ODKRITVENI SLOVESNOSTI. — ENEGA NAJLEPŠIH SPOMENIKOV PRI NAS JE ODKRIL ČLAN IZVRŠNE- GA KOMITEJA CK ZKJ TOV. FRANC LESKOSEK-LUKA. — Član Izvršnega komiteja CK ZKJ tov. Franc Leskošek je odkril spomenik. Valujoča množica delovnih ljudi, mla- dine in delegacij iz ra2mih krajev celj- skega okraja, vihrajoče zastave društev, fanfare, godba, združeni pevski zbori, moški in pionirski, recitacija Roševe pesmi »Kajuhova smrt«, častna salva, v kateri se je prepletala globoka komemo- rativna pietetnost do tisočerih i>adlih žrtev, čvrsta enotnost delovnega ljud- stva v ustvarjalnih prizadevanjih in v borbi za mir, nastop mladega rodu pa je vso svečanost kronal z vedrino bodočno- sti, kateri so bile namenjene vse te šte- vilne žrtve skozi desetletja za popolno osvoboditev narodov Jugoslavije. Ko je po svečanosti mrak legel čez pokrajino, so se na vrhovih prižgali kre- sovi, zadonele so eksplozije in rakete so švistnile pod nebo. To je bil najveličast- nejši začetek prvomajskih praznikov v našem Celju po vojni. Prispevek ljudi celjskega okraja v osvobodilnem boju \e bil ogromen... v svojem govoru ob odkritju spome- nika je član Izvršnega komiteja CK ZKJ tov. Franc Leskošek-Luka v krat- kih besedah opisal dogodke in izdajo tik pred vojno ter orisal veliko pripravlje- nost naših narodov za borbo proti fašiz- mu, ki se je pokazala ob demonstracijah 27. aprila leta 1941. Komunistična parti- ja je mobilizirala te napredne množice v upor, ki se je naglo razraščal. Nato je govoril o položaju v teh tež- kih časih na našem območju in nadalje- val: Slovenija je bila razdeljena v tri oku- pacijske cone: Štajerska in Gorenjska pod Hitlerjem, Ljubljana in Dolenjska pod Mussolinijem, Prekmurje pa pod madžarsko okupacijo. Ko so Hitlerjeve horde zasedle te naše kraje, je bila nji- hova namera popolnoma iztre'biti slo- venski narod in napraviti našo deželo popolnoma nemško. Hitler je rekel: »Napravite mi spodnjo Štajersko nem- ško, tako nemško kakor je ostala Štajer- ska.« Usodo Slovencev je brutalno in surovo napovedal Hitlerjev Gauleiter dr. Dberreiter takoj po prevzemu oblasti, ko je rekel o prebivalstvu na Štajer- skem: »Mi hočemo deželo tako prirezati, da bo v njej prostora samo za Nemce in one Štajerce, ki so se z ramo ob rami borili zvesto in tovariško leta in deset- letja, ki so nam krvno zelo sorodni, ki so bili pripravljeni tudi v zadnjih deset- letjih z vsakim utripom svojega srca stremeti po priključitvi k Nemčiji. S te- mi hočemo delati. Vse drugo pa mora ven.« tiberreiter je tudi napravil smer- nice za izselitev Slovencev, ki jih je državni vodja SS Himler 18. aprila 1941 podpisal. V teh smernicah je bilo nave- denih 6 točk: 1. Takoj izseliti vso slovensko inteli- genco. 2. Takoj izseliti vse Slovence s svoji- mi rodbinami, ki so se naselili po letu 1917. 3. Izgnati prebivalce savskega pasu, ki obsega ozemlje jugovzhodno od Save ter pas 20 km jugovzhodno od Save. 4. Izgnati tudi prebivalce takoimeno- vanega pasu ob Sotli. 5. Izgnati prebivalce vasi v vsej Spod- nji Štajerski, ki očitno kažejo znake tu- je krvi. Tovariši in tovarišice, Spodnja Štajerska, Celje in njegova bližnja okolica je bila že od nekdaj je- dro revolucionarnega gribanja. Razvita industrija z mnogoštevilnim proletaria- totn, navdušenim nad zmago Oktobrske revolucije je dala veliki razmah borbe delavskega razreda. Nemški kapitalisti, katerim je takratna kraljevina Srbov," Hrvatov in Slovencev dovolila, da so se popolnoma polastili vodilnih mest v ta- kratnem gospodarstvu, so neusmiljeno izkoriščali obubožano ljudstvo s skrajno nizkimi mezdami. Delavski razred, zdru- žen v svojih organizat^ah, se je odločno (Nadaljevanje na 3. str.) Na predvečer prvega maja je bilo na Slandrovem trgu v Celju slavnostno od- kritje spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Tega slavnost- nega dogodka so se poleg okrajnih političnih in oblastnih zastopnikov'udeležili še podpredsednik Zveznega izvršnega sveta EDVARD KARDELJ, član Izvršnega komiteja CK ZKJ FRANC LESKOSEK, predsednik Izvršnega sveta LRS BORIS KRAIGHER, sekretar za industrijo pri Zveznem izvršnem svetu SERGEJ KRAIGHER, sekretar za socialno politiko in komunalne zadeve pri Zveznem izvršnem svetu LIDIJA SENTJURC in drugi. Dvanajsttisočglava množica je z zanimanjem spremljala govor Franca Leskoška in spored, ki so ga priredile kul- tumoprosvetne organizacije iz Celja. Poleg tega so posamezne organizacije, de- lovni kolektivi ter svojci padlih borcev položili precejšnje število vencev. STRAN 2 9. MAJA — ŠTEV. 18 pogled po svetu Menda je lani ameriški levičarski pisatelj Howard Fast nekje zapisal, da bi se morala SZ prva denuklearizirati, češ nekdo mora to začeti, pa ho šlo: Kaže pa, da se je ugledni ameriški pi- satelj vendarle zmotil, kajti sovjetski predlog o denuklearizaciji ni bil sim- patično sprejet pri obeh zahodnih atom- skih silah. ZDA so po generalnem se- kretarju OZN povabile vrsto držav na opazovanje jedrskih poizkusov na Pa- cifiku, ki bodo poleti 1958. Med po- vabljenimi državami je tudi SZ, Češko- slovaška, Poljska, ZAR, Argentina in Japonska. Predsednik britanske vlade Macmillan pa je konec aprila izjavil, da Velika Britanija niti malo ne misli končati z atomskimi poskusi, češ da britanski znanstveniki še niso zvedeli vsega, kar so hoteli. Nekaj ur nato je angleška admiraliteta objavila, da bo v Pacifiku rezervirala 37.000 površin- skih milj, to je dve Sloveniji, za te poskuse. Od 26. aprila dalje bo to morje zaprto za trgovske ladje. Oboroževalna tekma gre torej od rok. Rampe, projektili, nuklearne bombe, ki po ena sama zadostuje za opustošenje širnega področja, rakete z najbolj ne- slanimi nazivi kakor »pošteni Janez«, Ajaks, Nike, Hercules, vse to je into- nacija nečesa, česar pravzaprav nihče noče, s čimer pa vendarle večina raču- na. Nemški vojaški proračun bo v treh letih znašal že več, kakor pa ga je imel Hitler, ko se je pripravljal na svoj blitzkrieg. Sredstva, ki gredo za vojno, za vojne naprave, bi uporabljena za dvig standarda spremenila ves svet v pravi raj, odstranila razliko med na- prednimi in zamudnimi deželami, od- pravila revščino — vendar, kaj hi to govorili! Človek človeku zver, so dejali v časih, v katerih so bili Ajaks, Her- cules in Nike veliki pojmi velike, davno minule kreature. Dejali so tako, ker je bilo najbrž res tako. Če danes v ZDA te pojme antičnih velikašev in orjakov nalepljajo na svoje »obrambne« rakete, delajo morda zato, ker nimajo iskre- nega namena, da bi kdaj bil človek človeku kakor bratu brat. S tem ni rečeno, da železo vrhun- skega sestanka ni več v ognju. Ta se- stanek na vrhu in vse priprave, ki bi naj ga končno vendarle omogočile, hi postal že davno smešna zadeva svetov- ne diplomacije, če ga ne hi narekovala nujnost. Na Vzhodu so prepričani, da v ZDA zanj niso več tako navdušeni, od- kar se jim je posrečilo zbrati tako stre- livo, ki pošilja projektile čez oceane, v ZDA pa sumijo, da tudi SZ ni več toliko do tega, ker so sprožili v Var- nostnem svetu zadevo ameriških pilotov proti Arktiki, preko katere ho po mnen- ju ameriških strategov letela glavnina letalskih sil katerekoli vojske in v ka- terikoli vojni. Spričo strupenih megla nezaupanja,, sumničenja, spričo vrto- glavice od ošahnosti in skrbi za prestiž, ki pretresa glave atomskih mogočnja- kov, se je res težko spoznati, katera pot ho pripeljala na vrh. Ovinkarska je zelo, dolgotrajna in kljub temu tež- ka, čeprav orientacijski aparati kažejo prav. Visoki turisti pa hi radi dosegli vrh tako, da bi ničesar ne žrtvovali. To pa ne gre. Že stari so rekli — per as- pera ad astra, samo z žrtvijo se dose- gajo uspehi. Treba ho popustiti in vsaj malo zaupati, verjeti. Dva podpredsednika sta bila na po- dobnih potih. Nixon, Eisenhowerjev factotum, je prepričeval južnoameri- ške države, da ga zanje ni boljšega iz- hoda, kakor če ostanejo krotko vpre- žene v ameriški voz, čeprav jim pod tem jarmom ni nič kaj prida. Mikojan, podpredsednik sovjetske vlade, pa je bil pet ur pri Adenauerju, kar pomeni vsekakor velik dogodek za evropsko politiko. Nemčija s svojimi 51 milijoni prebivalci, ki je v 100 letih izvršila zna- meniti nemški čudež s pomočjo ameri- ških dolarjev, s svojo varčnostjo in za- grizenostjo, je za SZ važna postavka, Nemčija pa mimo SZ tudi ničesar ne more. Adenauer vsa leta po vojni dela, da bi z orožjem v roki združil obe Nemčiji, češ čim močnejša bo Zapadna Nemčija, tem več bo morala SZ popu- stiti. V tem je tudi vir neizčrpnega do- toka ameriške pomoči vsakršne vrste, saj ZDA v Evropi računajo z nemško twjaško močjo, Nemčija je za 'današnjo Dullesovo Ameriko nekaka vojna kra- jina zoper »socialistični« blok. Mikojan glede združitve Nemčije ni prinesel nič novega, pač pa je ponudil zelo realno kupčijo glede raketnega in atomskega orožja: Če se Nemčija ne ho oborožila z njim, SZ obljublja, da v nobenem pri- meru ne bo naperila tega orožja na Nemčijo, tudi če bi Nemčija v vojni so- delovala. Mamljiva ponudba! Odgovor pa še ni znan. To morata premisliti trmoglavi, okoreli Adenauer in rogo- borni Strauss, dva človeka, ki sta pred kratkim namestila v nemško zunanje ministrstvo za podsekretarja, torej tret- jega človeka v uradu, Dittmana, ki je bil nekoč Hitlerjev zaupni diplomat v Turčiji. V Franciji si »zahodni ostrog« želi tako vlado, ki bi reševala zahodne in- terese v Afriki. Tako vlado si v Fran- ciji želi predvsem Bela hiša. Verjetno bo to ostala le pobožna želja, kajti Francija je danes materialno in mo- ralno pravzaprav revna dežela: neenot- na je, razdeljena na močne desničarske sile s filofašističnimi popadki in močno, vendar neenotno levico. Francija išče svojo 25. vlado po vojni. To bo že ne- kako dobila, težko pa bo dobila v sebi moč za radikalno preusmeritev svoje- ga političnega življenja. S tem v zvezi nima smisla omalovaževati resolucije neodvisnih afriških držav v Akri, ki je poudarila alžirske pravice, obenem pa nujno potrebo po dvigu življenjske rav- ni Afričanov in odpravo rasne diskri- minacije. Naj končamo z omembo Naserjevega obiska v SZ, ki je Egiptu v sueški krizi mnogo pomagala. Naser je prvomajsko parado v Moskvi gledal pod vtisom važ- ne novice, da je dosegel poravnavo z upniki Sueške družbe, s tem pa je v ZDA deblokiranih 30 milijonov dolar- jev za Egipt. In še z novico izpred Var- nostnega sveta, kjer se je ugotovilo, da so ameriški bombniki v 1. 1957 s stotih izvenameriških oporišč naredili 100.000 poletov proti sovjetski meji do 750 km — vse zato, »ker je to potrebno za mir.« Hruščev je imenoval ameriške stratege provokatorje — gotovo ne brez vzroka. T. O. Francoska predsedniška mula Naslednji prosim Šola za delavsko samoupravljanje na Teharju upravičila svoj olistoj Komisija za družbeno upravljanje pri Okrajnem odboru SZDL je nedavno sklicala poseben sestanek v šoli za de- lavsko in družbeno upravljanje v Te- harju, na katerem so analizirali do- sedanje delo šole in razpravljali o pred- logu dopolnilnega programa. Sestanka so se poleg predavateljev in članov upravnega odbora šole udeležili pred- sedniki sindikalnih podružnic, pred- sedniki občinskih sindikalnih svetov ter predstavniki okrajnih zbornic. Do danes je bilo na tej šoli že 5 za- povrstnih seminarjev, s skupnim šte- vilom 132 slušateljev. Čudi nas dejstvo, da je med dosedanjimi udeleženci bila razmeroma zelo malo zastopana mladi- na in žene (6 mladincev in 14 žena). Sindikati in podjetja bi morali tem bo- dočim mladim proizvajalcem posvetiti vsekakor večjo pozornost. Predvsem pa bi občinski sindikalni sveti morali biti tisti, ki bi vodili politiko vzgoje mladega kadra, toda ravno od teh šola doslej ni imela posebno izdatne pomoči. V mnogih primerih so podjetja pošiljala v šolo (mimo OSS) človeka samo zato, da so pač izpolnila dolžnost. Opaziti je bilo tudi, da je med do- sedanjimi slušatelji bilo največ za- stopnikov večjih podjetij, medtem ko so se manjša podjetja rada izgovarjala., da ne zmorejo finančnih stroškov za 14- dnevni seminar. Drži, da bi morali sko- zi šolo delavskega samoupravljanja v prvi vrsti člani večjih kolektivov, ker imajo le-ti opravka z večjim premo- ženjem in imajo zaradi tega večje in odgovornejše naloge. Vendar pa nika- kor ne kaže zanemarjati manjših ko- lektivov, saj je znano dejstvo, da je v takih kolektivih delavsko upravljanje težje kot v večjih. Vodstva nekaterih podjetij zgleda, da so pomen šole doslej nekako podcenje- vala, saj se je morala šola domala pri vseh 5 seminarjih boriti za slušatelje. Kapaciteta je bila pred začetkom semi- narja izkoriščena komaj 90%. Tako je moralo vodstvo šole pismeno urgirati pri posameznih gospodarskih organi- zacijah, da so poslale ljudi. V bodoče se to ne bo smelo več ponoviti in so zato na sestanku sklenili, da bodo za pošiljanje kadra v šolo skrbeli pred- vsem občinski sindikalni sveti, sindi- kalne podružnice in delavski sveti v podjetjih. Ko so tako člani sindikatov, skupno s predavatelji, kritično analizirali do- sedanje delo teharske šole, so prišli do ugotovitve, da je šola vsekakor upra- vičila svoj obstoj in da so slušatelji v seminarjih mnogo pridobili. Člani DS, ki so obiskovali seminarje, znajo danes Bivša restavracija »Mlinarjev Janez« na Teharju, kjer je sedaj šola v svojih podjetjih bolj smelo in kri- tično presojati stanje in pridobljeno znanje koristno uporabljajo v vsak- dcinji praksi. Pi*i vseh dosedanjih seminarjih je bil učni program 100 odstotno realiziran. Popoldansko seminarsko delo je bilo si- cer zelo razgibano,, vendar je v raz- pravi navadno sodelovala le peščica slu- šateljev. Pri tečajnikih so namreč bile prevelike razlike v šolski izobrazbi, za- to so imeli predavatelji težko stališče prav z ozirom na tako različen inteli- genčni nivo slušateljev. Navadno po- šiljajo podjetja šoli preenostranske, od- nosno površne spiske o kandidatu, ki bo obiskoval seminar. Za šolo odnosno za predavatelja ni toliko važna pri- pomba, koliko razredov osnovne, sred- nje ali strokovne šole ima njihov kan- didat. Važnejše bi bilo, če bi podjetja, ki javljajo svoje ljudi v šolo bolj po- udarila inteligenčno stopnjo in prila- godljivost kandidata tako, da bi preda- vatelji vedeli, kakšen izbor imajo pred sabo. Bili so primeri, da se je tečajnik z nižjo šolsko izobrazbo na seminarju celo bolje obnesel kot njegov tovariš s fakultetno izobrazbo. Ko bi imela šola takšne skrbne ana- lize bodočega tečajnika že pred semi- narjem v rokah, bi bil primernejši in boljši izbor glede na inteligenčno stop- njo posameznih kandidatov. Šolsko vodstvo je s predavatelji mno- go razpravljalo o učnem programu šole. Sami priznavajo, da je bilo v dose- danjih seminarjih opaziti tog, šol- ski način dela. V programu — pravijo — je marsikaj manjkalo in kazalo bi spremeniti tudi metodo dela. Sindikalni funkcionarji, predvsem pa še preda- vatelji sami, so na tem posvetovanju živahno razpravljali o novem progra- mu, ki bo izpopolnjen na osnovi do- sedanjih izkušenj. Na posvetovanju je bila tudi močno poudarjena težnja, da naj se v bodoče vzpostavi stalna, tesna povezava med šolo in podjetji. Šola bo pozneje tudi zahtevala od podjetij oceno, ali je te- čajnik prenesel na podjetje izkušnje se- minarja in kako jih je prenesel. Nekaj ugotovitev in problemov z občnega zbora Okrajne obrtne zbornice v Celju Občni zbor Okrajne obrtne zbornice, ki je bil pred dnevi v Celju, je po po- ročilih in večurni razpravi prinesel ne- kaj konkretnih, pomembnih ugotovitev in zaključkov: Urediti bo treba nabavo materiala, podvreči javni kritiki vsa tista podjetja, ki izdelujejo slab material; odpraviti šušmarstvo in okrepiti obrtne obrate socialističnega sektorja. Po besedah predsednika Pipana bi bilo mogoče v že obstoječih obratih s primernimi in- vesticijami zaposliti okrog 400 novih delavcev. Poleg tega bi bilo treba zgra- diti še nekaj novih obratov, zlasti v večjih krajih, pri čemer bi bila nujna povezava obrtnikov z občinskimi ljud- skimi odbori. Problem šušmarjev je še vedno pereč. Le-teh je namreč še zmerom dovolj in celo zmeraj več. Razumljivo, da njih eksistenca ni v skladu z občo obrtniško dejavnostjo, zato