33
VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JV E 1 2001 XXXII
Alenka Vitman, Zavod RS za šolstvo
Tomaž Buh, Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana
PROBLEMATIKA UMETNIŠ
STROKOVNE GIMNAZIJE
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja (razen strokovnih gimnazij) ne
opredeljuje drugačnega tipa srednjega programa, ki bi
dajal možnosti umetniškim področjem, da bi svojo
specifiko vgradili v zadovoljivi meri; predvsem to velja
za glasbeno in plesno področje, pa tudi gledališko. Tudi
z vidika primerljivosti z drugimi državami Evropske
unije, ZDA in npr. Rusije lahko ugotovimo, da sistem
šolanja prihodnjih glasbenih in plesnih umetnikov pri
nas ni primerljiv s študijem teh smeri v omenjenih
državah.Gre za konzervatorije, to je poseben tip šol s
programi, ki vsebujejo predmete, potrebne in smiselne
za doseganje ciljev posameznih umetniških področij in
pričakovanj oz. ciljev dijakov, ki se vključujejo v te
programe, to so ambicije po profesionalnem ukvarjanju
na določenem umetniškem področju. V našem
programu umetniške gimnazije za te vsebine ni na voljo
več ur, ker je bilo potrebno zadostiti predpisanemu
standardu splošnih predmetov strokovne gimnazije.
Ne glede na to stanje moramo zaradi dijakov in
naše odgovornosti za njihov strokovni in umetniški
KE GIMNAZIJE KOT
razvoj dosegati enake standarde, kijih mladi v tem
razvojnem obdobju dosegajo v drugih državah, pred¬
vsem v državah EU.
Našim dijakom želimo:
• uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih,
• omogočiti strokovno napredovanje, to je uspešno
opravljanje sprejemnih izpitov na visokih
glasbenih inštitucijah doma in v tujini,
• omogočiti, da bodo z vstopom naše države v EU
in s tem tudi uveljavljenim svobodnim pretokom
kadrov konkurenčni na avdicijah različnih
umetniških institucij doma in v svetu.
To pomeni, da pri izvedbi strokovnega dela
programa ne sme biti odstopanj od sprejetih standardov,
prav tako pa se je zahtevnostni nivo vseh drugih
predpisanih predmetov na maturi zelo povečal, zlasti
matematike.
Ob tem kaže povedati, da matura žal ni nadomestila
sprejemnih izpitov na Akademiji za glasbo, kamor se
večina teh dijakov vpisuje.
Zaradi navedenega ni težko ugotoviti, da so dijaki
tega programa zelo obremenjeni. Rezultati prve
generacije maturantov programa glasbene gimnazije so
pokazali, da so dijaki sposobni uspešno opraviti izpite iz
vseh predpisanih predmetov, vendar je natrpanost
dijakovega dneva s šolskim delom tako velika, da se
poleg celodnevnega bivanja v šoli delo doma zavleče
pozno v večerne ure, pogosto tudi ob sobotah. Korak k
lajšanju teh problemov bi gotovo bila sprememba
nekaterih členov krovnega zakona in podzakonskih
aktov na šolskem področju.
Na primer:
• možnost, da dijak na maturi izbira v obveznem
delu med matematiko in tujim jezikom;
• mormativ za število dijakov v razredu naj bo enak
kot za športne oddelke (najmanj 18 in največ 22).
UJ
m
f-
N
Razlogi so podobni: odsotnost dijakov zaradi
intenzivnih priprav na nastope ter državna in
mednarodna tekmovanja, ki morajo biti sestavni del
izobraževanja na tej stopnji, je izredno velika, zato
potrebujejo dodatne razlage in večjo pozornost, ki je
možna le ob manjšem številu dijakov v razredu.
O