Uspešno gospodarjenje
SKLAD skupnih rezerv gospodarskih organiza-cij je lani uspešno gospodaril. Sredstva sklada so se v letu 1969 povečala za 3.725 tisoč din in to iz prispevkov gospodarskih organizacij, po zaključnih računih ter obresti od danih kredi-tov, zmanjšala pa za stroške poslovanja sklada ter za obresti od najetih kreditov v znesku 159 tisoč din. Kreditni potencial, s katerim je sklad razpolagal, se je torej povečal za 3.566 tisoč in je v začetku leta 1970 znašal že 15.923 tisoč no-vih dinarjev. To je sorazmerno visok kreditni potencial, ki je že v preteklih letih, kot tudi la-ni, mnogim gospodarskim organizacijam omo-gočil boljše pogoje poslovanja.
Upravni odbor sklada je lani odobril kredite 25 gospodarskim organizacijam, v višini 9.189 tisoč din in to za investicijske naložbe v osnov-na in obratna sredstva, za sanacijska posojila ter za kratkoročna premostitvena posojila. Za-radi pomanjkanja sredstev sta bili dve vlogi go-spodarskih organizacij začasno zavrnjeni, go-spodarski organizaciji pa obveščeni, da bosta ponovno obravnavani v letu 1970.
Tudi v letu 1969 je upravni odbor pri odobra-vanju kreditov upošteval zakonite predpise o uporabi sredstev sklada skupnih rezerv, sklepe in priporočila republiške skupščine o poslova-nju skupnih rezerv ter načela, ki jih je sprejela občinska skupščina že v letu 1968. Ta načela namreč določajo, da naj se sredstva sklada upo-rabljajo predvsem za odobravanje sanacijskih kreditov in kreditov za obratna sredstva, med-tem ko naj se krediti za osnovna sredstva do-deljujejo predvsem manjšim gospodarskim or-ganizacijam, ki težje uveljavljajo svoje zahtev-ke pri poslovnih bankah in tistim gospodarskim organizacijam, ki razširjajo trgovsko mrežo za izboljšanje preskrbe občanov.
Na podlagi stališč, sklepov in priporočil re-publiške skupščine o izboljšanju družbeno-eko-
nomskega položaja kmetijstva Slovenije in s tem v zvezi s sprejetimi priporočili občinske skupščine v letu 1968 je upravni odbor sklada lani odobril Kmetijski zadrugi Sentvid-Medvo-de obratni kredit v višini 300 tisoč din. Zadruga je ta sredstva uporabila za kreditiranje svojih kooperantov — zasebnih kmetovalcev pri naba-vi kmetijske mehanizacije in pri nabavi ple-menske živine. V letošnjem letu je zadruga po-novno zaprosila za ta kredit, ker zopet name-rava prodajati na kredit kmetijsko mehaniza-cijo (traktorje, razne priključke) in plemensko živino interesentom, ki so pripravljeni dati naj-manj 50 % lastno udeležbo.
V dolgoročnem programu razvoja kmetijstva v Sloveniji, ki ga pripravlja Kmetijski inštitut SRS, je prognozirano, da se bo delež kmečkega prebivalstva v Sloveniji znižal v naslednjih 20 letih od sedanjih 24 % na 13,4 %. To pomeni, da bo znatno manjše število kmetijskih proiz-vajalcev moralo pridelati precej večje količine kmetijskih proizvodov. Med ukrepi, ki jih bo treba podvzeti za dosego tega cilja, je tudi pre-usmeritev gospodarjenja zasebnih kmetij v spe-cializirano proizvodnjo, kar pa bo zahtevalo znatna investicijska vlaganja. Današnja akumu-lativnost kmetij ne omogoča izvajanja pomemb-nejših investicij z lastnimi sredstvi. Obstoječi način kreditiranja poslovnih bank pa je skoraj brez praktične vrednosti za zasebne kmete. Tu-di kreditni skladi kmetijskih zadrug nimajo takšnih sredstev, kot bi jih kmetovalci potre-bovali.
Zaradi navedenega se je KZ Sentvid-Medvode obrnila na občinski sklad skupnih rezerv, da bi se ji odobril dolgoročni kredit z nizko obrestno mero. Ta kredit bi zadruga uporabila za dode-litev dolgoročnih posojil tistim kmetijskim pro-izvajalcem, ki bi na podlagi ureditvenih načr-tov kmetijskega zavoda specializirali svojo pro-izvodnjo ob 50 ali več procentni lastni udeležbi.
Dodelitev take vrste kredita zadrugi pa bi v bistvu predstavljala prelivanje sredstev gospo-darskih organizacij v zasebni sektor kmetijstva. Zadruga pa bo s temi sredstvi ojačala svoj kre-ditni sklad, ki izvira iz hranilniško-posojilne dejavnosti.                                    Jože VONTA