bi bilo treba njihovo delovanje onemogočiti, to pa predvsem ob podpori obrtnikov samih in z okre- pitvijo socialističnega sektorja, v ka- terem bi bile usluge lahko cenejše. Vprašanje materiala. Problem, ki ne zaostaja za zgornjim, kajti material je dostikrat slabe kakovosti ali pa ga sploh ni. Naša lesna podjetja prodajajo, na primer,, neobrezane vezane plošče po starih cenah, kar pomeni, da prikriva- jo dejansko podražitev. Socialno zavarovanje. V celjskem okraju je socialno zavarovanih samo 31 odstotkov obrtnikov, kar je vsekakor malo ali vsaj ne dovolj. Problem zase je nabava orodja in na- domestnih delov; le-te je namreč moč kupiti z devizami. Dalje so na občnem zboru razprav- ljali o vzgoji vajencev. Lansko leto jih je bilo v okraju 412, od katerih jih je 122 prekinilo pogodbe. Zakaj, ni do- cela jasno, vsekakor pa je treba del od- govora iskati v boljši organizaciji v drugih gospodarskih področjih in nič manj v odnosu mojstrov in pomočnikov do učencev. Govorili so tudi o novih davčnih dajatvah, ki nekaterim obra- tom delajo precejšnje preglavice, tako bi utegnilo priti do zvišanja uslužnost- nih cen, v kolikor občine ne bi vodile temu primerne politike. .In nazadje: o proračunu zbornice, o dveh milijonih za gradnjo obrtnega doma v Ljubljani, za katerega bodo prispevali le polovico. Za novega predsednika je bil izvoljen Slavko Kukovec iz podjetja Beton. Ha avtocesto je odšlo novo brigada V ponedeljek se je iz Šentjurja pri Celju odpravila na pot štajerska mla- dinska delovna brigada »Jožeta Lacka«. Zakaj iz Šentjurja in zakaj štajerska brigada? To brigado imenujejo »kombinirana« štajerska brigada. Eno četo je dal trbo- veljski okraj, eno celjski, eno maribor- ski in eno murskosoboški okraj. Ko- mandni kader brigade je prav tako se- stavljen iz mladinskih funkcionarjev vseh teh okrajev. Brigada se je zbrala 2. maja v Celju v dvorani OZZ. Vsi sicer ne, kajti bri- gadirji iz Maribora so se ustavili kar v Šentjurju. Kot prvič, tako je tudi tokrat prišlo preveč mladine, predvsem za celjsko četo. Ker se je v novo iz- meno javilo nad 20 brigadirk in bri- gadirjev iz prve, trikrat udarne celjske brigade, je bilo število za četo, ki šteje 32 brigadirjev že domala izpopolnjeno. Iz Celja so še isti večer odpotovali v Šentjur, kjer so nato dva dni pre- bili v delu in spoznavanju med seboj. Kot v celjski, tako je bilo tudi v dru- gih četah precej prejšnjih in že preka- ljenih brigadirjev prve izmene. Svoj de- lovni »ognjeni krst« so dobro in uspeš- no prestali. Pri zemeljskih delih, pred- vsem pri odkopu in prevozu zemlje, so se dobro izkazali na splošno občudo- vanje Šentjurčanov. Medtem ko so v Podsusedu gotovo že v polnem delovnem zaletu, se v celj- skem okraju zbira nova brigada, ki bo na cesto odšla meseca junija. Tudi v tej brigadi bodo predvsem kmečki mla- dinci in mladinke, medtem ko pride vrsta na srednješolsko mladino šele ob zaključku šole. Vsekakor pa želimo kombinirani štajerski brigadi vehko uspehov, posebno pa še celjski četi, da bi kar največkrat dobila v roke zastavo in s tem opravičila sloves brigade »Du- šana Finžgarja«, saj sta dve tretjini brigadirjev iz te tako proslavljene bri- gade. DELO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V KOZJEM Do decembra lanskega leta sta imeli občini Šentjur in Kozje skupen sindikal- ni svet. Razsežnost dela je zahtevala, da se je razdvojil. Sindikalni svet v Kozjem je torej mlad, vendar se je že v teh šti- rih mesecih uveljavil. Šteje sedem po- družnic, od katerih je najmairijivejša podružnica prosvetnih delavcev. Tudi sindikat tekstilne tovarne »Kozjanka« dobro dela. Tovarna se razvija iz leta v leto, število zaposlenih stalno narašča in je te dni doseglo že 120. Občinski sin- dikalni svet ima važno nalogo, da poma- ga tovarniški sindikalni podružnici. Or- ganiziral bo seminar o delavskem samo- upravljanju prav sedaj, ko bo v tej tovarni ustanovljen in izvoljen delavski svet. F. C. Pohitimo s pripravami za Dan mladosti Po vseh občinah celjskega okra- ja se pripravljajo, da bo mladina Qim bolj pestro proslavila Dan mladosti. Ponekod so te priprave že v polnem teku. Mnogokje so s praznovanjem tudi že pričeli; vrstijo se že prireditve in razna mladinska tekmovanja, v katera spadajo mladinski pevski festi- vali., ki so jih v nekaterih obči- nah že uspešno izvedli, pionirji po šolah pa se pripravljajo na jurjevanje. Ta vnema je prišla najbolj do izraza v celjskih šolah in še posebej na prvi osnovni šoli, kjer vlada pravcato tekmovanje po razredih, kateri razred bo pri- pravil večje presenečenje na jur- jevanju, ki bo enkrat v sredini meseca maja. Kljub vsem tem obsežnim pri- pravam pa izgleda, da se v neka- terih občinah še niso resno lotili organizacije tega mladinskega praznika, ki bi naj omogočil mla- dini v maju zdravo in koristno razvedrilo. To hi sklepali tudi po tem, da komisija za družbene or- ganizacije pri Okrajnem odboru SZDL v Celju razpolaga samo z dvemi poročili o tem, kako se pri- pravljajo po občinah za Dan mla- dosti. Poročili sta poslali le ob- činski komisiji za družbene orga- nizacije iz Vranskega in Mozirja. V ostalih občinah pa zaenkrat še molče, čeprav ta molk najbrž še ni znak, da tam držijo križem roke. Po poročilu iz mozirske občine sklepamo, da se tam marljivo pri- pravljajo na Dan mladosti in da ho ves mesec maj posvečen mla- dini. Če ho res tako, vse prizna- nje množičnim organizacijam v mozirski občini, ki se tako za- lagajo za mladi rod. Da hi jih le posnemali tudi drugod. V mozirski občini vodi priprave komisija za družbene organizacije pri Občinskem odboru SZDL. Pro- gram proslav, ki ga je izdelala, je zelo pester. S praznovanjem pa so pravzaprav že pričeli. Prve prireditve so bile sprejem v pio- nirsko organizacijo. Med večje prireditve pa sodi tekmovanje pionirskih pevskih zborov, ki je bilo 4. maja v Mozirju. Tekmo- vanje je zelo dobro uspelo. Ves mesec maj bodo po vseh šolah organizirali razstave risb in ročnih del. Po večjih šolah bodo organizirali tekmovanje pio- nirjev v streljanju z zračno pu- ško. Šolska vodstva in mladinske organizacije bodo pripravila več izletov v prirodo in v znane kra- je iz NOB. Stari partizanski borci pa bodo pripovedovali mladini svoje doživljaje. Gasilci bodo or- ganizirali za šolsko mladino ga- silske vaje in tako vzbudili pri mladini zanimanje za gasilstvo. V Rečici oh Savinji in Šmartnem ob Dreti bodo na novo ustanovili pionirski desetini. Mladina in šo- larji iz Solčave bodo obnovili partizansko bolnišnico v Matko- vem kotu. Razen tega bodo v ma- ju mladinci priredili številne ta- horne ognje s kulturnimi pro- grami. Nič manjša razgibanost ne bo tudi na področju športnega udej- stvovanja. Ljudska tehnika v Mo- zirju bo priredila kolesarske dir- ke in ocenjevalno vožnjo moto- ristov. V Kokarju pri Nazarju se bo mladina pomerila v nogometu. Društva Partizan pa bodo organi- zirala številna športna tekmo- vanja. Tudi na področju kulturnopro- svetne dejavnosti bo zelo živahno. Mladinske organizacije v Mozirju, Smartnem ob Dreti, Bočni, Gor- njem gradu in Lučah bodo pri- redile ob sodelovanju pionirjev mladinske igre. Mladina in pio- nirji v Rečici oh Savinji pa se pripravljajo na jurjevanje. V vseh teh pripravah za le- tošnje praznovanje Dneva mla- dosti v mozirski občini sodelu- jejo skoraj vse politične in druž- bene organizacije in vse izgleda, da bodo prireditve ves mesec maj zelo pestre. 3 STRAN Podpolkovnik lože Ožbolt komandant pod^zastavo OZN v ponedeljek se je iz reške luke poda- la na pot nova skupina pripadnikov JLA. ki bo zamenjala del naših vojakov na Sinajskem polotoku. Med vojaki in oficirji te skupine je tudi narodni heroj, podpolkovnik Jože Ožbolt, ki smo ga ob prvem maju v Celju še videli na položa- ju komandanta gamizije. Podpolkovnik Ožbolt bo prevzel poveljstvo naših od- delkov pri obroroženih silah Organizaci- je združenih narodov na Sinajskem pol- otoku, ki se tam nahajajo na straži miru od anglo-francosko-izraelske agresije na Egipt. Pripadniki celjske gamizije, z njimi pa vsi meščani Celja, čutimo posebno veselje in smo ponosni, da ,^e bila naše- mu priljubljenemu komandantu zaupa- na tako odgovorna in častna dolžnost. S tovarišem komandantom je na pot od- šlo še nekaj vojakov iz celjskih enot, medtem ko je celotna skupina bila kot običajno sesta,vljena iz vrst raznih enot naše vojske. Podpolkovniku Jožetu Ožboltu pa v tem zapoznelem slovesu želimo, da bi se srečno vrnil po opravljeni dolžnosti v domovino, predvsem pa, da bi se vrnil spet na svoje staro službeno mesto — med nas. 27 MILIJARD NA REŠETU Konec prejšnjega meseca je bila na Trgovinski zbornici v Celju prva raz- prava o okrajnem perspektivnem planu, ki sta se je poleg predstavnikov pod- jetij udeležila predsednik in podpred- sednik OLO Celje, tov. Riko Jerman in Miran Cvenk ter član Izvršnega sveta LRS, tov. Tone Bole. Perspektivni plan za naslednje ob- dobje (do leta 1961) predvideva 27 milijard, kolikor bi jih bilo treba vlo- žiti v rekonstrukcijo podjetij. Ker je celjski bazen pretežno industrijski in ker so industrijski obrati, kakor na primer emajlirka, ki bi za gradnjo in obnovo rabila okrog 150 milijonov in- vesticij, v zelo slabem, skorajda ne- vzdržnem stanju,, je komisija, ki je plan sestavljala, predvidela že omenjeno vso- to, ki se je po obrazložitvi tovarišev Boleta in Kotnika izkazala kot nere- alna. Po njunih utemeljitvah bi bilo treba poiskati neko konkretno stališče in prilagoditi perspektivni plan ce- lotnemu družbenemu razvoju, pri čemer naj bi bila osnova harmonični razvoj gospodarstva. Sele potem, ko bi bilo vse vsklajeno, bi lahko prišli do real- nejše številke. Struktura investicij bi namreč morala biti v smotrnosti na- ložbe. Okrajni plan bo moral gledati predvsem na vprašanja standarda. Iz te^a stališča bi bilo treba posvetiti proizvodnosti in zaposlitvi več skrbi. Ne gre za povečanje industrije po že- ljah. Industrija je del splošne ekono- mike. Da bi bile kapacitete izkoriščene 85 odstotno, ne drži. Te, kakor znano, so slabo izkoriščene. Naslednja misel je vprašanje rekonstrukcijskih mate- rialov. Le teh smo lani uvozili za 60 odstotkov več kakor v letu 1956. In vprašanje kadrov. Danes jih je še pre- malo in so nesmotrno razdeljeni. Okrajni plan bi na primer lahko poka- zal, koliko inženirskega kadra bi rabilo Celje Teritorialni aspekt razvoja v Celju je možen in bi lahko prišel do izraza. Industrija s 34 odstotki kapa- citete ni zastarela, pač pa mlada. Tako nekaj splošnih formulacij. Prva razprava o okrajnem perspek- tivnem planu je nazorno pokazala, da gre za nesporazum med konkretnostjo in stanjem, kakršno naj bi bilo. Pod- jetja kakor TOB, Tovarna emajlirane posode in Cinkarna, bi se naj nekako združila v kooperaciji z nekaterimi drugimi podjetji. Gre potemtakem za to, da predvidenih 27 milijard dinarjev daleč presega ne samo potrebe, pač pa tudi možnosti dejanske uporabe. 5 mi- lijard za sušilnico v Velenju ni v skladu z možnostjo, da bi jih do leta 19G1 lahko porabili. VsekaJcor bo komisija ob novem osnutku perspektivnega pla- na morala upoštevati vse navedene či- nitelje in bo tudi razprava morala biti širša in bolj intenzivna. Z ukazom mapšala Tita so odlikovani... Kot vsako leto, je tudi letos za pra- znik delovnega ljudstva 1. maj predsed- nik republike Josip Broz Tito odlikoval najzaslužnejše ljudi, ki 'so s svojim usfiešnim, ,požrtvovalnim delom dosegli najlepše uspehe v raznih proizvodnih podjetjih in ustanovah. V celjskem okraju je bilo razdeljenih 24 odlikovanj: 1 odlikovanec je prejel Red dela II. stopnje, 7 odlikovancev Red dela III. stopnje, 16 odlikovancev pa je prejelo Medalje dela. Z najvišjim priznanjem — Red dela II. stopnje — je bil odlikovan znan celj- ski zdravstveni delavec, stomatolog dr. Jakob Rebemik. Odlikovanec je bil med prvimi poborniki pri ustanovitvi Higien- slcega zavoda, v zadnjem času pa je do- segal lepe uspehe predvsem v preven- tivni službi. Dr. Rebemik je bil v naši občini tudi med prvimi zdravniki, ki je odjavil zasebno zdravniško prakso. Z Redom dela III. stopnje so bili za dolgotrajno, uspešno in požrtvovalno de- lo v proizvodnji odlikovani; Jeromel Viktor iz Vitanja, Starič Martin, usnjar pri KONUS v Slovenskih Konjicah, Lu- kač Jože iz LIP Nazarje, Susič Jože, ru- dar iz Laškega, Vodovnik Ivan, direktor Pivovaime Laško, Žerjav Kari, direktor papirnice v Višnji vasi ter TrobinaEma, učiteljica iz Polja ob Sotli, ki je napolju kultumo-prosvetne dejavnosti dosegla zavidljivo lepe usjjehe. Z Medaljo dela so bili odlikovani: Bo- le Jožica, prometnik železniške postaje Šentjur, Podbregar Kari, direktor Kme- tijskega gos-podarstva Slom, Salobir Ivan, upravnik krojaškega podjetja Šentjur, Fijavž Franc, gozdni delavec iz Konjic, Rušnik Alojz, delavec v Tovarni kovanega orodja Zreče, Sinigoj Roža, učiteljica v Laškem, Vengust Alojz, strojnik v rudniku Laško, Fir Alojz, de- lovodja pri Kmetijskem gospodarstvu JeLšingrad, Kranjc Jožefa, tkalka v tek- stilni tovarni »Juteks« v Žalcu. V šoštanjski občini so imeli kar 7 od- likovancev Medalje dela. Tovarna usnja, ki praznuje letos 150-letnico svojega ob- stoja, ima 6 odlikovancev: Drobnik Jo- žeta, usnjarskega mojstra, Hliš Ivana, usnjarja, Jakel Vladimira, usnjarja, Mežnar Filipa, usnjarja. Vrečar Marti- na, usnjarja ter Pocajt Bolta, usnjarske- ga upokojenca. V tej občini je bil z Me- daljo dela odlikovan še Zabred Vinko, načelnik oddelka za finance pri občin- skem ljudskem odboru. Zaslužnim vzornikom, ki so prejeli za- služeno priznanje najvišjega predstavni- ka ljudske oblasti, Celjani iskreno česti- tamo in jim želimo tudi v bodoče tako lepih uspehov. ^%^Ivm1Sa veličastnega %#CiKmjw spomenika padlim (Nadaljevanje s 1. strani) boril za svoje ekonomske in politične pravice. V tej ekonomski in politični borbi se je delavski razred koval, usposabljal in pripravljal pod vodstvom Partije in to- variša Tita in je 1945. leta končno in za vedno obračunal z okupatorjem in z ju- goslovansko buržoazijo. Takoj po formiranju Osvobodilne fronte v Ljubljani se je vršila Partijska konferenca za okraj Celje, na kateri so sodelovali Dušan Kraigher, Dušan Finž- gar, Peter Stante, Tone Grčar, Franc Vrunč, Slavko Šlander in drugi. V ime- nu Centralnega komiteta je konferenci prisostvoval tovariš Miha Marinko. Tam so sestavili pripravljalni odbor Osvobo- dilne fronte za okrožje Celje, razdelili partijske kadre po terenu za nadaljno organiziranje Osvobodilne fronte in do- ločili kadre za formiranje partizanskih edinic. V Celju so bili takoj formirani ulični odbori za zbiranje denarnih sredstev in hrane za ilegalce. Člani Komunistične mladine so začeli takoj z napisnimi ak- cijami, širili so propagandne letake in radio-vesti. Prva večja akcija je bila iz- vršena 1. maja 1941, ko so mladinci in sekretar Dušan Finžgar odstranjevali nemške napise in pisali po zidovih bor- bena gesla in trosili po cestah propagan- dne letake. Kljub temu, da je bilo Celje takrat naseljeno z velikim številom Nemcev in njihovih pomagačev kultur- bundovcev, kljub temu, da je bila na nogah vsa nemška policija, Nemcem ni uspelo, da bi dobili krivce. V tem času so se začele formirati na Spodnjem Štajerskem partizanske čete. Tako se je formirala prva Celjska četa, ki so jo formirali celjski komunisti, v Savinjski dolini Savinjska četa, v Trbov- ljah Trboveljska četa, v Krškem Krška četa, ki so začele akcije na vsem terenu. Hitlerjev režim se je takoj po prvih akcijah čutil ogrožen. Začel je izvajati še večji teror in zapirati ljudi. Po na- padu na Sovjetsko zvezo junija 1941 so Nemci nad slovenskim narodom še po- dvojili svoj teror, začeli masovno zapi- rati in preseljevati ljudi. Ko so Nemci začeli preseljevati Slo- vence na Kozjanskem in Posavju, je Glavni štab partizanskih čet sklenil pre- prečiti izvedbo fašističnih načrtov. Dal je povelje tovarišu Francu Rozmanu Stanetu, ki je bil tedaj komandant prve- ga štajerskega bataljona, naj nalogo iz- vrši s tem, da gre s svojim bataljonom na Kozjansko in napade fašistične izda- jalce, jih prežene in tamošnje ljudstvo dvigne v upor. Stane je skušal nalogo izvršiti v dneh od 21. oktobra do 6. novembra 1941. Istočasno je Glavni štab partizanskih čet organiziral še drugi napad na Bučko. V ta napad je pritegnil mokronoško če- to, novomeško in krimsko skupino. Ude- ležila sta se ga tudi dva člana Glavnega štaba, tovariša Miha Marinko in Aleš Bebler. Namen napada je bil zmešati Nemce in razbremeniti Stanetov pohod in s tem preprečiti fašistične načrte. To- da ta akcija ni uspela v pričakovani meri. Kriv je bil prezgodnji veliki sneg in poleg tega še premajhne izkušnje partizanskih čet. Tovariši in tovarišice. Te selitve, katere smo na ta način ho- teli preprečiti pa jih nismo mogli, so bi- le v bistvu pripravljene že pred vojno. Stara Jugoslavija je dovoljevala nem- ško-fašističnim izletnikom, da so hodili po vsej Jugoslaviji in organizirali tukaj živeče Nemce in člane Kulturbunda, da so že prej pripravili vse sezname Slo- vencev, posebno pa tiste, ki so bili anti- fašisti. Tako so bili za to masovno iz- seljevanje Slovencev krivi tudi tisti Nemci in člani Kulturbunda, ki so tukaj nemoteno živeli in izkoriščali slovenski narod in jedli naš kruh. Stara Jugosla- vija je pa to mimo gledala in odpirala vrata tujim plačanim agentom v vojsko in v državni aparat. Nemci so iz teh krajev izselili v Srbi- jo in Hrvatsko 19.000 ljudi, na delo v Nemčijo so izselili 14.000 ljudi, v druge okupirane države pa 34.000 ljudi. Slovenska narodna antifašistična za- vest pa po teh represalijah ni zamrla, temveč nasprotno; kljub vsem pritiskom in okupacijskim sredstvom je rastla in prerastla v pravo revolucionarnost. Akcije prvih partizanskih čet so tako močno odjeknile v štajerskem človeku, da se Nemcem ni posrečilo doseči to, kar so imeli namen, namreč, da bi Slovence popolnoma izselili in napravili Štajersko nemško. S prihodom druge grupe odredov pod komando tovariša Franca Rozmana-Sta- neta se je borba začela razvijati in stop- njevati po vsem terenu spodnje Štajer- ske. Partizanske čete in bataljoni so za- čeli zadajati Nemcem hude udarce. Nji- hova borba je omogočila ustanovitev Slandrove in Zidanškove brigade. Po prihodu 14. divizije iz Bele Krajine na Štajersko, ki je dobila od Glavnega šta- ba in Centralnega komiteta to častno in zgodovinsko nalogo, — ki je bila pove- zana z velikimi žrtvami in nadčloveški- mi napori, — da bi pospešila razvoj že obstoječih enot štajerske operativne co- ne s svojimi ogromnimi vojaškimi iz- kušnjami, s kadri prekaljenimi v ne- štetih borbah ter s svojo močno oboro- žitvijo, hkrati pa, da bi s svojo vsestran- sko aktivnostjo na vojaškem in politič- nem polju zanetila vseljudsko oboroženo vstajo in bila jedro, okrog katerega bi se vršila mobilizacija v narodno-osvobo- dilno vojsko. Divizija naj bi s svojo pomočjo rušila na Štajerskem, ki je veljalo kot silno občutljivo področje za Nemce, važna pro- metna pot na Balkan in v Italijo, obe- nem pa razbremenila enote narodno- osvobodilne vojske na jugu, kjer je bila v teku šesta nemška ofenziva. Borbe, ki jih je vodila 14. divizija na Štajerskem proti veliki sovražni premo- či in z velikimi in dragocenimi žrtvami so izgledale skoraj neverjetne, da so partizanske sile vzdržale in kljubovale mnogoštevilnim sovražnim edinicam in tolikšni tehnični premoči. To dejstvo je bilo važno za ves nadaljni razvoj poli- tičnega gibanja na Štajerskem. Vedno več borcev je prihajalo v brigade. Tako so se naše slavne brigade Toneta Tomši- ča, Ljuba Šercerja, Bračiča in ostale partizanske edinice z vsakim dnem ja- čale z novimi borci za svobodo, borile so se z ramo ob rami z drugimi briga- dami in divizijami na Slovenskem ozem- lju in v skupni borbi z drugimi bratski- mi narodi Jugoslavije pod vodstvom Centralnega komiteta Komunistične par- tije Jugoslavije in pod vodstvom našega maršala tovariša Tita tako dolgo, dokler ni bil izgnan zadnji sovražnik iz naše svete zemlje in dokler ni bila izvojeva- na popolna zmaga in uničenha fašistična zver. Na naših tleh je padlo stotisoče fa- šističnih okupatorjev, na stotisoče jih je bilo ujetih. Naša zemlja je bila osvobo- jena, toda tudi strašno opustošena, pa- dlo je mnogo žrtev za našo osvoboditev. Tudi celjsko okrožje je mnogo trpelo in dalo ogronme žrtve. Poleg 80.000 izse- ljenih je šlo skozi taborišča in zapore 22.000 ljudi. Na Spodnjem Štajerskem je bilo 64 ustreljanj in obešenih 100 talcev na Frankolovem. Ubitih je bilo nad 1700 talcev, med njimi 50 žena. V »starem piskru«, tu v Celju je bilo ustreljenih 374 talcev in talk Največ žrtev ustrelje- nih kot talcev je bilo na Spodnjem Šta- jerskem iz Celjskega okrožja, ki je bilo v borbi proti okupatorju najaktivnejše. Tovariši in tovarišice, Spoemnik padlim odkrivamo v času, ko velike ideje, za katere so dali svoja živ- ljenja, postajajo resničnost. Delavci in delavni ljudje so postali gospodarji na svoji zemlji. Komunistična Partija, ki nas je vodila v najtežjih dneh naše bor- be in osvetljevala pot v temi Hitlerjeve okupacije, nas vodi tudi danes. Program ZKJ, ki smo ga pravkar sprejeli na VII. kongresu v Ljubljani, je naše novo orož- je za dobojevanje stvari, za katere so padle že tolike žrtve. Tovariši in tovarišice. Odkrivamo ta veličasten spomenik, v spomin narodnim herojem, borcem in žrtvam fašizma, ki naj spominja vsake- ga državljana na velike dneve veliča- stne narodnoosvobodilne borbe in soci- alne borbe in socialne revolucije, na veliko trpljenje slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije in na velike žrtve, ki so jih morali dati slovenski in vsi ostali narodi Jugoslavije za svojo nacionalno in socialno osvoboditev. Vsem tistim osvajalcem, ki so nas ho- teli uničiti, pa naj bo spomenik v opomin, da živi na tej zemlji narod in ljudje, ki se znajo boriti za svoje pravice ne glede na žrtve in da imajo naši narodi svoje prekaljeno vodstvo, svojo slavno Komu- nistično partijo s tovarišem Titom na čelu, ki jih je vodila do zmage nad fa- šističnimi okupatorji in v socialistični graditvi svoje dežele. Slava padlim herojem, borcem in žrtvam fašističnega terorja! Po končanem govoru je tov. Leskošek spomenik odkril in ga izročil v varstvo občini. To dolžnost je v imenu celjske občine prevzel njen predsednik. Ponovno fluorografiranje V celjskein okraju Jetika je v Sloveniji še vedno med najbolj razširjenimi boleznimi. V Slo- veniji je bilo 1956. leta 13.860 tuberku- loznih bolnikov, na področju celjskega okraja pa so v istem letu imeli trije dispanzerji v ewdenci 1157 bolnikov. Protituberkulozni dispanzerji vsako le- to odkrivajo nove bolnike. Med takimi novoodkritimi bolniki je mnogo primerov, pri katerih je bolezen že močno napredovala, kjer se ugoto- vijo v pljučih obsežne rane — kaverne. Posebno pogosto so tako prizadete sta- rejše osebe, dasi tudi pri mlajših ni iz- jem. Največkrat najdemo bolnike z ve- likimi ranami med kmečkim prebival- stvom. Veliko je vzrokov, da bolniki pridejo prvič na pregled šele tedaj, ko so se pojavile rane na pljučih. Eden glavnih vzrokov je ta, da ljudje še vedno pre- malo upoštevajo bistveno značilnost tuberkuloze — njen skriti začetek in pritajen razvoj, skratka, njeno zahrbt- nost. Da je takih bolnikov še vedno mnogo med nami, pričajo statistični po- datki protituberkuloznih dispanzerjev. Dispanzerji pa seveda ne morejo vsa- ko leto pregledati toliko ljudi,, da bi lahko našli vsakega bolnika, ker to praktično pomeni, da bi morali pre- gledati vse prebivalstvo svojega po- dročja. Za tako obsežno delo uporab- ljamo fluograjiranje. Akcija množičnega slikanja pljuč v celjskem okraju 1954. leta je pokazala, da spadata mesto Celje in celjski okraj med tiste predele Slovenije, kjer je tu- berkuloza še vedno izredno močno raz- širjena. Pred njim je samo ravninski predel Vzhodne Slovenije. Samo v me- stu Celju je bilo s pomočjo fluorografi- ranja odkritih še enkrat več bolnikov, kakor jih je uspelo odkriti dispanzerju. Povodov za ponovno fluorografsko akcijo v celjskem okraju je torej do- volj. Zato je okrajni Svet za zdravstvo odredil, da se bo vršilo fluorografira- nje vseh oseb od 14. leta dalje letošnjo pomlad. Upamo, da bo odziv na to ak- cijo tako dober, kakor je bil pred šti- rimi leti. A. H. RDEČKE Zadnje mesece se je pojavila v Sloveniji epidemija rdečk. Obo- lenje samo po sebi ni težko ter ne bi bilo potrebno pisati o tej bo- lezni, če ne bi prinašala s seboj posebne nevarnosti: če preboli mati v prvih treh mesecih noseč- nosti rdečke, se narodijo navadno otroci z raznimi prirojenimi hiba- mi. Povzročitelj rdečk je vjrus. Obo- lenje je nalezljivo. V presledkih nekoliko let se pojavijo rdečke kot epidemija z viškom v pozni spo- mladi ali v zgodnjem fvoletju. Od okužbe do pojava prvih bolezen- skih znakov preteče 14 do 19 dni. Obolenje se prične z bolečinami v glavi, sklepih in okončinah. Cez nekaj ur se pridruži nahod, kašelj in vnetje očesnih veznic. Tem zna- kom se pridruži vnetje žlez v za- tilju, pod pazduho in v dimljah. Povečane bezgavke so včasih bo- leče. Izpuščaj se pojavi navadno 24 ur po začetku obolenja. Zače- nja se za ušesi in na čelu, po la- sišču, včasih se razširi še isti dan ,po trupu in okončinah. Običajno je izpuščaj enakomerno posut po vsej koži in sestoji iz drobnih, okroglih in ovalnih peg, rožnate barve, ki štrle nekoliko iznad ni- voja kože, pri odraslih povzroča- jo včasih srbež. Izpuščaj izgine po 2 do 3 dneh brez sledov. Obole- nje spremlja običajno nižja tem- peratura, ki izgine z izpuščajem vred. Bolnika je potrebno varo- vati pred prehladom, ker obolenje zniža odpornost organizma, da je bolj dostopen za druge infekcije. Usodnejši je pomen rdečk za doraščajoči plod v materi, ker lahko preide bolezen od matere na plod. Celice razvijajočega se plodu v materi so posebno dovzet- ne za virus. Organi v plodu se ob- likujejo po nekem določenem vrst- nem redu, zato zavisi vrsta nasta- le hibe od obdobja, v katerem prizadene infekcija organizem pld\ da. Rdečke v petem tednu noseč- nosti povzročijo največkrat mot- nje v leči in s tem prirojeno sle- poto, v petem do sedmem tednu okvare na srcu, v osmem do de- vetem tednu okvare v notranjem ušesu in s tem gluhost in motnje v ravnotežju. Nevarnost je naj- večja v drugem mesecu nosečno- sti, od četrtega meseca naprej ni več nevarnosti, ker je v tem času že končano formiranje organov. Skoda, ki jo povzročijo rdečke razvijajočemu se otroku, postavlja vprašanje preprečevanja te bolez- ni pri nosečnicah na važno mesto. Eksponirane nosečnice zaščitimo v prvih treh mesecih z globulini gama. Ponekod smatrajo rdečke v prvih treh mesecih nosečnosti kot indikacijo za umetno prekini- tev nosečnosti. Pri točno ugotov- ljenih rdečkah je ta odločitev edi- no pravilna. Ta članek je napisan z name- nom, da bi bilo prebivalstvo o ne- varnosti rdečk poučeno in bi pred- vsem žene-nosečnice pravočasno PK)iskale zdravnika, ki bo nadalje ukrepal. Dr. J. Lešničar Ob razstavi stih in gralilt v Celju Da bi se izognil nesporazumom, ki bi utegnili pripeljati do dolgoveznih in brezplodnih polemik okoli vprašanja, kaj je in kaj ni umetnost, kaj bi moralo biti in kaj ne bi smelo biti slikarstvo, se mi zdi potrebno, da pojasnim metodo, s katero se mora likovni kritik pribli- žati predmetu svojega razmišljanja, če hoče ostati v mejah objektivne presoje. Kdor postavlja slikarstvu ajpriorne nor- me in ga presoja skozi očala določene likovne ideologije, »napredne« ali »tra- dicionalne«, ga polaga v Prokrustovo postelj, ko si ga prizadeva priličiti neše- mu, kar je že po svojem značaju ome- jeno in pristransko. Oznaki »napredno« in »tradicionalno« sta v slikarstvu le po- vršni krilatici, ki ne moreta biti nika- kršno merilo za kvaliteto, posebno še, ker ju uporabljajo zgolj v zvezi z zuna- njo formo. Kar je v slikarstvu bistve- nega pomena, nikakor ni zunanja forma, ki v neki dobi velja za napredno, bistve- na je namreč individualna potenca^ ki je posledica celotne slikarjeve osebno- sti. Enkraten stil je vedno napreden, iz- jemen in nov, pa bodisi da se razvija v smeri abstrakcije ali realizma\ Tako je torej mogoče umotvor (ali slikarski pro- izvod z umetniškimi pretenzijami) vred- notiti zgolj z elementi, ki so vsebovani v njem samem, z merili, izvedenimi iz zaikonitosti, ki vladajo v njem. Ce s tega vidika razmišljamo o letoš- nji razstavi Likovne sekcije KUD »Pre- šeren«, se nam vzbude določeni pomi- sleki, ki se nanašajo deloma na kompo- . žici jo razstave kot celote, deloma na ka- kovost posameznih del. Povsem neso- rodne elemente so skušali prireditelji na silo zvariti v nekakšno celoto, s čimer so dosegli učinek, ki jim ga nihče ne za- vida. Ko vstopiš v neokusno pregrajen prostor male unionske dvorane, oprem- ljen z arheološkimi skrinjami, te naj- prej zbode v oči nekakšna gasilska lut- ka v.stilu dunajskega Panoptikuma, ki ,po besedah neznanega komentatorja predstavlja maršala Tita v borbi. Kdo je temu straši ki, čigar bede ne more opravičiti nikaikršno veselje neznanega samouka, širokogrudno odstopil prostor pod oknom? To ostaja uganka prav ta- ko kot dejstvo, da strokovna žirija — če je bila navzoča pri sprejemu slik — ni obvarovala obiskovalcev pred to sprofa- nirano rezbarsko spako. Med njo na eni strani, pa med Martinčkovim poikopom Darinke Pavletič Lorenčakove, Mljače- vimi risbami, lesorezi Dereanijeve in Steinfelserjeve in Podjedovimi olji na drugi, zija prepad, ki ga ne morejo pre- mostiti niti fotografije v olju Vere Fi- scher-Pristovšek, niti Zdolškovi akvareli. Daleč pred vsemi razstavi j alci je po izrazni moči Darinka Pavletič-Lorenča- kova. V obeh verzijah Martinčkovega pKDkopa (grafika in olje) se kaže nedvo- men napredek v barvni sproščenosti in razdelitvi prostora. Obvladanje širokih ploskev in smisel za otroško duševnost, daje obem delom svojstveno mikavnost. Mljač Adolf, ki to pot menda prvič razstavlja, je dosegel za začetnika lep uspeh. Pozornost vzbujajo predvsem Do- godki, kjer so detajli v posrečenem so- zvočju s celotno kompozicijo. Omenje- na risba dopušča optimistične domneve za bodočnost. Lesorezi Steinfelserjeve in Dereani- jeve so oblikovno dognani, a vsebinsko suhi in togi, brez osebne fiziognomije. Kljub temu imajo redko odliko — pre- prostost, ki odtehta pomanjkanje umet- niške intuicije. Na tem mestu naj ome- nim še oba linoreza Gamelin Teje, ki tvorita čudno nasprotje z njenima risba- ma, dlakocepskima izdelkoma, kjer igra- jo posamezni lasje začuda pomembno vlogo, dlake na bradi pa so risane že kar z ljubeznijo do tega plemenitega okras- ka. Podjed Vinko je razstavU tri .pokraji- ne v olju, ki kažejo solidno slikarsko znanje in ljubezen do prirode, kakršno vidi povprečen impresionist. Razstavljajo še Okom Tereza (Por- tretna študija. Motiv z Raba), Vera Fi- scher-Pristovšek s petimi portreti in šti- rimi tihožitji, Horvat Dane z dobrim akvarelom Opekarna in Maček An j a z nekakšnim akvarelom. Letošnja razstava pomeni v primeri z lansko nazadovanje in stagnacijo. Če- mu prireditelji niso ix>vabili slikarjev, ki so lani tvorili jedro razstave (Lavren- čič, Milan Lorenčak, Cvetko in Ljubica Ščuka, Darinka-Pavl. Lorenčak, ki letos razstavlja samo omenjeni dve verziji itd.)? In kje so ostale sveže moči slikar- jev-amaterjev, ki se jih v Celju in oko- lici gotovo ne manjka? Cemu likovna sekcija KUD »Prešeren« ne pritegne v svoj krog večjega števila nadarjenh sli- kar jev-začetnikov, da bi poživila svoje zastajajoče vode? — Vsa ta vprašanja se vsiljujejo ob rezultatih letošnje raz- stave slik in grafik v Celju, ki kljub omenjenim izjemam nikakor niso zado- voljivi. Drago Hribar Opomba: ' Realizem je mišljen v ši- rokem pomenu besede, kot slikarjev os- novni odnos do okolice. filin*film*film*film*film*filni Dobro morje v Cetju v ipetek, 25. aprila je bila v kino Uni- onu anketa Globlerjevega celovečernega filma »Dobro morje«. Celjani smo ga vi- deli prvi. Vodstvo »Triglav filma« pa nam je po predstavi pripravilo intervju. Predstavili so se nam tudi igralci: Eve- line Wohlfeiler, Tomaž Pesek in režiser E. Globler. Film, kakor smo izvedeli iz razgovora, so posneli v Novem Vinodolu pri Crikve- nici lansko jesen, nekaj zunanjih prizo- rov pa so ponovili pred tedni. Zanimalo nas je, kako so snemali »tunin vlak«, kdo je igralka, ki je igrala Maro, kje se je naučila slovenščine, ali je mala Man- dina v resnici splezala na tako visoko lestev in tako dalje. S »tuninim vlakom« so imeli največ težav, saj so morali ča- kati na velik lov. Iz Zagreba pa so si izposodili nekaj metrov traku o tunah. Mlada Marija Tocinovsky iz Splita (Ma- ra) je s tem odigrala svojo tretjo film- sko vlogo. Glas pa ji je »posodila« dru- ga igralka, kakor je ječ^rju posodil glas Pavle Kovic, slepemu Jakobu pa Stane Sever. Mandina v resnici ni splezala ta- 'io visoko, pomagali so si z montažo in nontažnimi rezi, ki ustvarjajo tak vide«. ?ilm je v glavnem uspel. Marija Tocinovsky, ki je igrala vlog« natakarice Mare v filmu »Dobro morje« Zamenjava stanovanja Maribor-Celje Enosobno stanovanje (soba, kuhinja in ipritikline) v Mariboru zamenjam za enako v Celju. Stanovanje je udobno, pritlično in ima poseben vJiod iz vrta. Vpra- šati v Celjski tiskarnL Občinsko tekmovanje pionirskih pevskih zborov v Mozirju v mesecu maju bo v mozirski občini v okviru praznovanja Dneva mladosti vrsta pomembnih prireditev in tekmo- vanj na področju telesne vzgoje, športa, Horvat Dane: Celjska opekama (akvarel) kulturne dejavnosti itd. Uvod v te ve- ličastne prireditve je bilo nedeljsko občinsko tekmovanje pionirskih pev- skih zborov, ki je bilo v Mozirju. Skup- no je nastopilo 7 pevskih zborov iz Smi- hela nad Mozirjem, Rečice ob Savinji, Radmirja, Ljubnega ob Savinji, Luč, Gornjega grada in Smartnega ob Dreti. Vseh pevcev je bilo nekaj nad 300. V dopoldanskih urah so se pomerili v tekmovanju posamezni pevski zbori. Vsak nastopajoči zbor je moral odpeti po 2 obvezni pesmi in po 1 v lastni iz- biri. Popoldne so nastopili vsi pevski zbori pred občinstvom, čigar udeležba je bila zelo skromna. Na prva tri mesta so se uvrstili: zbor osnovne šole iz Smihela nad Mozirjem pod vodstvom Antona ACMANA, zbor osemletke iz Ljubnega ob Savinji pod vodstvom An tej a TEVŽA in zbor osem- letke iz Gornjega grada pod vodstvom Slave KRALJ. Stane Ter čak: Da ne pozabimo... (Ob odkritju spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma 30. aprila 1958) Na Slandrovem trgu v Celju, ki ima ime po narodnem heroju Slavku Slan- dru, članu CK KPS in prvemu organi- zatorju borbe proti okupatorju, smo 30. aprila odkrili enega najlepših spo- menikov v naši državi v spomin žrtvam padlim za našo svobodo, lepše in boljše življenje. Spomenik, delo akad. kiparja Jake Savinjska prerašča sam okvir mesta Celja. Po svoji monumentalnosti je to spomenik vsem žrtvam okupirane Spod- nje Štajerske. Univerzitetni profesor dr. Stane Mi- kuš pravi o spomeniku: »Kipar je na dveh širokih ploskvah bloka razgrnil temo, ki je posvečena vojni in miru. Razpetina od 1. 1941 do 1945 se mu je zdela preozka, grozote vojne bi izvenele preveč pesimistično, zato je pokazal tudi novo rast v raz- dobju mira, ki je sicer skaljena z grož- njami novega svetovnega požara, a se vendar prebije skozi temne oblake do svetlih sfer resnice in polnega člove- kovega ustvarjanja. Vojna je vsklajena med dva polno- plastična lika, ki kompozicijsko urejata celotno zamisel na levi strani. Spodaj stoji kip Tončke Cečeve, zgoraj pa vpi- je v nebo zanosno vest Zmaga. Zgodba vojne se torej prične razvi- jati ob vznožju bloka in se iz težavnih početkov naše borbe dviguje kvišku do sonca — do zmagoslavnega konca naše narodnoosvobodilne vojne. Kip Cečeve stoji kot mejni kamen na začetku tmje- ve poti. Mogočno stoji žena, kot sim- bol in signal upora. Z desne proti levi korakajo naši ljudje v pregnanstvo. Težka in brezupna je njihova pot, mo- ški v ospredju se je ozrl nazaj k za- puščenim domovom in ognjiščem, ki bo- do ugasnili. Toda na Pohorju je vstal heroj Sarh in spregovoril svinčeno be- sedo z okupatorjem. Številčna nadmoč sovražnikov je pokosila njegov bata- ljon, mrtvi borci ležijo na tleh, le on sam kot prerok kljubuje sovražni sili. Nad njim visijo kot strašen odmev obe- šeni s Frankolovega. Levo sedi žalujoča žena, globoko zamišljena vase — do- movina žaluje za padlimi sinovi in hče- rami. Toda narod se ne da spraviti na koleni! V naslednjem kompozicijskem vozlu je upodobljen pohod XIV. divi- zije na Štajersko, ki se je simbolično izoblikoval v prenos ranjenca. Tova- riši nosijo s skrbjo in ljubeznijo ranje- nega borca. K temu prizoru je kipar dodal še dva pretresljiva motiva, ki vsebinsko povečata težo tega prizo- rišča. Zena se je sklonila nad mrtvega moža, toda pred Nemci ga je morala zatajiti in je zato kasneje zblaznela. Ob njej stoji mlad fant, ki je z nežno ge- sto ponesel k prsim ranjeno ptico. Oku- patorjeva strahovlada se približuje koncu in v zadnji kompozicijski enoti se je vnel odločilni boj. V besnem spo- padu so se strnili naši borci in Nemci v krog, ki je tudi formalno dvignjen do popolne čistosti: gre za borbo med dobrim in zlom. Bitka je tako silna, da se je v ozadju splašil konj, ki z dvig- njeno glavo rezgeta v svet svoj obupni strah. Bitka je končana in Zmaga je v krčeviti, a zanosni drži zavpila utru- jenemu narodu svojo veselo vest. Mir je upodobljen na drugi strani bloka in je ravno tako sestavljen iz treh reliefnih središč ter dveh polno plastičnih figur. Na desni spodaj je sto- pil z granitnega bloka moški akt, ki je prispodoba mladosti. Na levi spodaj leži žena, ki je rodila otroka. Je to pri- spodoba rodovitnosti, ki je porok za vso rast in obnavljanje vidnega sveta. V mogočnem koraku se je napotil pre- ko široke zemlje sejalec, naš stari zna- nec že od Groharja sem. Tudi v njem je skrita misel aktivnega oplojevalca človeškega rodu. Iz prostora navzven stopa na njegovi levi delavec kot glas- nik proletariata, na desni pa žena s po- sodo v roki — simbol čuvarke ognjišča in stebra človeške družine. To je po- doba človeškega življenja, kakršno je že od pamtiveka in kakršno bo tudi v bodočnosti... Tu sedi mislec, ki je pri- spodoba moderne dobe. Krepka moška postava se je brezdelno usedla, glavo je otožno nagnila, vendar je v njenem izrazu obraza nekaj nečloveškega in tujega. Se bolj tuji pa so rekviziti, ki so nanizani v ozadju. Tu je nekak strojni park, sestavljen iz motivov re- aktorja, hidrocentrale, maske, razbit- ja atomov. Vsi ti deli so se v umetni- kovi notranjosti združili v vizijo atom- ske dobe in vojne — v nekako pošastno govedo — v glavo, ki golta samo sebe in končno na levi v fosilno ribo, poži- rajočo človeka. Kronos — čas, ki požira lastne otroke! V zgornji in zadnji skupini je ubral povsem druge strune. Njegov optimi- zem je zmagal, tu je upodobil zlato do- bo človeštva, ko bodo ljudje premagali razdiralne, temne sile ter ustvarili svet, ki bo dostojno in srečno prebivališče delovnemu človeku. Iz tesnobnega in grozljivega modernega časa je vzcve- tela idla srečne družine, poštene misli, risoke poezije in čiste resnice. Gola že- na ugodno počiva in si nosi v usta grozd — sad plodne zemlje. Otrok stoji ob njej in svira na piščalko, medtem, ko strmi sedeči mož nekam v vsemirje — zaposlen z globokim razmišljanjem o skrivnostih sveta. Iz zemeljske krogle se je izvila ženska postava, ki v lahkot- nem toku poletava do klečečega Orfeja, da mu zašepeta pesem o sreči, pa tudi pesem o čisti in globoki umetniški re- alizaciji. Levo od te skupine stoji osam- ljena lepa gola žena — pedant k Mla- dosti — z obema rokama nosi k ustom skledico čiste vode — prispodoba Res- nice! Simfonija o miru izzveni torej v veličastnem in vedrem finalu.čnimi koraki v iprihodnost. Čeprav ima o^bčina vedno proračunske ležave in je odvisna od dotacij, so v preteklem letu dali za šolstvo in prosve- V) 42% celotnega proračuna in popolno- ma obnovili osemletko v Bistrici ob -Sotli, uredili šolo v Polju ob Sotli in nabavili nov inventar, predvidevajo pa adaptacijo šole v Podsredi in izgradnjo nove osemletke v Lesičnem. Potrebno pa pa bo tudi razširiti tesno osemletko v Kozjem. Občina se za prosveto zelo za- nima in si je s štipendijami zagotovila 10 mladih učiteljev ter tudi zdravstveni kader. Na področju občine pa imajo 3 popolne osemletke, kar je za tako majh- no občino prav lepo. »Menim, da so šole pred cestami«, je dejal predsednik ob- čine L/Djen. In pravilno je, saj naš go- spodarski razvoj zahteva razgledanih ljudi, ki bodo znali iztrgati kruh tudi še tako težavni zemlji kot je na Kozjan- skem. Sicer pa skrbe, tudi za gradnje cest in vodovodov, čeprav potrebe pre- segajo zmogljivost male občine. Lotili so se gradnje vodovoda v Podsredi ter občinske ceste Drensko rebro—Virštanj, preložiti pa bo potrebno tudi strmi kla- nec na cesti Podsreda—Bistrica ob Sotli, ki je pozimi celo neprevozen. Iz kratkega razgovora s predsednikom kozjanske občine, tov. Joškom Lojenom, lahko sklepamo, da se ljudje pod Veter- nikom bijejo z vsemi silami za lepšo prihodnost ter skušajo uravnovesiti na- rodni dohodek občine, saj pričakujejo kmalu porast za 20%. Življenje v zibel- ki kozjanskega odreda teče naprej in kri, prelita pod Veternikom, Bohorjem ni stekla zaman. Se odmeva od gričev zanosna himna: »Bohor šumi, Bohor ža- ri...«. Sotelski Več pozornosti zaščitni službi - so slclenili v mozirski občini Pred dnevi so se sestali v Mozirju za- ščitni referenti pri KZ in upravniki KZ z območja mozirske občine. Razprava je potrdila, da se večina kmetijskih za- drug iz leta v leto bolj zanima za za- ščitno službo. To potrjujejo tudi uspehi, ki so bili lani doseženi. Med zadrugami, ki se zavedajo te važne naloge pa je še vedno nekaj takih, ki zaščitni službi ne posvečajo dovolj skrbi. Tako stanje narekuje, da bodo morali upravni od- bori teh zadrug posvetiti operativni zaščitni službi v bodoče več pozornosti. Da bi očuvali znane sadjarske kraje Zg. Savinjske doline pred ameriškim kaparjem in rdečim pajkom, se bo tre- ba lotiti odločno zaščitnih ukrepov. To še tembolj, ker so se v zadnjem času pojavile v okolici Mozirja močne okuž- be. Pri pregledu zimskega škropljenja sadnega drevja so ugotovili, da letos ni bilo najbolje izvedeno. Najbolje so ga opravile KZ Bočna, Rečica ob Sa- vinji, Smihel nad Mozirjem in Šmartno ob Dreti, najslabše pa KZ Radmirje, Kokarje in Mozirje. Na sestanku so govorili tudi o asana- ciji sadovnjakov. Asanacijo bodo opra- vili v letošnjem in v prihodnjem letu. Stanje sadovnjakov priča,, da bo na ob- močju mozirske občine dokaj visok od- stotek sadnih dreves, ki jih bo treba odstraniti. Pogovorili so se tudi o nalogah na področju zaščitne službe, med katere sodijo poletno škropljenje sadnega drevja, zatiranje koloradskega hrošča, krompirjeve plesni itxl. Za uspešno za- tiranje teh nalezljivih bolezni imajo zadruge na razpolago dovolj tehničnih sredstev. Presenečenie Še ob odhodu - celjsica mladinsica brigada trikrat udarna Nekaj dni pred prazniki se je z Do- lenjske vrnila v Celje prva celjska mla- dinska brigada »Dušana Finžgarja-<. Medtem, ko smo bili v Celju obveščeni, da je brigada med svojim bivanjem in delom na cesti dosegla dvakratni naslov udarne brigade, se je med nami poja- vila z brigadnim praporom, na katerem so nosili ponosen napis, da je brigada Nekaj dni pred odhodom so brigadirji I. celjske MDB razdelili udarniške na- slove in pohvale. Tokrat so se še enkrat slikali pod cvetočim drevjem v Karte- Ijevem, kjer bodo naše fante in dekleta obdržali v trajnem spominu. bila trikrat udarna in enkrat po- hvaljena. Pred razidom so se brigadirji zbrali v dvorani Okrajne zadružne zveze, kjer Kaj predvideva družbeni načrt vojniške občine Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Vojniku so sprejeli družbeni načrt za letošnje leto. Le-ta predvideva povečanje industrijske proizvodnje za 36%. V kmetijstvu bodo izsušili 30 ha zamočvirjenih zemljišč. Ker so v teh predelih ugodni pogoji za gojitev hme- lja, bodo uredili 44 ha novih hmeljišč. Skrbeli bodo tudi za plemensko živino, uredili sadovnjake in pričeli gojiti hi- bridno koruzo. Pri tem bodo imele važ- no vlogo kmetijske zadruge ob sodelo- vanju s kmetovalci. Promet v trgovini se bo povečal za 6%. V vseh središčih bodo ustanovili potrošniške svete. Ker je vprašanje obrtništva -zelo pereče zaradi odtoka obrtnikov v industrijo in šušmarstva, bodo posamezne obrti pavšalizirali. Občinski investicijski sklad razpolaga z 20 milijoni dinarjev. Za gradnjo sta- novanjskega bloka v Vojniku in Dobrni ter za ureditev šolskih poslopij so na- menili 17 milijonov dinarjev, ostalo pa bodo uporabili za pospeševanje kmetij- stva, obrti in trgovine. J lin je Pvadio Celje priredil zabaven spored. Slovo brigadirjev je bilo iz- redno prisrčno, domala ganljivo. Dva meseca skupnega tovariškega dela jih je povezalo v tako celoto in vzdušje, da se nihče od brigadirjev ni mogel vzdržati solz, čeravno so ti v delu in težavah prekaljeni fantje z vso silo branili rosi v oči. Odveč je vsako pisanje o vtisu, ki ga je opazovalec ob tem slovesu dobil kajti vtisi in občutki pri brigadirjih samih so bili močnejši in zato smo lahko prepričani, da bodo ta duh ustvarjal- nosti, zavesti in tovarištva uspešno uveljavljali tam, kamor so prišli po tej veliki akciji. VESELI PLANŠARJI V TRNOVLJAH v ponedeljek so v nabito polni dvo- rani prosvetnega doma v Tmovljah pri Celju priredili »PLANŠARJI« svoj ve- seli večer. S programom so bili udele- ženci zelo zadovoljni, saj se je od aplav- zov kar tresla dvorana. Z izbranim pro- gramom so popolnoma dosegli svoj na- men. Nov hotei v Celju - izven kulturnega centra! Ko so pred tedni Celjani na zboru vo- livcev I. četrti obravnavali družbeni plan in proračun za leto 1958, so se pri nekaterih posta-vkah zadrževali dalje časa in v razpravi iznašali razne pri- pom'be. Tako so se n. pr. za gradnjo kul- turnega centra v Celju zelo navduševa- li, vendar so bili mnenja, da ipredvideni nov hotel ne bi spadal v sklop tega cen- tra. Tovariš Rado Jenko, ki je vodil se- stanek, je zbranim volivcem pojasnil, da ta hotel ni mišljen kot gostišče,'odnosno zabavišče, temveč bo to predvsem po- slovni hotel z večjo kapaciteto preno- čišč. Tak hotel pa v kulturnem centru ne 'bo prav nič motil kulturnih Celjanov, Poslovni hotel v Celju je več kot potre- ben, saj zmore danes turistično mesto Celje vsega komaj 80 postelj za tujce ia moramo ob večjih zborovanjih prevažati goste v Dobrno, ali celo v Rogaško Sla- tino. žeha*dom*družina*žena*dom«družina »Celjske čipke" po idrijskih vzorcih Po raznih izložbah in trgovinah z ročnimi deli smo žene vedno rade ob- čudovale izdelke priznanih idrijskih kleklaric. Dekle, ki si je pripravljalo »balo«, je z velikim hrepenenjem ogle- dovalo in otipavalo lepe prtičke, bla- zinice, čipke vseh vrst. Visoke cene teh izdelkov pa so jo navadno odvrnile od nakupa. Marsikatera žena je na teh ogledih pomislila: ali roke naših žena ne bi bile zmožne takih umetnij! Mar v Celju res ne bi mogli najti žene, ki bi prizadevnim učenkćim posredovala tovrstno znanje!? Pa se je našla domačinka sončne Pri- morske, ki živi že nekaj let v Celju in je že kot otrok spretno vrtela klekle. Tovarišica Stegenškova je bila priprav- ljena. Toda kje in kako organizirati kle- klarski tečaj? Tovarišica Katja Hil- hertova, ki je bila sama tudi vešča kleklanja, je hotela že pred leti orga- nizirati tak tečaj, vendar ni uspela. Ko pa je bila pred dvema letoma izvoljena v pionirski svet, je ponovno sprožila to vrašanje. Pionirski odred »Toneta Tomšiča« na I. osnovni šoli je zaživel v vso širino. Uspešno so začeli delovati najrazličnejši krožki in kmalu je od- red prednjačil pred vsemi pionirskimi odredi v občini. Starešina odreda, to- varišica Vilma Stucinova je z veseljem pozdravila iniciativo Katje: naj se mno- goštevilnim krožkom na tej šoli pri- druži še kleklarski krožek. Z velikim zaletom so vse tri tovari- šice prijele za delo. Pot jih je peljala najprej v Idrijo,, v čipkarsko šolo. Po- skrbele so za povezavo med idrijskimi in celjskimi pionirji. Poleg pozdravov so si izmenjali tudi darila: idrijski pio- nirji so poslali celjskim pionirkam raz- novrsten material in vzorce za kleklanje, celjski pionirji pa so jih razveselili s pošiljko lepo poslikanih emajliranih lončkov. Tako je kleklarski krožek na I. osn. šoli v Celju že lani pričel s svojim de- lom. Vodili sta ga tovarišici Hilbertova in Stegenškova. Imeli sta 15 rednih obi- skovalk. Mlade pionirke so do konca šolskega leta napravile že vrsto lepih izdelkov, ki so na šolski razstavi vzbu- jali posebno pozornost obiskovalcev. Letošnja razstava pa obeta še večja presenečenja. Občudovale bomo najraz- ličnejše prtičke, ovratnike, robčke, ro- kavice, blazine, torbice itd. Pionirka.. Nuška se je v lanskem letu v kleklanju tako izurila, da dela letos že povsem samostojno doma in prihaja v krožek le še po vzorce. Za kleklanje je tudi med odraslimi ženami v Celju silno zanimanje, ven- dar, žal, zaenkrat še nimamo v Celju dovolj kadra, ki bi bil sposoben voditi te krožke ali tečaje. Sodobno gospodinjstvo Aprilska številka »Sodobnega gos|>odinj&tYa« prinaša poleji; uvodnika v spomin ZLherlovi ma- mi vrsto najrazličnejših člankov s področja go- spodinjstva. »Majhen prispevek k načrtnemu gospodinj- stvu« bo marsikateremu bralen dal pobudo za smotrnejšo porabo Ln porazdelitev njegovih do- hodkov. Članek »Mali pomočniki — velika po- močc obravnava ra^ične pripomočke za čiščenje staaovanja. S področja oblačenja prinaša revija članek o problenih naše konfekcije, članek o okvarah ■a moških srajcah im začetna navodila za šiva- nje. Tndi prehrama je v tej številki bogait« za- stopana. Prispevek strokovnjaka o prehrani v spomladanskih mesecih bo z ozirom na letni čas zelo dobrodošel. Tud^ članek o higieni v kuhinji je zelo zanimiv. Razen tega so objavljeni v reviji še prispevki o manjših racionalizacijah v gospodinjstvu — kot sla praktična načina za shranjevanje čev- ljev in umazanega perila, navodila za pripravo pudingov in malic za šolske izlete in navodila za pletenje. Tisti, ki v svojem prostem času negujejo vrtove ali v svojem stanovanju skrbe za cvetlična okna in ureditev balkonov, bodo ■ašl: v tej številki dragocena navodila ia mar- sikatero pt^udo. Ho^ tvelie ftultt!^ Minane ^Cawe... Ce hi človeštvo doživelo, da bi prišlo med veselUami v kratkem do sporazuma v tem, da hi jedrsko energijo, kot vojTUi sredstvo postavili iz- ven zakona in da hi služila samo v miroljubne namene, hi bil to naj- večji praznik na ulicah vsega sveta. (TITO) Vsako pomlad, ko cvetje pre- krije travnike in gozdne jase, vsa- ko pomlad, ko zelenijo gozdovi in ko ptičje petje vzdrami tihoto pod zelenimi oboki dreves, se v njtma srca vseli rahel nemir... Ona, zdaj že nekoliko sključena mati, on postaven, pod vrh rastoč fant Kadar gresta čez cvetoče travnike, kadar se jima pogled ujame na prvo cvetje v vrtu pred hišo in če jima pljuča zajamejo svež gozdni zrak, se jima misli podajo v določeno, pa vendar ne- znano smer. Fant ga je komaj še poznal. Le mati mu je pogosto pravila, da je bil dober, skrben, pošten in od- ločen mož. Tisto pomlad, tiste majske dni, ko se je s pomladno toploto vračala svoboda, ko so se vračali tisoči na svoje domove, sta onadva polna upanja čakala. Fant je bil takrat še deček, ki je komaj malo prej shodil. Ni ga bilo — nju- nega moža in očeta. Nihče tudi ni vedel povedati kje ga je zmanj- kalo. Nekateri pravijo, da so ga videli še na Graški gori med ju- rišom štirinajste, drugi pa spet, da ga takrat ni bilo več. Kdo ve kje leži njegovo truplo? Krasijo nje- gov grob skromne gozdne cvetke ipohorskih prostranstev, se je v njegovo prekopano prst zarastla divja vrtaica nekje v strminah gore jurišev? Morda nad njego- vim grobom stoji spomenik ali pa ee skromno razcveta divja češnja? Kdo ve. Toda vsaka ped zemlje premore cvetico. Ce ne bogato, umetno gojeno, pa vsaj drobno, nepomembno cvetko ... In mati s skrbjo gleda fanta, fanta, ki raste pod vrh. Saj je ves on. Njegov hod, njegove oči, nje- gove poteze, pošten, dober in od- ločen ... Maj prinese cvetje in življenje. Maj je prinesel svobodo in gren- ko žalost Pomlad razpre nedra novi rasti, toda pomladi so po be- sedah starcev nevarne za mir.. . Mir je v nevarnosti in v nevar- nosti je njen fant, fant ki bo kma- lu ves tak kot je bil on, njen mož. Njen fant je zdaj zanjo in sin in drug. Koliko je morala prestati, koliko pregarati, da bi fant ne ču- til preveč praznine za očetom. Ko- liko nad polaga vanj ... Toda kot se v majskih dneh nad sinjo nebesno modrino naenkrat pripodijo oblaki, ko naenkrat na razgreto zemljo trešči grom in to- ča, tako je dandanes v svetu. Ne- bo ni brez oblakov. Materino čelo je zavoljo tega vedno bolj zguba- no in njen nemir je v teh majskih dneh večji, kolikor bolj raste pod vrh njen fant. Kdaj se bo v njeno srce vselil mir, da bo pomlad zanjo res čista lepota prebujenega življenja? Spokojen mir na mrtvem licu junaka Šarha — »Pohorskega kralja« Razširiiev gostinskih podjelif in družbena prehrana Nekatera celjska podjetja bodo v leto- ^jem letu ,iX)trošila izdatna sredstva za preureditev in razširitev svojih gostin- skih lokalov. Kljub temu, da te adapta- cije ne gredo na račun proračunskih sredstev celjske občine, Celjani niso nič kaj navdušeni za take adaptacije, dokler v Celju ne bomo imeli zadostnega števi- la dobrih menz za družbeno prehrano prebivalstva. Seveda gostinskim podjet- jem, ki se sama vzdržujejo in obnavlja- jo svoje lokale iz lastnih sredstev, tega ne moremo zabraniti, vendar so Celjani na zboru volivcev vztrajali na tem, da naj pristojni ljudje nemudoma nekaj ukrenejo za zboljšanje družbene prehra- ne. Opaža se, da nezadostna in slabo pripravljena hrana po celjskih menzah povzroča mnoga želodčna obolenja zlasti pri sezonskih delavcih. Zato so volivci I. četrti predlagali, naj bi podjetja usta- navljala dobre menze za svoje delavce, dokler v Celju ne bomo dobili večjo jav- no kuhinjo za družbeno prehrano. ODVAJALCI SMETI NAJ BI DOBILI PRIMERNO OBLEKO Celjanom se zdi, da se nekam vse pre- dolgo vlečejo obljube za kulturnejše in bolj higienično odvažanje smeti v na- šem mestu. Zato so to vprašanje ponov- no sprožili na zadnjem zboru volivcev I. četrti. Zastopnik celjske občine tova- riš Jenko je neučakanost volivcev »po- tolažil« s pripombo, da je avto za so- dobno odvažanje smeti in odpadkov že kupljen, specialne pločevinaste posode pa bodo tudi v doglednem času dobav- ljene. S strani volivcev je padel tudi ume- sten predlog, naj bi se delavcem, ki pre- važajo smeti, preskrbele primerne oble- ke. Predlog bo občinski ljudski odbor gotovo uix>števal. POMANJKANJE PITNE VODE V CELJU? V zadnjem času se širijo v Celju alar- mantne vesti, da bo prebivalstvo Celja zaradi regulacije Savinje v bližnji bo- dočnosti ostalo brez zadostne količine pitne vode. To vprašanje je bilo sprože- no tudi na zboru volivcev I. četrti. Za- stopnik Vodovodne skupnosti je volivce »potolažil«, da so te vesti povsem ne- osnovame. Vodovodne naprave se bodo v kratkem še zboljšale in bo dotok pitne vode celo povečan. Zato naj bodo Celjani raje samo veseli, da se bo regu- lacija Savinje v letošnjem letu pospeše- no nadaljevala. NOVA KEMIČNA ČISTILNICA V CELJU V kratkem bodo začeli v Gubčevi uli- ci adaptirati nekdanje skladišče za novo kemično čistilnico. Stanovalci bližnje okolice Gubčeve ulice niso zadovoljni s to lokacijo za kemično čistilnico, ker se boje, da bodo razne kemikalije širile smrad in zastrupljale zrak v bližnji oko- lici. Ta bojazen pa bo odpadla, če po- vemo Celjanom, da bo nova kemična čistilnica opremljena z najmodernejšo aparaturo. Take modeme čistilnice ima- jo tudi druga večja mesta navadno v središčih stanovanjskih naselj in niso stanovalci prav nič ogroženi od raznih kemikalij. Nova kemična čistilnica — ki je za Celje vsekakor zelo potrebna — bo za- čela predvidoma obratovati še v leto- šjem letu. CELJSKI ŽIVILSKI TRG SPET DOBRO ZALOŽEN Lepa, topla pomlad je prinesla razve- seljivo spremembo tudi na celjski živilj- siki trg. Medtem ko smo pred nekaj te- dni še močno pogrešali pestre izbire predvsem zelenjave, imamo le-te danes skoro že v obilici. Sorazmerno s količino se dviga tudi kvaliteta, dočim pa občut- nega padca cen spričo zadostnih količin še ne zabeležimo. Ta teden je na živiljskem trgu pred- vsem dosti zelene solate (berivke), spo- mladanske redkvice — in zlasti mnogo špinače. V bližnjih dneh nam kmetijska gospodarstva obljubljajo že glavnato so- lato, kateri bo kmalu sledil prvi grah, kumarice itd. Cene živilom v tem tednu so bile na- slednje: (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 15 (15—18); čebula stara 75 (100); če- bula nova 50 (200); česen 180—200 (200); solata 190 (200-400); špinača 80—100 (200); cvetača 100 (-); motovileč - (150-250); radič 100 (200); regrat - (100-150); por 40 (60); peteršil — (100); zelena — (120); korenjček 40 (50—80); koleraba — (40); redkev - (50—40); redkvica 100 (100); pesa — (40—60); zelje gl. 60 (—); zelje rib. 40 (40); hren — (100—120); kis — (40); repa rib. — (30); sadje suho — (100—150); slive suhe 280 (—); gobe suhe — (1000—1600); orehi celi 250 (200—250); rozine 440 (—); orehi luščeni 600—850 (?00—800); dateljni zavojček 150 (—); limone 270 (—); orašidi 400 (—); ribe - (180); jabolka — (100-160); mleko — (56); maslo — (520); skuta — (160); smetana — (240); kokoši - (500—800); zajci — (200—500); purani — (100—200); kozlički — (100—200); jajca 12 (15—16); med — (400); ko- ruza — (45—50); pšenica — (50); rž — (40—45); oves — (40); ječmen — (40—45); kumare kisle — (120); gobe sivke — (100—120); banane 550 (—); fižol v. 80 (100); fižol n. — (50—70); poma- ranče 500 (—); grah v stročju 260 (—). II. OKRAJNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL: Mlado Celje je lepo Med občinskimi festivali in revijami je bilo v nedeljo, 27. aprila na vrsti Celje. Pred nabito polno unionsko dvo- rano, ki je tokrat niso napolnila ne po- sebna vabila ne lepaki, temveč le izre- dno zanimanje za mladinsko petje, ka- kršno so obljubljale vesti o pripravah za ta dogodek, je nastopilo okoli 900 mla- dih (i>evcev in pevk. Število priča o bo- gatem pevskem izživljanju na celjskih tleh, a to je smoter, ki sta si ga ob or- ganizaciji mladinskega pevskega festi- vala zastavila njegova organizatorja — okrajna zveza prijateljev mladine in okrajni pionirski svet. Naš festival je imel dva dela: v prvem delu se je 10 eno do štiriglasnih zborov potegovalo za naslov najboljših pevskih zborov, v drugem revijskem delu pa je 12 zborov zapelo po dve svoji najboljši pesmi* ' V skupini eno oz. dvoglasnih zborov so zasedli prva 3 mesta dvoglasni zbor II. osnovne šole pod vodstvom Jelke Ro- tarjeve, enoglasni zbor I. osnovne šole pod vodstvom Milice Gregorčičeve in enoglasni zbor II. osnovne šole pod vod- stvom Slave Vučajnkove. V skupini tro oz. štiriglasnih zborov pa so se z neznat- no razliko točk razvrstili takole: troglas- ni zbor II. gimnazije pod vodstvom Ju- reta Vrežeta, štiriglasni zbor I. gimnazi- je pod vodstvom Jožeta Koresa in dvo- glasni zbor pod vodstvom Borisa Sini- goja. Ne glede na to kategorizacijo pa so bili poslušalci priče ubranega in priza- devno šolanega petja tudi pri vseh osta- lih zborih, saj je najnižja ocena znesla celih 66% dosegljivih točk. Tudi revija, ki je sledila tekmovanju, je dokazala, da razpolagamo na celjskih tleh z zavidljivim mladim pvevskim ma- terialom in s požrtvovalno brigado pev- skih učiteljev, točneje pa, učiteljic, ki bo še dolgo vzgajala in vodila, saj je najmlajša Alenka Smehova kot zboro- vodja tehaiTske osnovne šole še dijaki- nja celjskega učiteljišča. Med revijo je predsednik okrajne glas- bene komisije prof. Egon Kunej razgla- sil rezultate, predsednik občine tovariš Andrej Svetek pa nagovoril in nagradil sodelujoče pevovodje. Prireditev je v glasbeno-vzgojnem in ne najzadnje tudi v organizacijske pogle- du docela uspela in bo -po mnenju pri- sotnih republiških strokovnjakov za mla- dinsiko petje lahko služila za vzor osta- lim okrajem Slovenije. G. P>ninski kraji so deloma še pokriti s snegom, po prosojnih pašnikih pa se že pasejo črede. Drobne vesti od vsepovsod v šmartnem ob Paki so na nedavni seji množičnih organizacij, krajevnega odbora in upravnih odborov podjetij razpravljali o letošnjem družbenem pla- nu in proračunu Šoštanj ske občine. Ljudje so pokazali razumevanje za po- trebe celotne občine, vendar so želeli, da mora vsaj prihodnje leto priti na vrsto tudi gradnja nove šole v Smartnem ter regulacija Pake pri izlivu. * Delo v šmarskih hmeljiščih je v pol- nem teku. Postavljenih je tudi precej novih žičnic, kar priča, da gredo naši hmeljarji s časom naprej. Žal pa še mno- Žreb je izbral Prvomajsko nagradno križanko nam je poslalo veliko število reševalcev, ve- čina le-teh je križanko tudi pravilno rešila. Križanka sicer ni bila pretežka, toda naš namen ni bil, da bi si v praz- nikih preveč trli glave. Žreb je izbral srečne dobitnike takole: 1. nagrada (3000 din) Albin Svetelšek, Kmetijska šola, Šentjur; 2. nagrada (1000 din) Malči Javoršek, Šempeter v Sav. dol.; 3. nagrada (1000 din) Alojz Pavlin, Celje, Cankarjeva 9. Nagrade po 500 din so dobili: Miklavčič Lovro, Celje, Delavska 1; Me- ta Prime, Celje, Cankarjeva 13; Mavric Dušan, VP, 1889-35, Umag, Hrvatska, Hermina Seničar, Celje, Lava 4a; Fran- ce Bolka, Celje, Titov trg 1; Veber Leo- pold, Topolšica; Štefka Kocjan, Reka, Borisa Kidriča 60-III; Julij Goric, La- ško 4; Viktor Veber, Celje, Zavedna 4 in Anka Guzej, Celje, Teharska 29. Vsi bližnji dobitniki naj se sami zgla- sijo v upravi lista, daljnim pa bomo na- grade poslali po pošti. Uredništvo Vreteno se je zairtelo Nagradno vreteno, dragi mladi bralci, se je zavrtelo in nam pokazalo imena srečnih reše- valcev. Čudno, da niste poslali več rešitev, saj je vreteno bilo lahko za reševanje. Ko smo žrebali, smo videli, da so domala vsi mladi reševalci pravilno rešili zagonetno vre- tence. Sreča je določila nagrade takole: 1. Jože Piki, Šmartno ob Dreti, Rovt 23; 2. Mika Grobelnik, Celje, Trubarjeva 15; 3. Viljem Šuster, Cret 86, Celje; i. Vojteh Muhič, Celje, Drapšinova; 5. Ivica Rašič, Laze 13, p. Svetelka, Dramlje; 6. Zvonko Koren, Celje, Kersnikova 8. Mladi reševalci iz Celja pridite po nagrade sami, onim izven Celja pa bomo knjižne na- grade poslali po pošti. In za konec: Vretenu so pionirji priložili tudi pisma. Evo enega od teh: Dragi urednik! Sporočam Ti, da sem rešil Mladinsko nagradno vreteno. Bil sem vesel, da mi je delo tako hitro šlo cd rok. Morda bom jaz tudi toliko srečen, da bom prišel med tiste, ki bodo dobili knjige. Hcdim v osnovno šolo in zelo rad be- rem knjige, pa tudi vaš časopis, ki ga vsak te- den komaj pričakujem. Najprej preberem zani- mive stvari, potem pa natanko tudi vse drugo. Pošilja nam še pozdrave in še enkrat izraža upanje, da bo izžreban. In res. Njegovo ime vidite na vrhu seznama nagrajencev. Vreteno se je najprej ustavilo pri njegovi zaprti kuverti. gi hmeljarji niso dobili zadostnega šte- vila obljubljenih hmeljevk in so zato> upravičeno zaskrbljeni. V nedeljo bodo Smarčani slovesno proslavljali svoj krajevni praznik. Ta dan bo tudi gasilska četa odkrila spo- minsko ploščo bivšim članom, ki so da- rovali svoja življenja za svobodo. Obe- nem bodo gasilci razvili tudi svoj nov gasilski prapor.__ Tudi v Vojniku je končno zaživela mladinska organizacija, ki šteje vsega 50 članov — največ iz vrst kmečke mladi- ne. Mladinci so se vključili v razne od- seke prosvetnega društva in Partizana. Delo bo še uspešnejše, ko jim bo ObLO preskrbel primerno sobo za sestanke. Na osemletki v Vojniku so pred krat- kim ustanovili hranilno službo. Od 671 učencev je 481 vlagateljev vložilo svoje prihranke (skupno preko 200.000 dinar- jev). Zadružna hranilnica v Celju je vsem vlagateljem nabavila hranilnike in hranilne knjižice. Iz Štor nam poročajo, da je nedavno komisija za zaščito zdravja in delovnih, pogojev zavarovancev pri skupščini Okrajnega zavoda za socialno zavarova- nje v Celju izdala komisiji HTZ železar- ne Store za dosežene uspehe v prizade- vanju za večjo varnost delovnega člove- ka diplomo in denarno nagrado v zne- sku 50.000 din. Podjetje je k tej nagradi dodalo še 25.000 din. Skupni znesek 75.000 din so razdelili med najboljše člane obratnih komisij HTZ. VZGLEDiVA USTREŽLJIVOST Nikoli nisem rad hodil po pi- sarnah. Pred dnevi sem pa le mo- ral na občino v Kozje. Pravijo, da tam vsakogar prijazno sprej- mejo. Dostojno sem potrkal na vrata z napisom »vložišče« in obenem vstopil. »Ali sem prav prinesel vlogo za spremembo zemljiških kultur, prosim?« Tovarišica vza- me vlogo, jo bežno prečita in pra- vi: »Na kataster v Celje bi jo mo- rali nasloviti. Bom pa naslov črtala in napisala pravega. Dajte mi še kuverto.« Tudi na njo je napisala naslov. Videla me je, kako sem sključen in bolan pri- krevsal v sobo, zato je še pri- stavila: »Dobro bi bilo vlogo kol- kovati. Dajte mi 30 din, jaz pa vam kolke. Nato jih je nalepila na vlogo, jo vtaknila v kuverto in zalepila. Potem je rekla, naj stop m na pošto, kupim znamko in oddam pismo v predalnik. Na stopnicah sem srečal mlado ženo in jo vprašal, če pozna to- varišico v vložišču. »Kaj ne bi poznala Slavice Kuhar. Veste, ona je bila v času narodnoosvobodilne borbe v Kozjem partizanska ob- veščevalka. Olepševalno turistična tri^na TELEFONSKI RAZGOVOR V TRGO- VINI »NA KRIZIŠCU« Bilo je v trgovini »Na križišču«, cesta na Dobrovo v Celju, tik pred koncem dopoldanskega dela obratovalnega časa. V trgovino sta vstopili še dve gospo- dinji. V tem je zabmel telefon. Prodajalka je dvignila slušalko. Glas onstran žice je najbrž vprašal, kdaj bodo trgovino zaprli, sicer bi ne sledil odgovor približ- no takšne vsebine: »Bi že, če ne bi imeli v trgovini ljudi, ki se šele zdaj spomnijo, da nekaj po- trebujejo ...« Gospodinji sta se spogledali in mol- čali ... Navzlic vsemu sta bili postreženi, to- da trgovino sta zapustili s čudnimi ob- čutki ... Pa še nekaj — prav bi bilo, če bi v tej trgovini »Na križišču« tehtali vsako bla- go v trgovini in ne zadaj v skladiščnih prostorih. In da ne bodo same opazke — obis^ko- valci te trgovine so z zadovoljstvom opa- zili bele plašče na vseh prodajalcih, ozi- roma prodajalkah. AVTOMOBILISTI, POZOR! Zaradi številnih zidav na Otoku je in še bo Trubarjeva lilica ena najbolj frek- ventiranih ulic na tem predelu mesta. Ta ulica pa je tudi polna otrok, ker je novo nastajajoče naselje še brez ustrez- nih vrtov in otroških igrišč. Zato bi bi- lo prav, če bi vozniki motornih vozil to upoštevali in vozili po Trubarjevi ulici s primemo zmanjšano hitrostjo in naj- večjo pozornostjo. Prav pa bi tudi bilo, če bi v to četrt sem in tja pogledal še kak prometni miličnik. HUDIČEV GRABEN Miče po popravilu. V vstopnem delu te idilične soteske se je podrlo drevo, le-to pa je potegnilo za seboj varnostno jekle- no vrv. Prehod je sicer navzlic temu mogoč, toda varnejši bo, če bo vrv zopet napeljana tako, kot je bila poprej. i Ž S od n e>;d v ar a n e KAZEN JIH NI IZUČILA Ta teden sta se pred okrožnim sodiščem v Celju zagovarjala stara znanca zatožnih klopi. Elza Zupanek iz Hrastnika in Jože Hrišnik iz Šoštanja. ŽE DESETIČ KAZNOVANA Delavka Elza Zupanek je bila že devetkrat predkaznovana. Vsakokrat za tatvine in golju- fije. Kaznovana je bila v zelo kratkih razdob- jih, tako da je dejansko šla iz zapora v zapor. Zanimivo je tudi dejstvo, da je to ni izučilo in da se je vedno znova vračala na pot kaznivih dejanj, čeprav je vsakokrat obljubljala, da je to njeno zadnje kaznivo dejanje in da se bo poboljšala. Ko pa je bila zopet na svobodi, se je vedno znova prepričevala — saj me ne bodo dobili (kako naivno prepričanje!). Njena neznačajnost je šla celo tako daleč, da je znancem pripovedovala (tistim, ki so ji ho- teli verjeti!), da ji sodne oblasti delajo krivico, ker jo kaznujejo za vsako tatvino (koga ne?) — pri tem pa je še blatila in žalila predstavnike oblasti. Tokrat se je zagovarjala kar za dve tatvini pa za kaznivo dejanje žaljenja predstavnikov oblasti. 20. marca letos je ukradla razno perilo in ob- lačila Močnikovi, pri kateri je stanovala. Obtož- nica ji je očitala vlomno tatvino, češ da se je skozi okno splazila v zaklenjeno stanovanje. Vendar tega ni bilo moč dokazati in je kazenski senat dejanje prekvalificiral v majhno tatvino. Komaj 3 dni pozneje je na goljufiv način okradla tudi Mrakove iz Trbovelj. Oškodovano Mrakovo je s pretkanim izgovorom spravila za čas iz stanovanja. Ko je bila sama, ga je ne- moteno preiskala. Pod blazino v postelji je na- šla denarnico (kam ljudje spravljajo denar!) in si prisvojila vso gotovino, ki jo je v denar- nici našla. Sodišče jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo na 1 leto in 2 meseca strogega zapora. ZARADI SLABE VZGOJE... PO ZAPORIH Poljski delavec Jože Hrišnik iz Šoštanja je bil že petkrat kaznovan za razne tatvine. Za te je presedel tudi daljše zaporne kazni. Tudi on ni našel moči, da bi stopil z nepravilne in sra- motne poti tatu. Tokrat je obsojen za vlomno tatvino v stano- vanje njihovega podnajemnika. Najprej je vlo- mil v zaklenjeno sobo, potem pa je še s silo vdrl v zaklenjeno omaro. Z denarjem, ki ga je našel v omari, je pobegnil v Maribor, kjer se je močno opil in v takem stanju čezmerno raz- grajal. Mariborski sodnik za prekrške ga je za to dejanje kaznoval s krajšo zaporno kaznijo. Po aretaciji je dejanje v celoti priznal. Senat ga je z ozirom na olajševalne okolnosti obsodil na 8 mesecev strogega zapora. V tem primeru so olajševalne okoliščine več kot zanimive — poučne so! Kaj ga je pripeljalo na to pot? Njegov oče je bil znan kot pijanec. V vinje- nem stanju je bil surov in brezobziren. Tedaj tudi s sinom ni ravnal očetovsko. Pretepal ga je nečloveško in razumljivo, da se za sinovo vzgojo ni posebno zanimal. Od očetovih udar- cev — tako sklepajo — je dobil tudi govorne motnje, ki so v njem razen ostalih nevšečnosti vzbudile manjvrednostni kompleks. 1946. leta je oče močno vinjen padel pod vlak. Mati, ki prej ni skrbela za sina, ga je tudi po moževi smrti zanemarjala. Ko pa je bil prvič obsojen — se je, namesto da bi mu pomagala najti pravilno življenjsko pot in cilj, predala misli, da je sin tak kot oče in da iz njega ne bo nikoli nič. To je bil tragični konec družinske tragedije. Na- ravnost pretresljiva je bila obtoženčeva izjava pri obravnavi, da je denar kradel zato, da bi si lahko kupil obleke in zadovoljil svoje želje. To so okolnosti, ki so vodile sodnike pri od- merjanju kazni. Eno pa je gotovo, če bi fant imel pravo vzgojo, ne bi najlepša leta presedel v zaporu. S petindvajsetimi leti je še čas za- četi z dmgim življenjem — toda; tega ni bilo treba! -mi- gibanje prebivalstva V času od 19. aprila do 3. maja je bilo rojenih 33 dečkov in 31 deklic. Poročili so se: Jožef Senegačnik, klepar iz Hrastnika in Neven- ka Knez, pomožna delavka iz Žabjeka; Rudolf Ivankovič, delavec in Terezija Požek, gospod, pomočnica oba iz Celja; Janez Vehovar, strojni finomehanik iz Celja in Štefanija Zalokar, uči- teljica iz Virštanja; Mihael Žeravica, krojaški mojster in Hilda Lenart, šiviljska mojstrica, oba iz Celja; Rudolf Štraus, strojni ključavni- čar in Franjica Paulin, trgovska pomočnica, oba iz Celja; Božidar Polajžer, pečar iz Celja in Frančiška Kamenšek, polj. delavka iz Bukov- žlaka; Silvester Ozebek, strojni ključavničar iz Štor in Kristina Jager, uslužbenka iz Laškega; Franc Grubenšek, elektromonter iz Celja in Jo- žefa Lebič, šivilja iz Slatine v Rožni dolini; Vladimir Lebič, soboslikar iz Slatine in Štefani- ja Cvek, pom. delavka iz Celja. Stanislav Pavlin, uslužbenec in Marija Kunej, bolniška strežnica, oba iz Celja; Anton Kolenc, delavec in Amalija Hernavs, bolniška strežni- ca, oba iz Celja; Vlade Lovrič, zidar in Ružica Baica, pomožna delavka, oba iz Celja; Jakob Šimic. krojaški pomočnik in Ružica Gajšak, delavka, oba iz Celja; Edvard Krajne, ključav- ničar, mojster in Marija Fevžer, bolniška strež- nica, oba iz Celja; Ivan Dolinar, zdravnik in Marta Vedenik, dipl. biolog, oba iz Celja; Jože Zapušek, topilniški delovodja iz Štor in Marija Gračnar, šiviljska pomočnica iz Celja; Jakob Vodeb. delavec in Anika Zobec, delavka, oba iz Celja; Mitja-Anton Jurko, rentgenski tehnik iz Žalca in Marija-Terezija Vipotnik, medicin- ska sestra iz Celja; Franc Gomboc, kval. dela- vec iz Kupšinc in Marija Šuštrešič, kurirka iz Trbovelj. Umrli so: Ljudmila Pohar, gospodinja iz Celja, stara 46 let; Jožefa Mohorič, gospodinja iz Prlhove, sta- ra 54 let; Vlasta Majcenič, otrok iz Malega Ta- bora, stara 10 mesecev; Anton Maček, invalid, upokojenec iz Celja, star 64 let; Jakob Knez, oseb. upokojenec iz Škalc, star 60 let; Boris Klemen, otrok iz Dola pri Hrastniku, star 6 mesecev; Tugomira Štiglic, otrok iz Laškega, stara 7 dni; Pavla Gande, učiteljica v pokoju iz Celja, stara 66 let. Jožica-Marija Vidmar, in- valid, upokojenka iz Loga pri Hrastniku, stara 22 let. Anton Cerne, višji gradbeni tehnik iz Šmarjete, «tar 53 let; Darinka Zdovc, otrok iz Velenja, stara 2 meseca; Viktor-Silvester Skočir, upoko- jenec iz Celja, star 80 let; Antonija Barič, go- spodinja iz Hrastnika, stara 54 let; Ivan Narat, otrok iz Srebernika, star 10 mesecev; Frančiška Marn, otrok iz Gotbvelj, stara 5 let; Tomaž Ra- čečič, otrok iz Celja, star 1 dan; Angela Kme- tic, gospodinja iz Velenja, stara 27 let. kronika nesreč Jožeta Grila, posestnika v Drenskem rebru pri Lisičnem, je v pretepu nekdo z lato udaril po glavi in ga poškodoval. Desetletni Andrej Fonda iz Latkove vasi pri Preboldu je padel pod traktor in si zlomil nogo. Dvanajstletni Martin Jager iz Kostrinice pri Šentjurju se je igral s patrono, ki se je raz- počila. Ranila ga je na rokah in vratu. Poškodbe po telesu je dobila pri padcu z lestve Antonija Drofenik iz Krtince pri Podplatu. Šestnajstletna Marija Gradišnik »z Celja je padla s kolesom. Poškodovala si je glavo in roke. Rudarja Štefana Poljšaka iz Zabukovce je na državni cesti pri viaduktu pri Šempetru podrl motorist. Poljšak je dobil poškodbe na glavi in nogi. Upokojenko Terezijo Rančik iz Petrove je na cesti pri Drešinji vasi podrl mopedist. Dobila je poškodbe na rokah in nogah. Pri delu v Steklarni v Rogaški Slatini je pad- lo težko železo nh nogo delavcu Karlu Kregarju in mu jo poškodovalo. Marija Zakrajšek iz Celja si je pri padcu zlo- mila nogo. Sedemletni Mrlan Plevnik iz Podplata je padel s kolesom in dobil pretres možganov. Na križišču pri Pošti v Celju sta trčila z mo- torji Martin Cakš iz Košnice in Stane Samec iz Celja. Samec si je zlomil nogo, Cakš pa pre- tresel možgane. V Petrovčah so se stepli fantje. V pretepu je bil z nožem zaboden v glavo Rok Tičar, zapo- slen pri Stavbeniku v Celju. — V Šentjurju pa je bil v pretepu z nožem poškodovan Anton Povalej iz Ljubljane. Terezija Korene iz Poljanske gorce pri Šmar- ju si je pri padcu poškodovala nogo. Pri padcu si je zlomil nogo Ivan Štravs iz Brdc pri Dobrni. V Cinkarni si je pri delu poškodoval roko Slavko Kalafatič. Anton Kresnik iz Šmarjete si je pri padcu zlomil nogo. Pod voz je padel Edi Dolar iz Zavrha pri 2alcu. Dobil je težje poškodbe na glavi. Na cesti med Braslovčami in Gomilskem sta bila pri prometni nesreči z avtomobilom težje poškodovana Leopold Kerže in Anton Privošnik iz Ljubljane. Poleltnemu otrokn uslužbenca Medveščeka, je drugi otrok porinil košček čokolade v požiral- nik. Dojenček se je zadušil. Ko so ga prepe- ljali v bolnišnico, je bil ie mrtev. Jože Jamnikar iz Gorice pri Dobrni je trosil umetno gnojilo in se pri tem zastrupil. Prepe- ljali s« ga v bolnišnico. 9. MAJA — STEV. 18 7 STRAlf Šport * šport * šport * šport * šport Lorger in Lešek - vedno hitreje in višje! Vso jagoslovansko športno javnost sta predi dnevi presenetila z vrhunskimi storitvami izred-jj no marljiva atleta Lorger Stanko in Lešek Ro- man. Pravzaprav je še odmaknjen čas, ko bodo , tudi atleti posegli v borbo z« točke in vendarle ' sta Lešek Roman in Lorger Stanko že ob sa- t me m vstopu v atletsko sezono prekosila samega sebe. Od kod takšni uspehi? Brez dvoma so re- zultat marljive večmesečne priprave, saj se oba atleta nista ustrašila snega in mraza v zimski sezoni, ko je marsikdaj živo srebro bilo po- maknjeno na —18 stopinj! Kdor je sledil pri- pravam celjskih kandidatov za letošnje evrop- sko atletsko prvenstvo, ki bo avgusta na Šved- skem, skozi daljše obdobje — ta pač ni preveč presenečen nad novimi rekordi. Ti rekordi ob vstopu v atletsko sezoift) so plačilo za ves trud in znoj. ki sta ga oba atleta žrtvovala mesece in mesece, dan za dnevom za svoj lastni športni napredek in napredek atletike v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Morda se mi »majhni« Celjani uiti dovolj ne zavedamo teh velikih športnih storitev. Ce pa človek dobi v pogled brzojavke, ki jih te dni sprejema AD Kladivar, še posebej pa atlet Lorger Stanko, iz vseh kon- cev Jugoslavije, potem se vsekakor lahko tudi mi Celjani ponašamo z novim jugoslovanskim rekordom Stanka Lorgerja na visokih ovirah s 14,0. kar je letošnji tretji najboljši rezultat na svetu in z drugim rekordom istega atleta na 100 m z 10,4. — Lešek Roman je teden dni prej v Mariboru postavil nov jugoslovanski rekord s palico s 4,4Q m! »Rekordi se ne postavljajo tako lahko . . .« Imel sem priliko, da sem osebno prisostvoval vsem doseženim novim jugoslovanskim rekor- dom. Preteklo nedeljo so mariborski atleti na stad (jnu 2AK Maribora sprejeli Leska z bese- dami: Zdravo Roman! Danes boš pa zopet po- stavil nov rekord!« Takšna dobrodošlica je bila vsekakor namig na leto dni nazaj, ko je Roman Lešek v Mariboru na stadionu Branika postavil jugo.slovanski rekord, ki mu ga je pozneje po- bral njegov beograjski rival Lukman, član Crve- ne Zvezde. »Rekordi se ne postavljajo tako lah- ko kot n. pr. ješ kruh!« Tako jim je odgovoril celjski atlet, ki je takoj otlšel na ogrevanje, ki je trajalo domala polno uro. V tem času se je učvrstila cela kopica skakačev s palico na viši- nah do 5.50. Od tu dalje je skakal le še njegov svak Kolnik Miro, ki je zopet z^man naskako- val višino nad 4 m. Letvica je bila na 4,12. Na tej višini je pričel skakati Lešek. Prvi poizkus ni bil uspešen, drugič pa je lepo obvladal to višino. In nato 4,25 m, 4.'55 m — vse v prvem skoku. Letvica je bila nato pomaknjena na 4,40 m. Sledil je silovit sprint in kljub proti- vetru je Roman Lešek obvladal rekordno višino ie kar v prvem poizkusu v lepem slogu brez vsakega dotika letvice! Vsi prisotni so se po- gnah k novemu rekorderju. Čestitk in poljub- ljanja je bilo na pretek . . . Nekdo je bil celo tako nežen, da se je rekorderju pocedila kri iz nosa! Za tem je sledila dolga procedura ob no- vem rekordu. Sodniki so prinašali dolge lestve, preverjali višino preko lesenih letvic z novimi jeklenimi merili in podobno. Znamka 4.40 m je bila potrjena in novi rekord bo slej kot prej vpisan v uradno knjigo jugoslovanskih rekor- dov AZJ. Lešek Roman še ni odjenjal. Letvico so sodniki dvignili na 4.4"5. Enkrat se je pognal celjski atlet še na to višino, tokrat še brez- uspešno. Cas pa je hitel in treba je bilo po- spraviti rekvizite zaradi odhoda vlaka. Tako je bilo ob Leskovem rekordu v .Mariboru . . . t »Prvič sem se temeljito pripravljal na sezo- 'no . . .« Atlet Stanko Lorger je bil po obeh rekordnili ' tekih redkobeseden. Tudi sicer ni bilo vzdušje ■na atletskem stadionu ob meddruštvenem mi- tingu razigrano. Zvočne naprave so stopile v ak- cijo pol ure po pričetku lepega tekmovanja, na katerem je nastopilo okrog 150 atletov in atle- tinj iz Celja in ?,aha, med atleti pa tudi močna skupina pripadnikov JLA iz Celjske garnizije. Bil sem v tisti skupini ljudi, ki nosi na atletsko stezo ovire in jih razporeja po oznakah na pra- vilno višino in mesto. Gledal sem v starterja, po strelu startne pištole pa seveda na tek Stan- ka Lorgerja. Takoj po startu je prevzel krepko vodstvo in z veliko hitrostjo hitel proti cilju. A'mes so padale tudi ovire, ki jih je oplazil kar 4. Torej stilno nič kaj posebnega, sem si mislil mimogrede. In čas? Ko je 5 časomerilcev polo- žilo stoperice glavnemu časomerilcu na cilju v pogled in je zapisnikarica pisala čase — 14.0, 14.0, 15.9, 14.0, 14.0, kar verjeti nisem mogel. da sem prisostvoval drugemu jugoslovanskemu rekordu v letošnjem letu! In le pičlih 40 miiiut kasneje je sledil zopet rekord — Lorgerjev tek na 100 m z 10.4! Kaj pravi Lorger? »Kar napi- šite, kar Vas je volja. Saj veste, da sem zado- voljen. Sedaj šele vem, kaj pomeni temeljita priprava na atletsko sezono preko zime. Oh, ko bi se že prejšnja leta tako pripravljal kot sedaj . . .« To je bilo vse. kar mi je povedal dvakratni nedeljski jugoslovanski rekorder, več- letni najboljši slovenski športnik. Razgibano življenje na atletsltem stadionu v obdobju zadnjih 14 dni je bilo na stadionu Sorisa Kidriča v Celju razgibano življenje. Vsi Atleti in atletinje se marljivo pripravljajo na prvi start za točke, vmes pa so se tudi že pre- izkusili na tekmovanjih. Na spominskem krosu v počastitev padlega lalca Toneta Kosa, mladega predvojnega celj- skega atleta, je nastopilo nad 50 mladincev Ln mladink. Pri mladincih sta zmagala Verk in Krumpak (II. g.), pri mladinkah pa Gašparutova in Kamenikova (uč.), ekipni zmagi pa sta prav tako'pripadli pri mladincih 11. gimnaziji, pri mladinkah pa učiteljišču. Okrog 250 mladine je nastopilo na ekipnem prvenstvu mladinskih aktivov celjske občine, ki ga je priredil AD Kladivar v počastitev VIL kongresa ZKJ. Uvodoma je vse udeležence tek- movanja pozdravil predsednik občinskega ko- miteja LMS tov. Edo Juhart, nakar se je od- vijal zanimiv tekmovalni spored, v katerega je bilo vključenih U ekip. Doseženi so bili za za- četek sezone prav dobri rezultati. Pri mladin- cih je bil vrstni red naslednji: 1. II. gimnazija 12.059. 2. 1. gimnazija 10.555, 3. učiteljišče 9521, 4. ESŠ "254, 5. IKŠ 6500, 6. MIŠ Štore 5323 in r. vajenska 5558. In pri mladinkah: 1. učitelji- šče 9576, 2. 11. gimnazija 9292, 5. I. gimnazija 8128, 4. ESŠ 8500. Celjski atleti in atletinje so v tem času nastopili na dveh tekmovanjih — v Mariboru in Ljubljani, kjer so postavili odlične rezultate. Vipotnik Andrej je v nedeljo nastopil v Bu- dimpešti v teku na 1000 m v močni mednarodni konkurenci z Madžari, kjer je bil šesti, zmagal pa je bivši svetovni rekorder Roszaveldži. Smučapslii praznili na Ohrešlju Tradicionalna prvomajska smučarska prire- ditev na Okrešlju je bila v letošnjem letu v prazničnem razpoloženju. Okrog 120 smučarjev- tekmovalcev in nad 500 gledalcev je bilo narav- nost vzhičeno nad novo snežno preobleko že itak prekrasnega gorskega kotička na Okrešlju, Ici ga je tokrat poživljalo še prijetno vreme. Pogledi so nam uhajali zdaj na živopisana vratca na pripravljenih progah po smučiščih pod Tur- skim žlebom, katerih zastavice so plapolale v Jahnem vetru, še pogosteje pa na lepe vršace, ki obdajajo Okrešelj. Kdo bi se ne ozrl na za- snežene vrhove Ojstrice, Babe. Planjave, Brane. Turske gore. Rinke in Mrzle gore. ki obkrožajo Okrešelj. Bobnenje plazov je venomer sililo gledalce, da so poleg izbranih smučarjev Jugo- slavije, ki so vijugali skozi številna vratca s tehnično tako dovršenim smučanjem, opazovali tudi vso veličastnost zimske gorske pokrajine, ki jo tako redko doživimo v taki podobi, kot je bila letos. Kaj naj napišemo o samem tekmovanju? Obe progi za slalom — Ojstrica in Rinka — ki sta bili poitejani s 47 oz. 51 vratci s 180 m višinske razlike in preko 50U m dolžine, sta bili name- njeni le za vrhunske smučarje, ki so razvrščeni v razrede. Tu smo videli na »delu« mlado jugo- slovansko gardo brate Klinarje, Lakoto, Jamni- ka itd. s starejšimi smučarji Dornikom, Celino, Križajem itd. Poleg njih je bila na startu tudi 4 članska ekipa iz Bagdasteina. Tokrat so v tej preizkušnji zmagali mladi tekmovalci — Klinar Stanko in Lakota (oba Jesenice) pred Križajem, Švabom, (oba Tržič), Lebetom (Branik) Perkom (Tr.), Klinar Jožetom (Jes.), Fanedlom (Fuž.). Sobrom (Br.), Jamnikom (Tr.) itd. Kje so Celja- ni? Eden favoritov Celina Janko je bil po prvem teku na '5. mestu, v drugem pa je že pri - vrhu nesrečno padel in si zlomil nogo. Njegov brat Peter je po prvem teku zlomil kvalitetne smuči, s sposojenimi pa ni bil kos na drugi progi, da bi se vidneje uvrstil. Avstrijci se tudi niso uveljavili v ospredje, saj je bil njihov naj- boljši zastopnik Eider šele trinajsti! Ženske in smučarji brez razreda so tekmovali v veleslalomu — na progi 100 m z 280 m višinske razlike in 29 vratci. Pri ženskah je zmagala .Magušarjeva (En.), pri moških pa Rakovič (Tr.) pred Klinarjem A. (Tr.), na 5., 4. in 6. mesto pa so se uveljavili Celjani Kopitar Jože, Požun in Nunčič. Organizacija prireditve pod okriljem OSS Celje in v izvedbi CSP je bila odlična. V planinskem domu v Logarski dol.ni je bila v popoldanskih urah še kratka svečanost ob raz- glasitvi rezultatov in podelitvi praktičnih na- grad najboljšim tekmovalcem. Še beseda o zelo koristnem smučarskem se- minarju, ki ga je vodil g. Zehntner s svojimi smučarskimi učitelji iz Badgasteina. Takoj po tekmovanju so zbranim smučarskim učiteljem in vaditeljem iz Slovenije demonstrirali moder- no smučarsko šolo, naslednjega dne pa so pre- \zeli v 4 skupine razdeljene tečajnike in vse dopoldne predelovali z njimi najvažnejše sjnu- carske like iz tekoče in plužne tehn;ke. To je bila vsekakor velika pridobitev za na.š strokov- ni smučarski kader, ki se je obogatil z najno- vejšimi izsledki avstrijske smučarske šole, vo- dilne v vseh evropskih državah. Mali rokomet: LEPA ZMAGA V MARIBORU Celjski rokometaši nastopajo v vzhodni slo- venski ligi, kjer so pretekli teden v Mariboru premagali Maribor s 17:10 (6:5) in se s to zmago uvrstili v zlato sredino na lestvici. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU Nad ZZD plavalcev v Rimsliili Toplicah Poleg smučarskega tekmovanja na Okrešlju je postala tradicionalna tudi prvomajska plavalna prireditev v Rimskih Toplicah, ki jo je tudi letos odlično pripravil celjski Neptun. To je bila prava revija vseh slovenskih plavalcev pred začetkom letošnje plavalne sezone, sa^ je bilo na startu kar dobra četrtina vseh registriranih slovenskih plavalcev. Poleg plavalnih disciplin so bili na sporedu še skoki in vvaterpolo tekme. Podrobni rezultati plavalnih tekem so bili že objavljeni v dnevnem tisku. Za nas Celjane je razveseljivo, da so se tudi nekateri Neptunovi plavalci prerinili v ospredje. Tako srečamo v moški konkurenci na 100 m hrbtno Goršiča in Sušo na 2. in 3. mestu, pri ženskah na 66 m prosto Brglezovo in Joštovo na 1. in 5. mestu, pri pionirjih pa Tkavca na 35 m prosto in prsno na 1. mestu, pravtako pa tudi pionirsko štafeto 4 krat 53 m prosto na 1. mestu. Waterpolisti so izgubili srečanje z Ljubljano 5:7, zmagoviti pa so bili proti Iliriji s 5:4! Ti rezultati nas vse- kakor navdajajo z velkim optimizmom, da bomo lahko kaj kmalu tudi v Celju dobili kvalitetne plavalce in s tem kvalitetne plavalne tekme v našem mestu. Hokej na travi: TEKME Z NEODLOČENIMI IZIDI Agilni mladi eeljski hokejisti na travi nasto- pajo na prvenstvenih tekmah enotne slovenske lige. Zadnjič so nastopili v Mariboru in s« vrni- li domov z neodločenim izidom — 0:0, v nedeljo so nastopili doma proti Partizanu iz Murske So- bote in zopet je bil rezultat neodločen, tokrat 1:1 (0:0). Ali bodo 2 točki zadostvovali za uvrsti- tev na vrhu? Na si>oredu je še srečanje s Parti- zanom iz Senovega. Takrat bo treba nadoknadi- ti zamujeno . . . Prijateljsko srečanje v Murski Soboti proti tamkajšnjemu Partizanu so Celjani odločili v svojo korist s 2:1! Košarka: ŽENSKE ZMAGUJEJO, MOŠKI ZGUBLJAJO . .. Tudi za naslednja kola v slovenski ligi lahko napišemo, da so ženske boljše od svojih klub- skih tovarišev. Res je, da moški nastopajo v ligi, kjer so zbrani težji nasprotniki in to z mladimi močmi, ki še nimajo dovolj tekmoval- nih izkušenj. Ce je bil poraz s Triglavom ob- čuten (Triglav : Celje — 76:35), pa so bili v Medvodah v nedeljo moški že boljši, saj so proti tamkajšnjemu Partizanu podlegli šele v zadnjih minutah z 52:65. Celjani so I. polčas zaključili v svojo korist in celo povečali raz- liko v nadaljevanju igre, vendar niso izdržali finiša. Ženske so doma premagale Triglav a 58:37! Razglliano življenje na igpiščiii Tudi nogometaši so v zadnjih tednih bili v stalnih borbah za točke. Tekmovalni program že teče v zadnja kola v posameznih ligah in vsi si prizadevajo', da bi si popravili plasma v lestvicah kolikor je to še mogoče. Kladivar je v zadnjih 5 kolih nabral 50% do- segljivih točk — s Tekstilcem v Oroslavju 0:0, v Celju proti Dravi 4:2 in zadnjo nedeljo v Čakovcu s Slogo 0:4! Nismo preveč zadovoljni s to bilanco, veseli smo pa lahko še v toliko, da je Kladivar še vedno na 2. mestu na tabeli VMC lige. ker navsezadnje tudi druga moštva, ki so pri vrhu zgubljajo dragocene točke. V podzvezni ligi sta za nami 2 koli. Ob za- ključku aprila so bili naslednji izidi — Partizan Šoštanj : Olimp 3:0, Bratstvo (Hr.) : Celje 5:2, Partizan Rudar (Vel.) : Proletarec 1:2 in Kovi- nar : Bratstvo (R) 4:1. Nedeljsko kolo je bilo za celjska društva neuspešno. Kar poglejmo po rezultatih — Kovinar : Partizan Šoštanj 2:5, Proletarec : Celje 4:5, Brežice : Olimp 4:1 in Bratstvo (Rog.) : Partizan Rudar (Vel.) 5:2. S temi rezultati si nihče od celjskih predstavni- kov ni popravil svoje pozicije na tabeli . . . V II. skupini CNP lige so nogometaši iz Ro- gaške Slatine podlegli v Radečah s 4:6. Pričela se je tudi že mladinska liga v celjski skupini. Prvi rezultat — Celje : Partizan (Šoš.) 1:4 (0:4). Mladiha Kovinarja je odstopila od nadaljnjega tekmovanja, kar meče kaj čudno luč na nogometne razmere v Štorah. Ali res ni mo- goče zbrati ob tolikšnem številu mladine v Što- rah vsaj 11 mladincev za nogometno tekmova- nje?! NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED: ob 10. uri na stadionu Borisa Kidriča: I. KOLO ZVEZNE ATLETSKE LIGE - nastopa- jo st. mladinci in mladinke BRANIK : MARIBOR : PARTIZAN ŽALEC : KLADIVAR ob 16 na igrišču Olimpa — OLIMP : RUDAR (Hrastnik) ob 16 na Glaziji SLAVEN : KLADIVAR ob 16 na Skalni kleti CELJE : BRATSTVO (Rogatec) ob 16 v Šoštanju PARTIZAN (Šoštanj) : BREŽICE ob 16 v Velenju PARTIZAN RUDAR (Velenje) : KOVINAR Občinski odbor Zveze borcev NOV Ce- lje obvešča vse borce, aktiviste in inva- lide iz narodnoosvobodilne borbe, da Okrajni komite Zveze komunistov Celje organizira DVOLETNO EKONOMSKO ŠOLO V CELJU. Interesenti naj vložijo prošnje za spre- jem na Okrajni komite ZKS Celje, Ka- juhova ulica 5, najkasneje do 15. maja 1958. radio 202m NEDELJA. 11. maja 12,00 Pogovor z državljani 12,10 Želeli ste — poslušajte! PONEDELJEK, 12. maja 17,00 Celjska kronika 17,10 V ritmu polke in valčka 17,50 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave in reklame TOREK, 15. maja 17,00 Celjska kronika 17.10 Za ples in dobro voljo vam igrata Celjski plesni septet in trio Lokošek 17,50 Želeli ste ~ poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave in reklame SREDA, 14. maja 17,00 Celjska kronika 17,10 Celjska »Svoboda« pred mikrofonom 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave in reklame I ČETRTEK, 15. maja 17,00 Celjska kronika 17,10 Melodije, ki jih radi poslušate 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave in reklame PETEK, 16. maja 17,00 Celjska kronika 17.10 Priljubljene viže igrajo mali ansambli 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave in reklame SOBOTA, 17. maja 17,00 Celjska kronika 17,10 Popevke in ritmi 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave in reklame gledališče*gledališče SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek. 9. maja ob 20. uri — Marijan Marine: Komedija o komediji — gostovanje v Velenju Sobota, 10. maja ob 19.30 — Juro Kislinger: Na slepem tiru — gostovanje v Ljubljani Nedelja, 11. maja ob 15.30 - Levstik-Kreft: Tu- gomer — izven Torek, 15. maja ob 15.30 — Levstik-Kreft: Tu- gomer — zaključena predstava za gimnazijo iz Maribora kino * kino * kino«kino KINO UNION, CELJE Od 11. do 16. 5. 1958, »Nežni akordi« ameriški barvni film Od 17. do 20. 5. 1958, »Vrt zla«, ameriški barvni cinemascope film Dne 18. 5. matineja kitajsko-ruski falm »San male Mei-Sivi razbojnik« KINO METROPOL, CELJE Od 9. do 12. 5. 1958, »Okrevanje«, nemški film Od 13. do 17. 5. 1958, »Nevšečnosti s Haryjem« ameriški barvni, VV film Od 18. do 20. 5. 1958, »12 zadetkov«, madžarski — športni film Dne 11. 5. 1958. matineja, jugoslovanski film »Tuja zemlja« objave in oglasi^objave in oglasi Namesto venca ob odkritju spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja v Celju, dne 50. aprila 1958 so v sklad Občinskega odbo- ra ZB NOV Celje za pomoč otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja darovali: Franc Leskošek-Luka 5000 din; Olga Vrabič 5000 din; Uprava za gozdarstvo Celje 30.000 din; Gostinska zbornica Celje 15.000 din; Kurivo Celje 10.000 din; »Kovinotehna« Celje lO.CfOO din; Zlatarna Celje 10.000 din; Splošna bolnica Celje 10.000 din; Celjska tiskarna 10.000 din; Zadruž- na hranil, in pos. Celje 10.000 din; Občinski komite ZKS Mozirje 5000 din; »Metka« mehanič- na tkalnica Celje 5000 din; Komunalna banka Celje 5000 din; Gost. podj. »Majolka« Celje 5000 din; Gozdno gospodarstvo Celje 5000 din; Plinarna vodovod Celje 5000 din; Sindik. po- družnica sodišč Celje 6500 din; Rudnik Pečovnik 4000 din; Tovarna žičnih izdel. Celje 5000 din: Stanovanjska uprava Celje 5000 din; Slikarstvo »DOM« Celje 5000 din; Elektro-radio Celje 2000 din: Tovarna organskih barvil Celje 2000 din; Uprava za ceste, tehn. sekc. Celje 2000 din; Sindik. podruž. »Stavbenik« Celje 2000 din; Sin- dik. podruž. »MLEKO« Celje 2000 din; Osn. org. SZDL III. četrti Celje 2000 din; Trgovina »PRI GLEDALIŠČU« Celje 2000 din. Občinski odbor Zveze borcev NOV Celje se vsem navedenim darovalcem javno zahvaljuje. DRUGI JAVNI NASTOP MLADIH ZBOROVO- DIJ CELJSKEGA UČITELJIŠČA V soboto, 17. t. m., se bo ob 20. uri v dvorani kina »Union« predstavilo celjskemu občinstvu 18 mladih zborovodij. Ta prireditev je posveče- na 10. obletnici obstoja tega zavoda. Celjani, obiščite zanimivo prireditev! UPOKOJENCI POZOR! Občni zbor društva upokojencev Celje I. bo v nedeljo, dne 11. maja 1958 ob 8. uri v kino dvorani UNION. Odbor KA.M NA LETOŠNJI DOPUST? Ali ste se že odločili za letošnji dopust? Mo- goče bi ga prijetno in poceni preživeli v Logar- ski dolini, v Savinjski dolini, ali pa v na.ših zdraviliščih Rogaška Slatina, Dobrna, Laško in Rimske Toplice. Sjporočite nam svoj naslov — poslali Vam bomo cenik in podrobne informa- cije o kraju, kamor nameravate. Celjska turistična podzveza Celje Društvo stenografov in strojepiscev v Celju va- bi članstvo in prijatelje stenografije in stroje- pisja na OBCNl ZBOR ki bo v petek, dne 16. maja ob 18. uri na Eko- nomski srednji šoli v Celju (vhod z dvorišča). Ce ob napovedani uri ne bo navzočih tretjina članov, bo občni zbor pol ure pozneje na istem mestu ob vsaki udeležbi. LONČENE PECI NAPRODAJ I. gimnazija Celje prodaja 24 lončenih peči v srednje dobrem stanju, ker preurejuje ogre- vanje stavbe na centralno kurjavo. Reflektan- ti naj se zglasijo v pisarni gimnazije. ZAHVALA Olepševalno in turistično društvo Celje se zahvaljuje Zorko Anici za naklonitev zne»ka 2000 din, ki ga je plačal Gračnar Milan, elektro- inštalater, Ostrožno 13 v znak obžalovanja za izrečena obrekovanja. IZDELOVANJE LESNE GALANTERIJE Martin P<'trič, Celje Oškerčeva 8 izdeluje zložljive športne vozičke, skiroje, tricikle in razne druge lesene predmete. Izdeluje tudi ležalne stole, male in večje po naročilu. Popravlja- mo vse vrste otroških vozičkov, skirojev in igrač solidno in po zmerni ceni. IŠČEM mesto kurirja. Naslov v upravi lista. ZASLUŽEK! Obveščamo občinstvo, da smo zopet obnovili zbiranje odpadkov na Ljubljanski cesti (Širše) »Surovina« Celje. SPREJMEM starejšo žensko — upokojenko za varstvo 5-letnega otroka na domu. Vprašati v gostilni »Gaberje«, Celje, Mariborska c. 79 (Poženel). SPREJMEM žensko za pomoč v gospodinjstvu 5 ur dnevno, dopoldne ali popoldne. Hrana in stanovanje na razpolago. Naslov v upra- vi lista. STAREJŠO ŽENSKO, lahko upokojenko za var- stvo 6-letnega otroka in kuhanje v dopol- dnevnem času sprejme TAKOJ Srdič, Ašker- čeva 2/II. l'RODAM novo kuhinjsko opremo. Naslov: Pre- mele Franc, Crot 84. PRODAM ugodno motorno kolo >SACH« 98 m3 v dobrem stauju, Novak Jurij, KG .'Vrja vas — Petrovce. PRODAM dve konjski vpregi in tri vozove. Vprašati v trafiki, Petrovce. PRODAM malo posestvo (1,60 ha), hiša, gospo- darsko poslopje, sadovnjak, v neposredni bližini Celja. Naslov: Celje, Lava 5/1. PRODAM hrastovo spalnico. Naslov v upravi lista. PRODAM drobilec. Kamnolom Dorn Franc, Celje. PRODAM traverze in železni sod za gnojnico. Naslov v upravi lista. PROD.^M dve otroški postelji z vložkom. Gač- ner Celje, Razlagova 3-a. I-RODAM posestvo v bližini Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM mizarsko orodje. Sprejmem dva mo- ška na hrano in stanovanje. Repič Franc, Celje, Mariborska 56 (dvorišče). PRODAM posestvo (4 ha), hiša in gospodarsko poslopje, 20 minut od postaje Lipoglav. Mu- lej, Dobovec 15, Ponikva. PRODAM posteljo z vložkom. Celje, Drapšino- va 21. PRODA.M ugodno gradbeno parcelo 10 minut iz Celja. Vprašati pri urarju Lečniku, Celje. PRODAM kompletno emajlirano kopalno kad s pečjo. Planko, Trg Mučenikov 4/1. KUPIM stanovanje: sobo, kuhinjo, vrt v Celju ali v bližini. Ponudbe: A. Lečnik urar, Celje, Zidanškova ulica. STAREJŠA UPOKOJENKA gre kot sostanovalka k starejši osebi v Celju. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM sobo in kuhinjo v Šempetru za majhno sobo v Celju. Naslov v upravi lista. KDOR MI POSODI 50.000 din za dobo enega leta, plačam obresti ali dam nagrado. Po- godbo sklenemo pri odvetniku. Ponudbe na upravo lista. Pod šifro: hvaležnost! DNE 5. V. sem na poti Celjska koča izgubil fotoaparat »Voigtlander<,. objektiv Shopor. Prosim najditelja, da ga vrne proti nagradi na upravo lista. URO, ki je bila najdena 1. maja na poti proti Celjski koči, dobi lastnik pri Francu Godni- ku, Celje, Savinjsko nabrežje 5. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti moje ljube mamice MILE POHAR foj. Kolenc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo prima- riju dr. Flajsu in dr. Lahu ter vsem, ki so ji olajšali trpljenje. Iskrena zahvala tudi Zvezi borcev in profesorskemu zbo- ru I. gimnazije za izdatno pomoč ter mladinskemu pevskemu zboru pod vod- stvom prof. Kuneja za ganljivo pesem. Žalujoča hčerka Lenka in ostala sorodstvo. GOSTINCI! VRTNE GARNITURE V VSEH IZVEDBAH IN BARVAH GOSTINSKE STOLE IN MIZE LEŽALNE STOLE SENČNIKE ZA VRT IN PLAŽO RAZNO PISARNIŠKO POHIŠTVO itd. Vam dobavi hitro in po konkurenčnih cenah SEOVENIJAEES POSLOVALNICA CELJE — ZIDANŠKOVA UL. 15 — Tel. 22-55 Vse pohištvo dostavljamo brezplačno na dom do 25 km iz Celja! Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »SAVINJSKA TOVARNA OPEKE« ŽALEC razpisuje delovni mesti: USLUŽBENKO(CA) za materialno-mezdno knjigovodstvo Pogoj: popolna srednja izobrazba z 2-letno praikso ali nepopolna srednja izobrazba z vsaj 4-Ietno prakso. ADMINISTRATIVNO MOČ za upravno-administrativna dela z znanjem strojepisja' ter primerno šolsko izobrazbo. Plača po tarifnem ipravilnikii. Nastop službe takoj ali ,po dogo- voru. Ponudbe ipošljite upravi podjetja do 14. maja t. 1. BRIVSKA ZGODBA FRANČIŠEK GODEC v majhnih mestih se ljudje dolgoča- sijo. S tem nočem reči, da so prebivalci velikih mest drugačni. Nikakor ne. Povsod po svetu je dolgega časa na pretek, toda v majhnih mestih je ta krepost — ali posledica takšne kre- posti — dosti bolj pogosta. Da, da, kre- post! Biti brezpomemben in dolgočasen, je brez dvoma krepost. Na primer moj šef, star in cenjen brivski mojster. Bolj pustega in neznatnega človeka ne naj- dete niti v Švici in vendar ga vsi znan- ci cenijo kot preudarnega, izkušenega moža in hodijo k njemu po nasvete, ki jih nikoli ne dobijo. Se dobro se spo- minjam slaščičarja Meda; nesrečnež je pred leti zašel v hudo stisko: £eno je popadla čudna muha; pričela je popi- vati in letati za mladimi fanti, kaj vem, kaj jo je pičilo. Mož je hodil vsak dan k mojemu šefu — piše se za Kremplja — kakor da je bog, ki bo storil čudež. Kako naj navaden krempelj stori čudež, lepo vas prosim! Čeprav Krempelj na vse jadikovanje ni odgovoril drugega kot: »Hudič je, hudič!« je bil slaščičar vendarle potolažen in ko je ženo čez leto dni srečala pamet, je srečni so- prog na vsa usta hvalil Krempljevo modrost. Gospod Krempelj je tudi si- cer nadvse zanimiva oseba — prav za- to, ker je tako zelo nezanimiv. Spo- minja na kos pohištva ali na kip kakš- nega znamenitega vojskovodje. Pred- vserri pa ne kaže niti najmanjše potre- be po govorjenju. Pri njem stanujem že od takrat, ko sem opravil brivski izpit in nastopil službo v njegovi briv- nici in vendar se v vsem tem času ne spominjam, da bi bil kdajkoli sprego- voril deset besed hkrati. Če jih je, naj se ne pišem Godec marveč gobec. Sicer pa Krempljeva molčečnost v moji zgodbi ni nič kaj pomembna. V tem skušam namreč slediti nekaterim pisateljem, ki so prepričani,,da je ne- kaj boljše od nič in da je tisoč dinarjer^ več kot pet sto. Razen tega je uvod malodane najtežji del zgodbe, že zato, ker se ne da vsako pot zapisati kratko- malo: »Nekoč je živel...« ali: »Agata je bila debela babnica ...« Tu, dragi bralci je potrebna izvirnost: in kdor ho- če biti izviren, ne sme zapisati: »Ne- kega dne ...« marveč: »Preko spiral- nih sanj se je razbesnelo zeleno ne- bo .. .« ali pa naj stori kakor jaz in prične z molčečnostjo nekega brivca, konča pa, kjer se mu zljubi. Tako mojster Krempelj s pričujočo zgodbo nima druge zveze mimo te, da stoji na njenem začetkh,. Zdaj, ko je vrli brivec pognal kolo moje domišljije, ga prepuščam kosmatim bradam in če ga bom kdaj mimogrede omenil, ga bom le zategadelj, ker je vendarle čud- no, kadar pripelje pisatelj pred bralca osebo, ki jo precej spet zapodi. Ce po- vabite nekoga na kosilo in mu rečete, komaj je stopil v predsobo: »Nu, kar pojdi spet lepo domov!« ni to nič dru- gega kot neotesanost. Nekega dne torej sem bil kakor obi- čajno pri svojem poslu; z mojstrom Krempljem sva strigla, milila in brila, brila, milila in strigla. Slišalo se je škrtanje škarij in brenčanje muh; lasje so tiho padali na tla. »In vse je nič,« sem pomislil, ko sem hitel z britvijo preko lic moža z otožnim pogledom. »Davi se mi je sredi množice na- smehljalo dekle v modri jopici. Velike sive oči ima, ki spominjajo na magično oko Philipsovega aparata z desetimi cevmi in plastičnim zvokom; deklica bo umrla, o tem ni dvoma, lasje v naši brivnici bodo še naprej tiho padali na tla in možu z otožnim pogledom bom še večkrat ostrgal brado. Kje je tu smi- sel življenja?« Dekle bo odšlo za zmeraj in če na- tanko premislim vso stvar, bi sploh ne bilo treba, da se je to dekle kdaj ro- dilo. In če se je že rodilo, mar bi ne bilo bolje, da bi umrlo takoj po rojstvu, kakor da trideset let ali več trpi brez višjega smisla? Poprosila me je za vži- galice, ko sem stal na robu pločnika in prešteval okna na sosedni hiši. Vžigalic nisem imel in izmed vseh oken, ki sem jih prešteval, je bilo razsvetljeno samo eno. Bil sem ravno na tem, da namažem lica moža z otožnim pogledom; sežem torej po kremo, kar se odpro vrata in skoznje vstopi dekle v modri jopici. Mojster Krempelj je molče bril sosedu urarju plešo, muhe so brenčale in nek gost si je trebil nos. Dekle v modri jo- pici je stopilo k meni in me vprašalo, če ji lahko ostrižem lase. V njenih očeh je žarel poseben ogenj, gledala je vame s pogledom neonskih svetilk, skozi ze- nice se je zvijala melodija neznane pesmi. Takrat sem jo srečal tretjič. Predno je odšla, mi je prišepnila, da ljubi ve- černe sprehode. Bralci bodo zlahka uganili, da sva se poslej večkrat sprehajala v bližnji oko- lici našega mesta, da je moja roka mrtvo ležala v njeni, da sem bil jaz prazen in da je bila ona zame uganka. Potem me je nekega dne povabila v svojo sobo. Sedla je na kanape in mi namignila naj sedem na kanape še jaz. Vendar nisem sedel. Obstal sem pri oknu, gledal na cesto in prešteval avto- mobile. Vprašala me je, kaj vidim in odgo- voril sem ji, da ne vidim ničesar, kar me ne bi spominjalo na nesmiselnost življenja. »Mimo teko potoki ljudi,« sem rekel z ubitim glasom, »vsak ne- kaj hoče in vendar ne gre nikamor dru- gam, kakor naravnost v grob.« »Sedi sem k meni,« je rekla. »Ugas- nila bova luč in gledala odsvit večerne zarje, ki žari v okenskih šipah kot rde- če vino.« »Moje srce je ubita čaša,« sem od- govoril. »Tisoče kosmatih brad ga je razpraskalo. Mesto krvi teče po mojih žilah milnica, bela milnica, mrzla mil- nica.« »Sedi sem k meni,« je ponovila. »Po- govarjala se bova o bodočnosti. Dan že umira, toda ti me še nisi poljubil niti enkrat.« »Bodočnost?« sem rekel in pritisnil čelo na steklo. »Bodočnosti ni. Moja bodočnost so kosmate brade in zara- ščene glave, takšne, ki so pametne in takšne, ki niso. Moji poljubi imajo okus po briljantini.« »Sedi sem k meni,« je ponovila še en- krat. »Moje srce je prepolno upanja in nikogar nimam, da bi mu ga dala.« »Moje srce je razbita čaša. Kako ho- češ vanj natočiti vina?« »Moje srce gori kot baklja. Kdo ga bo pogasil?« »Moje srce je podobno koščku zgrban- čenega usnja, podobno je praznemu ognjišču. Plamen se gasi s plamenom.« Bralci vedo, da živijo pisatelji, ki takšne dialoge razpredajo v nedogled, česar jaz ne bom storil, čeprav bo s tem zgodba zgubila izraziti značaj moderne proze. Nadalje vedo, da je zdaj deklica v modri jopici vzdihnila in dvignila obrvi, kar sem jaz opazil, čeprav je bilo v sobi temno, ker je deklica ugasnila luč, da bi gledala večerno zarjo. In nič ni lažjega, kakor uganiti, da sem obstal pri oknu in da je deklica na kanapeju še vedno zaman čakala. Takšne situ- acije se imenujejo statične, njih vse- bina pa resignacija modernega človeka. Ker pa nihče ne more stati pri oknu poljubno število ur, sem se počasi obrnil na peti desne noge, stopil k deklici in ji rekel: »Ničesar ne morem storiti, kajti na meni leži mora dvajsetega sto- letja, ki mi nenehno šepeče v uho, de. je nesmiselno vse, kar me obdaja.« Deklica je po vsej priliki poznala ne- kaj modernih avtorjev, ker se ni za- smejala, marveč je zavila oči in rekUt s praznim glasom: »Vzemi me, saj je vseeno, ali se pretaka po tvojih žilah milnica ali deževnica, vseeno je, če je tvoje srce podobno razbiti čaši ali za- vrženi denarnici, vseeno je, če imajo tvoji poljubi okus po briljantini ali šamponu, če ima življenje končni smi- sel ali ga nima!« Lansko leto bi jo nemara vzel, ker so pisatelji nasploh še jemali ženske like v svojih izpovednih delih; letos je se- veda položaj drugačen. Literatura je prišla korak naprej, o tem ni dvoma. Zatorej je nisem vzel, marveč sem re- kel: »Ničesar ni več, česar ne bi poznal, zame v življenju ni več skrivnosti. Pot pred mano je ravna in enolična, čakam samo še smrti, da spoznam poslednji nesmisel.« V zvezi z uredbo o gospodai'jenju z osnovnimi sredstvi gospod, organizacij čl. 50, 51 in 52 (Uradni list FLRJ štev. 5253), razpisujemo prodajo tovornega avtomo- bila TAM 3 t v rabljenem stanju in l(uliinjski štedil- nik v rabljenem stanju. Interesenti naj se javijo pri KZ »Po- horje« v Zrečah do 17. 5. 1958. »KRISTALIJA« trgovsko podjetje na malo in veliko. Trg V. Kongresa v Celju, razpisuje novo de- lovno mesto salda-kontistke. Predpogoj je srednja ekonomska ali njej enako- vredna šola s perfektnim znanjem stro- jepisja in že delna praksa v računovod- stvu gosjKKlarskih organizacij. Nastop službe s I. VI. 1958 ali po dogovoru. Pla- ča po tarifnem-pravilniku podjetja. Pri- jave sprejema uprava podjetja. ZGODAJ VSTALA. . . Terezinka zgodaj vstala, še poprej ko sončece, pa na cesto se podala iskat sočne figice. Vedro in lopatko vzela je na zgodnjo pot seboj, da gnoja si priskrbela bo za vrtec ljubi svoj. To bo rasla ji solatka, a posebno še fižol! Misel ta jo je presladka grela v srcu bolj in bolj. In po cesti je iskala, kje bi našla kupček fig, in zelo se je že bala, da ji ne uspe podvig. V naših dneh avtomobila je na svetu vse manj konj, ki bi fig od njih dobila, in bo mar njen trud zastonj? Končno glej tri kupčke sveže, ki se s ceste tam kade! Polno vedro si nastreže in domov presrečna gre. To ji rasla bo solata! To rodil ji bo fižol! To bo letina bogata! Se korenjčka bo dovolj! ZGODBA O BLAGAJNICARKI Je v Zagreb odšla po zdravilo blagajničarka KZ, nazaj pa se spet ji mudilo je v Slatino, to se ve. A kaj se je tam zgodilo, medtem ko je ni bilo! Dobila je nadomestilo — upravnikovo ženo! Upravnik tako ji pravi: »Vzemite dopust si lepo, ker rado vrti se vam v glavi in tu vas treba ne bo! Saj vidite: moja žena blagajno že vodi zdaj, a vam bo zraka premena koristila kot le kaj!« A ni dopusta hotela, ker ni vrtoglava bila, samo pomoči je želela, ki sindikat naj jo dd. Zadeva je zdaj urejena: Kot prej pri blagajni sedi, a delala šefova žena brez plače je teden dni. OGLAS V ČASOPISU je najboljša reklama Pri gradnji stanovanj, poslovnih prostorov, ambulant, dvoran, raznih sanitarij, gostinskih prostorov itd. UPORABLJAJTE SVETOVNO ZNANI £MA]L1RANI LESONIT kateri Vam ho gradnjo občutno pocenil V vseh barvah Vam ga takoj dobavi po konkurenčnih cenah si:.ove:ni]aee:s direktno iz svojega skladišča v Celju, Zidanškova 15 Telefon št. 22-53 Podjetje ima stalno na zalogi: vse vrste parketov, lesonitnih, izolirnih, vezanih in panel plošč Pri nakupu večje količine dostavljamo do 25 km iz Celja ves material brezplačno na gradbišče Briselj - ogledalo sodobnega sveta Prva povojna svetovna razstava v Brislju je kraj, kamor je obrnjena vsa pozornost svetovne radovednosti. Z vseh kont-nentciv^ sveta potujejo tisoči in tisoči turistov, ki obiskujejo Evropo, najprej v Briselj, potem pa na oddih. Pa ne samo turisti. V Brislju se zbira »smetana« svetovne komerciale. Države so na tej razstavi pokazale vrhunske dosežke svoje proizvodnje. Toda kdor nima možnosti, da bi obredel ves svet, si lahko v Brislju ogleda miniaturo sveta, kajti v paviljonih so razstavljale! pokazali poleg proizvodov tudi vse drugo; društveno življenje svojih ljud- stev, njih kulturne, politične, zdrav- stvene in znanstvene uspehe. Na raz- stavi nastopajo tudi najboljše kulturne skupine iz raznih dežel. Plesi, pesem, folklora, običaji in podobno. Vse to obi- skovalec svetovne razstave lahko vidi kar na enem prostoru in mu zato ni treba potovati v dežele, ki jih želi vsaj površno spoznati. Večje države imajo svoje paviljone, ki se med seboj kosajo po "razkošnosti in modernosti tako v arhitekturi kot notranji ureditvi. Najbolj so "tekmovale med seboj velesile. Tudi manjše, toda gospodarsko razvite države reprezen- tiraj o svoje gospodarsko in družbeno življenje v lastnih paviljonih. Po ve- steh, ki jih zasledimo tudi v tujih ča- sopisih, je jugoslovanski paviljon de- ležen posebne pozornosti in številnih pohval. Manjše države so si privoščile razstavne paviljone v skupnih velikih halah, tako da domala ni države na svetu, ki bi ne uredila v Brislju svo- jega reprezentančnega kotička. Na ogromnem razstavnem prostoru je tudi precej simbolične ekstravagan- ce. Na prvem mestu je gotovo »Atomi- um«, ki kot spomenik časa kipi pod nebo kot centralna stavba na razsta- višču. V kroglah, ki predstavljajo atom, so urejeni manjši razstavni paviljoni^ ki pa so bili baje tako dragi, da jih je nekaj ostalo praznih zaradi previsokih najemnin. Vsak obiskovalec si želi ogledati tudi tisti del razstavišča, kjer prikazujejo svet bodočnosti. Ta oddelek razgiba do- mišljijo ne samo pri mladih, temveč baje pri vsakem obiskovalcu. Poleg Belgije, ki ima razumljivo naj- več površine in največ paviljonov, raz- stavlja v Brislju 52 držav v samostoj- nih paviljonih. Pravijo, da utegne v najvišji sezoni narasti število obisko- valcev na 175.000 oseb na dan. POMOTA Dva možakarja peljeta tretjega v sre- dini, ker le-ta očitno mahedravo hodi, kot otrok. Pa vpraša bližnji miličnik, če se je zgodila prometna nesreča. »Ne, nobena nesreča, odvrne eden, to je naš direktor, ki ga učimo hoditi« »Dva deci mehkih Zeta« UPRAVNI ODBOR PODJETJA »MESTNA VRTNARIJA« CELJE razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: srednja strokovna izobrazba in vsaj 5-letna praksa v računovodstvu v kmetijskih ali komunalnih organizacijah. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe je možen takoj. Prošnje pošljite na naslov: Mestna vrtnarija Celje, Ljubljanska c. 93 (Medlog) do 31. maja 1958